Na današnji dan

GENERALNA SKUPŠČINA OZN & NIKITA HRUŠČOV


Na današnji dan leta 1960 je Nikita Hruščov s čevljem tolkel po mizi med zasedanjem generalne skupščine OZN-a in tako protestiral proti razpravi o odnosu Sovjetske zveze do držav vzhodne Evrope.

Razbijamo mite: Ne, Hruščov nikoli ni tolkel s čevlji po mizi v Združenih narodih

Nikita Hruščov je bil eden od najoriginalnejših sovjetskih voditeljev, ki ga pomnimo po čudnih izjavah, vzkipljivosti in neobičajnih gestah, vendar v resnici le ni šel tako daleč, da bi tolkel s čevlji po govorniškem odru ali mizi na generalni skupščini OZN. Pojasnjujemo, od kje se je vzel ta mit.

Zgodba gre takole: 12. oktobra 1960 je bil Hruščov na generalni skupščini OZN ogorčen zaradi besed filipinskega delegata Lorenza Sumulonga, ki je imel govor. Začel je tolči s čevljem po govornici, da bi izrazil svoje jezno neodobravanje njegovih besed. Celo obstaja fotografija, na kateri Hruščov maha s tem čevljem. Toda zdi se, da je fotografija ponarejena. In res je. Kaj se je zares zgodilo?

Lakaj imperialistov

Da, skupščina je bila res napeta in živčna. Leta 1960 je 17 afriških kolonij razglasilo neodvisnost in o tem so na široko razpravljali na zasedanju. Še ena vroča tema je bila madžarska revolucija 1956 in sovjetska invazija.

Ozračje je bilo naelektreno. Namestniku romunskega zunanjega ministra Eduard Mezincescu so zaradi njegovega obnašanja izključili mikrofon, predsedujoči skupščini Frederick Boland pa je toliko tolkel s kladivcem, da se je to zlomilo.

Predstavniki zahodnih držav so kritizirali Sovjetsko zvezo in njeno politiko do Madžarske. Potem je beseda prešla k afriškim kolonijam in Hruščov je nastopil s čustvenim govorom, v katerem je okrcal imperialistične države – »kolonizatorje«. Potem je na sceno stopil vodja filipinske delegacije Lorenzo Sumulong in namignil, da je bila tudi ZSSR država-kolonizatorka. »Ljudstvom vzhodne Evrope in drugod so vzeli pravico do svobodnega izkoriščanja svojih državljanskih in političnih svoboščin, lahko bi rekli, da jih je Sovjetska zveza pogoltnila.«

Ročna ura ni zdržala udarcev

Besede so Hruščova močno razbesnele. Hitro je šel na govorniški oder in rekel, da je Sumulong bedak, marioneta, lakaj, da se prilizuje ameriškemu imperializmu, in še marsikaj drugega. Ko pa je Sumulong nadaljeval z napadi na komunistični režim, je sovjetski voditelj spet zahteval besedo, vendar je bil ignoriran. Potem pa …

Osebni tolmač Hruščova Viktor Suhodrev je pisal, da je generalni sekretar CK KPSS začel udarjati s pestjo po mizi, da bi pritegnil pozornost predsedujočega Bolanda, zatem pa dejal: »Udaril sem s pestjo in ura se je ustavila. Prekleto, še uro sem pokvaril zaradi tega priliznjenca.«

Kakovostni in tesni nemški čevlji

Kako se je ta čevelj pojavil na mizi? Eden od uslužbencev, ki so skrbeli za varnost na skupščini, se spominja, da je Hruščovu nekdo pomotoma stopil na nogo in mu sezul čevelj. Hruščov se ni mogel nagniti pod mizo in ha obuti, zato ga je kar odložil na mizo. Isto različico zgodbe je povedal tudi njegov sin Nikita, ki je bil tam prav tako prisoten.
Novinar Timesa James Feron je zapisal: »Kolikor se jaz spomnim, Hruščov ni tolkel s čevljem. Dvignil je čevelj s tal, pomahal z njim in ga odložil na mizo, ni pa z njim tolkel.«

Nekdanji fotoreporter pri Life John Loengard je prepričan, da Hruščov ni tolkel po mizi s čevljem, je pa to hotel narediti. On je zapisal: »Hruščov je segel dol, vzel desni čevelj s tal in ga postavil na mizo. Delegatom Združene arabske republike, ki so sedeli preko vrste, je s prazno roko pokazal, da bo naslednjič res udaril s čevljem. Prepričan sem, da smo vsi fotoreporterji in kamermani samo čakali, da posnamemo Hruščova, kako tolče s čevljem po mizi. Na koncu pa si je samo nazaj obul čevelj in odšel. Nihče od nas ne bi zamudil takšnega posnetka, to ne bi bilo profesionalno. Ta stvar se ni zgodila.«

Nemški novinar Walter Heinkels je pisal, je čevljar iz mesta Pirmasens opazil ta čevelj v časopisu in zatrdil, da je njegov. Zahodna Nemčija je v ZSSR izvozila 30.000 parov obutev, od tega 2.000 parov plitkih kakovostnih moških čevljev. Povsem mogoče je, da je en par prišel v roke samemu Hruščovu, državnemu voditelju.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Nikita Hruščov z fotomontažo in brez fotomontaže

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Originalna slika brez čevlja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Nikita Hruščov in fotomontaža s čevljem

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Nikita Hruščov s čevljem na njegovi mizi in Andrej Gromiko na desni

FELIX BAUMGARTNER

Na današnji dan leta 2012 je avstrijski pustolovec Felix Baumgartner uspešno prestal skok z višine 39.045 metrov in pristal vzhodno od mesta Roswell v ameriški zvezni državi Nova Mehika. 43-letnik je s tem podrl nekaj rekordov.

Baumgartner je po okrog 4 minutah in 22 sekundah padanja proti Zemlji presegel rekord najvišjega in najhitrejšega prostega padca, ob tem pa tudi rekord najvišjega poleta človeka z balonom.
In najpomembneje: prebil je zvočni zid. Med skokom iz kapsule z višine 39.045 metrov je dosegel najvišjo hitrost 1.342 km/h.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Felix Baumgartner je pri prostem padu z višine 39.043 metrov dosegel hitrost 1.342 km/h

Da da..to sam pratio. Nevjerojatan podvig..čudesno

Ne bi mene tamo dobili... nema tih novaca ili slave.

Pa Felixu je sigurno nešto bilo plaćeno..nema šanse da je skočio tek onako...doduše..imaš ti pravo...ni mene ne bi dobili tek tako..morali bi me gurnuti..sam ne bih išao ni u ludilu

Oooo, mene bi prvo morali opiti da budem kao balvan, pa da me bace uz nekog padobranskog auto pilota - ako to uopće postoji. 
Međutim, umnožak moje mase i gravitacije dao bi sigurno još spektakularnije ubrzanje i probijanje zvučnog zida u letu, a kasnije i probijanje kineskog zida na 5-6 mjesta pri prizemljenju.

E, baš si me nasmijao do suza sa ovim komentarom..pazi ovo nije kutak za viceve, premda ja mislim da je to bilo ozbiljno od tebe

- 1982. godine u Beogradu na liniji Kalemegdan-Slavija pušten u saobraćaj prvi tramvaj na konjsku vuču
- 1895. car Franjo Josip I svečano otvorio zgradu HNK u Zagrebu
- 1927. rođen čuveni britanski glumac Sir Roger Moore, poznat po ekranizaciji agenta 007 Jamesa Bonda
- 1941. Nijemci u Kraljevu strijeljali 6.000 civila
- 1944. Rommel izvršio samoubojstvo na kojeg je bio prisiljen zbog sudjelovanja u puču protiv Hitlera
- 1964. Nobelovu nagradu za mir dobio M.L. King
- 2018. godine umrla naša poznata glumica Milena Dravić

Doktor Živago (citat):

E, baš si me nasmijao do suza sa ovim komentarom..pazi ovo nije kutak za viceve, premda ja mislim da je to bilo ozbiljno od tebe

Pa recimo da ova tema ima veze sa povješću i onda moj odgovor može ući u (koliko-toliko) smiješnu stranu povijesti

- Danas je svjetski dan hrane ( kraj toliko gladnih, čovjek se mora zapitati?)
- 1923. osnovana kompanija Walt Disney od istoimenog velikana
- 1940. ustanovljen Varšavski geto
- 1953. izašao prvi broj Večernjih novosti
- 1793. ubijena Maria Antoaneta, kćerka carice Marije Terezije
- 1982. umro Jakov Gotovac hrvatski kompozitor i dirigent ( skladao operu Ero s onoga svijeta)
- 1982. umro Mario del Monako, talijanski operni pjevač
- 2007. poginuo Toše Proeski, makedonski pjevač

Taj je događaja pada nesretne sluškinje opisan u Krležinu romanu "Gospoda,Glembajevi" pa i kasnije u istoimenom filmu. S tom razlikomsto u filmu nije sluškinja nego gladna mlada žena koja je od Glembajevih trazila milostinju

Zahvaljujem se na dopuni. Uvijek je dobro saznati nešto novo

ALFRED DREYFUSS

Na današnji dan leta 1859 se je rodil Alfred Dreyfus, ki je bil obsojen izdaje. Na obsodbo se je z odprtim pismom, imenovanim Obtožujem, odzval pisatelj Emile Zola.

Afred Dreyfus je bil francoski generalštabni častnik židovskega rodu. Zaposlen je bil na francoskem obrambnem ministrstvu. Leta 1894 so proti njemu vložili obtožnico, ker naj bi Nemčiji izdajal vojaške skrivnosti in sodišče je odločilo, da je kriv. Obsojen je bil na dosmrtno ječo na Hudičevem otoku. Že leta 1896 se je polkovnik Picquart, šef obveščevalnega oddelka, prepričal, da je Dreyfus nedolžna žrtev pravega vohuna, majorja Esterhazyja. Romanopisec Emile Zola je na Clemenceaujevo pobudo v časopisnem članku z naslovom J'Accuse (Obtožujem) sodnike obtožil, da so pri razsodbi upoštevali ukaze obrambnega ministrstva. Primer so izkoristili nacionalisti, militaristi in rojalisti, na drugi strani pa republikanci, socialisti in nasprotniki klerikalizma. Dreyfusovo nedolžnost sta dokazala samomor majorja Henreyja (1898) in Esterhazyjevo priznanje, da je on pravi vohun. Vrhovno sodišče je od vojske zahtevalo obnovitev postopka (1899) in ob ponovnem sojenju je vojaško sodišče odločilo, da je Dreyfus »kriv z olajševalnimi okoliščinami«. Predsednik republike ga je pomilostil, njegovo ime pa je bilo dokončno oprano šele leta 1906, ko je lahko znova stopil v vojaško službo. Dogodek je vplival na okrepitev in večjo enotnost politične levice, zmanjšal pa se je vpliv vojske. Nasprotniki klerikalizma so dobili široko podporo in leta 1905 so v Franciji rimokatoliško cerkev ločilo od države. Dreyfus je bil glavna žrtev afere Dreyfus.

REHABILITACIJA

12.julija leta 1906 je francosko vrhovno sodišče oprostilo in rehabilitiralo Alfreda Dreyfussa. Zaradi domnevne izdaje vojaških skrivnosti Nemcem je bil obsojen na dosmrtno izgnanstvo. Dejanski krivec major Marie Chales Esterhazy je bil izsleden leta 1896. Dreyfuss je Francijo pripeljal v hudo notranjepolitično krizo, ki je oživila protisemitizem.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Alfred Dreyfuss

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Degradacija Alfreda Dreyfussa

[You must be registered and logged in to see this image.]
Pismo romanopisca Emile Zola predsedniku zaradi dejanj državnega in vojnega vrha zaradi prikrivanje resnice o Alfredu Dreyfusu saj
je bilo vse več indicev o njegovi nedolžnosti, med drugim je polkovnik Picquart odkril, da so ga obsodili zaradi falsificiranega dokumenta.
         Članek J’accuse je bila prava medijska bomba saj je časopis izšel in bil razgrabljen v neverjetni nakladi 300.000 izvodov

[You must be registered and logged in to see this image.]
Slavni francoski romanipisec Emile Zola je zaradi bjegovega zavzemanja za resnico na koncu končal na sodišču, kjer je dobil 1 leto
zaporne in denarne kazni, poleg tega pa jebil izbrisan iz popisa Legije časti ter postal čez noč osovražen kot izdajalec Alfred Dreyfus

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Emile Zola je moral s svojo družino zaradi javnega linča in zapora za nekaj časa zbežati v Anglijo

- 21.10.Dan sjećanja na srpske žrtve u Drugom svj. ratu
- 1520. Fernando Magellan otkrio moreuz, koji će se kasnije po njemu i prozvati
- 1941. Nijemci u Kragujevcu strieljali 7000 civila, među kojima i učenike Kragujevačke gimnazije
- 1833. rođen Alfred Nobel, švedski kemičar i izumitelj

KRVAVA BAJKA: JEDNA OD NAJTUŽNIJIH PESAMA, ROĐENA IZ KRAGUJEVAČKE TRAGEDIJE


[size=50][You must be registered and logged in to see this image.][/size]


“Bilo je to u nekoj zemlji seljaka na brdovitom Balkanu,
umrla je mučeničkom smrću
četa đaka u jednom danu.


Iste su godine svi bili rođeni,
isto su im tekli školski dani,
na iste svečanosti
zajedno su vođeni,
od istih bolesti svi pelcovani
i svi umrli u istom danu.


Bilo je to u nekoj zemlji seljaka na brdovitom Balkanu
umrla je junačkom smrću
četa đaka u istom danu.


A pedeset i pet minuta pre smrtnog trena
sedela je u đačkoj klupi
četa malena i iste zadatke teške
rešavala: koliko može
putnik ako ide peške…
i tako redom.


Misli su im bile pune i po sveskama u školskoj torbi
besmislenih ležalo je bezbroj
petica i dvojki.
Pregršt istih snova
i istih tajni
rodoljubivih i ljubavnih
stiskali su u dnu džepova.
I činilo se svakom
da će dugo
da će vrlo dugo
trčati ispod svoda plava
dok sve zadatke na svetu
ne posvršava.


Bilo je to u nekoj zemlji seljaka na brdovitom Balkanu
umrla je junačkom smrću
četa đaka u istom danu.


Dečaka redovi celi uzeli se za ruke
i sa školskog zadnjeg časa
na streljanje pošli mirno
kao da smrt nije ništa.
Drugova redovi celi
istog časa se uzneli
do večnog boravišta.”

Doktore, pokušao sam te nadopuniti jer znam da ne možeš objavljivati slike i tekstove. 
Ovaj događaj u Kragujevcu je ipak zaslužio da ne bude samo kratka crtica


p.s. 
Krvava bajka je pjesma koju je srpska pjesnikinja Desanka Maksimović napisala 1941. godine 
nakon što je čula detalje pokolja koje su njemačke okupacijske snage izvele u Kragujevcu, 
odnosno kako je žrtva pokolja bio cijeli razredi gimnazijalaca. Pjesma je objavljena tek nakon završetka Drugog svjetskog rata.

Svakako prihvaćam, a Desanka Maksimović je bila moja omiljena književnica. Napisala je o tom događaju prekrasnu pjesmu koju si ti naveo. Kakve životinje su bili ti Nijemci, tko to može shvatiti šta je bilo u glavama tih ljudi.
Prestrašno

Ta pjesma je svojevremeno, dok sam ja išao u školu bila dio nastavnog programa. 
Osim Kragujevca, slično se desilo i u Kraljevu i zaista mi nije jasno kako to netko u svojoj glavi, kakva god ona bila može uopće smisliti i narediti takvo što. 
Na žalost, ti događaji nisu bili jedini, pa je od tada pa i puno godina kasnije bilo previše ponavljanja. 
Kao da jedan Kragujevac nije bio dovoljan
I ne bih se složio sa usporedbom sa životinjama, "čovjek" može napraviti ono što niti jedna životinja ne bi niti pomislila. Možda se zato i razlikujemo od životinja, na čast životinjama.

Ta pjesma je svojevremeno, dok sam ja išao u školu bila dio nastavnog programa. 
Osim Kragujevca, slično se desilo i u Kraljevu i zaista mi nije jasno kako to netko u svojoj glavi, kakva god ona bila može uopće smisliti i narediti takvo što. 
Na žalost, ti događaji nisu bili jedini, pa je od tada pa i puno godina kasnije bilo previše ponavljanja. 
Kao da jedan Kragujevac nije bio dovoljan
I ne bih se složio sa usporedbom sa životinjama, "čovjek" može napraviti ono što niti jedna životinja ne bi niti pomislila. Možda se zato i razlikujemo od životinja, na čast životinjama.

goran9030 (citat):

Ta pjesma je svojevremeno, dok sam ja išao u školu bila dio nastavnog programa. 
Osim Kragujevca, slično se desilo i u Kraljevu i zaista mi nije jasno kako to netko u svojoj glavi, kakva god ona bila može uopće smisliti i narediti takvo što. 
Na žalost, ti događaji nisu bili jedini, pa je od tada pa i puno godina kasnije bilo previše ponavljanja. 
Kao da jedan Kragujevac nije bio dovoljan
I ne bih se složio sa usporedbom sa životinjama, "čovjek" može napraviti ono što niti jedna životinja ne bi niti pomislila. Možda se zato i razlikujemo od životinja, na čast životinjama.

Slažem se da je bilo previše ponavljanja, a životinje su mi ni krive ni dužne prvo pale na pamet..eto..ispričavam se životinjama

NEWYORŠKA BORZA

Na današnji dan leta 1929 so se po nenehnem padanju vrednosti delnic od septembra na newyorški borzi začeli prvi znaki panike.

Črnemu četrtku, pisal se je 24. oktober 1929, je na newyorški borzi sledil črni petek. Ko je v nedeljo zvečer že kazalo na normalizacijo razmer, sta udarila še črna ponedeljek in torek in kmalu je bilo na dlani: Združene države Amerike in kmalu zatem (z redkimi izjemami) ves svet je tako rekoč čez noč zajela do tedaj najhujša, celo desetletje trajajoča gospodarska kriza. Mnogi, ki so na začetku poslovno nadvse prijaznega leta 1929 svoje prihranke nepremišljeno oplemenitili z ugodnimi krediti in drugimi ugodnostmi, ki so jih ponujali borzni posredniki, ter preko razumnih meja kupovali delnice dobičkonosnih družb, so na mah ostali brez premoženja. Vrhunec »razvratnega« kupčevanja z delnicami je bil dosežen 3. septembra, ko je borzni indeks Dow Jones dosegel rekordno vrednost 381,7 točke, a se je sladko blagostanje, zgrajeno na trhlih temeljih, po zlomu newyorške borze sesulo kot hišica iz kart.

Nato pa se je borzni trg začel nevarno majati, predvsem zaradi špekulacij, da bo država uvedla strog carinski zakon. V dneh pred črnim četrtkom so se obdobja velikih prodaj hitro menjala s kratkimi obdobji vse višjih cen in izterjav. 24. oktobra leta 1929 je Dow Jones za kratek čas celo presegel septembrski rekord, nato pa se je zatreslo in vlagatelji so skušali na ta dan prodati 12,9 milijona delnic.

Na Wall Streetu je zavladala panika. Sestali so se bančni magnati, med drugim šef banke Morgan Thomas Lamont, šef banke Chase National Albert Wiggin in predsednik National City Bank of New York Charles Mitchell, ki so podpredsednika borze Richarda Whitneyja pooblastili, da z njihovim denarjem kupuje delnice po povišani ceni, najprej v jeklarski industriji. S podobno taktiko so zaustavili paniko leta 1907 in delovala je tudi tokrat, vendar le začasno.

Izhoda iz krize ni bilo

Sledila sta namreč črni ponedeljek, ko je Dow Jones padel za 13 odstotkov, in črni torek, ko je izgubil še dodatnih 12 odstotkov vrednosti. Rekord v trgovanju z delnicami na ta dan ni bil presežen vse do leta 1968. Finančni velikani, vključno z družino Rockefeller, so skušali ponoviti ukrep bančnikov, vendar to ni delovalo in v tednu dni je borzna izguba znašala 30 milijard dolarjev.
Dow Jones je tako do 13. novembra padel na vrednost 198,60 točke, potem pa je začela njegova vrednost spet naraščati in do 17. aprila 1930 se je povzpel nazaj na vrednost 294,07 točke. Nekaj časa se je nato relativno dobro držal, a začel nato spet počasi drseti. 8. julija 1932 je tako dosegel rekordno nizko raven 20. stoletja, to je 41,22 točke, ali 89 % manj od rekordnih višav septembra 1929, kamor je nazaj "prilezel" šele 23. novembra 1954.

Glavni ali edini vzrok depresije?

Dogodki v oktobru leta 1929 veljajo za začetek velike gospodarske recesije, ki je zajela ves svet in bila eden izmed povodov za začetek druge svetovne vojne, saj so Nemci, razočarani zaradi poraza v prvi svetovni vojni in oslabljeni zaradi krize, pripeljali na oblast Adolfa Hitlerja.
Zgodovinarji se sicer še vedno prepirajo, ali je bil borzni zlom pred 91 leti glavni ali edini krivec za gospodarsko depresijo. Borzni padec na primer ni bil tako velik, kot na "črni ponedeljek" leta 1987, ko je Dow Jones v enem dnevu izgubil 22,6 % svoje vrednosti. Vendar pa se strinjajo, da je bil vsaj začetek dogodkov, ki so privedli v depresijo, zaradi katere je lahko potem Hooverjev naslednik Franklin Delano Roosevelt izvedel nekaj reform finančne industrije in skozi znani program "New Deal" Američanom zagotovil vsaj minimalno zvezno pokojnino.

Zavladala je panika, imetniki delnic so v upanju, da ohranijo vsaj delček resničnega in prividnega premoženja, te skušali prodati po smešno nizkih cenah, a je bilo bankrotirancev iz ure v uro več, strmoglavo pa je naraslo tudi število samomorov. Borzno dogajanje izpred 91 let je posredno privedlo tudi do velikih političnih sprememb v Nemčiji in posledično do druge svetovne vojne. Začetek zloma so precej obširno spremljali tudi slovenski mediji.

Polom na Newyorški borzi

Zaradi izredno visokih tečajev delnic, naraščajoče napetosti na denarnem trgu in popuščanja industrijske delavnosti je zadnje dni prišlo na newyorški borzi do poloma. Tečajne izgube onih efektov, ki kotirajo na borzi, so v par dneh dosegle okrog 5 milijard dolarjev (260 milijard Din). V četrtek so se na borzi odigravale panične scene in je bilo tekom 2 in pol ure prodanih 10 milijonov delnic. Padec efektnih tečajev je neugodno vplival tudi na žitni trg.
Jutro, 26. oktobra 1929

Panika na borzi

Pri novem polomu na včerajšnji borzi so se cene nekaterim akcijam znižale od $5 do $47.
Konsorcij bank, ki je bil priskočil tekom poloma zadnji četrtek na pomoč je zopet poslal svoje zastopnike v pisarno Morgan & Co.
Posvetovali so se dolgo časa, v javnost pa niso dali nobene izjave. (...)
Nov polom je prišel povsem nepričakovano, ker se je splošno domnevalo, da je trg stabiliziran in da so likvidacije dosegle svoj konec.
V resnici se je pa nabralo tekom prejšnjega tedna dosti naročil za prodajo kljub pomirjujočim izjavam bankirjev, narodnih voditeljev in predsednika Hooverja.
Glas naroda, 29. oktobra 1929

Posledice poloma na borzi

Že včeraj smo poročali o naglem padanju efektnih tečajev na newyorški borzi, ki je povzročilo pravo paniko. Ta polom je bil iz mnogih ozirov neizogiben. Že leto dni traja na newyorški borzi mrzlična špekulacija z delnicami, ki je tečaje teh papirjev privedla do take višine, da je rentabilnost v delnice naloženega kapitala padla na nekaj odstotkov. Spekulacija je absorbirala vedno večje kapitale, kar je imelo za posledico naglo dviganje obrestne mere, ki je ponovno prekoračila 10%. Newyorška Federal Reserve Bank je z vsemi razpoložljivimi sredstvi skušala preprečiti tako nesmiselno dviganje tečajev. Ponovno je že dvignila diskont, kar pa ni imelo zaželjenega uspeha.(…)
Enako so padle tudi obveznice drugih držav. Seveda je v takem položaju prenehala tudi vsaka možnost najetja posojil v Ameriki. Emisije posojil, zlasti za Evropo, so zaradi tega letos padle na minimum. Nasprotno, Evropa je celo pomagala financirati špekulacijo s tem, da je zaradi visoke obrestne mere nalagala kratkoročno svoja razpoložljiva denarna sredstva v Ameriki, kar je imelo za posledico, da je nastopila napetost tudi na zapadnoevropskih denarnih tržiščih, predvsem pa v Angliji.(…)
Polom na newyorški borzi bo torej Evropi prej ali slej gotovo prinesel koristi, kajti evropske države bodo v bodoče pri ugodnejših tečajih in v večjem obsegu lahko pokrivale svoje kreditne potrebe v Ameriki.
Jutro, 27. oktobra 1929

30 milijard dolarjev izgubljenih

Newyork, 30. oktobra. Včerajšnje izgube na newyorški borzi so mnogo večje, kakor pa se je prvotno domnevalo. Po zanesljivih vesteh znašajo glasom snočne bilance ne samo eno, marveč 14 milijard dolarjev, kakršna vsota ni bila zabeležena še na nobeni borzi niti v času največjih povojnih polomov. Vse kaže, da padanje tečajev še ne bo tako kmalu prenehalo. (…) Lastnikov delnic se je polastila tolika panika, da prodajajo delnice za vsak denar, kar izključuje vsako stabilizacijo tečaja. Banke tudi nimajo toliko gotovine, da bi mogle z nakupi dvigniti tečaj papirjev.
Najbolj so seveda prizadeti mali ljudje. Neštevilni mali špekulanti so uničeni in štedljivci, ki so vlagali svoje težko prihranjene dolarje na borzi, so oropani sadov svojega mnogoletnega truda in dela. Med temi malimi delničarji vlada največji obup in samomori so strahovito naraščali.
Od početka padanja tečajev pa do danes znašajo izgube nad 30 milijard, pri čemur pa ne gre samo za izgube na tečajih, marveč v visokem odstotku za efektivne izgube na narodnem premoženju. (…)
Slovenski narod, 30. oktobra 1929

Konec borzne panike v New - Yorku

Newyork, 31. oktobra. Situacija na newyorški borzi je postala nevzdržna. Vsi znaki kažejo, da ne bo mogoče ustaviti neprestanega padanja tečajev drugače, kakor da borzo za nekaj časa zapro. O tem koraku, ki predstavlja zadnji izhod iz skrajno mučnega položaja in ki bi seveda ne ostal brez posledic za ameriško narodno gospodarstvo, je včeraj skoraj vso noč razpravljal upravni odbor Federal Reserve Board v navzočnosti zakladnega ministra Melona.(…)
Na indirektno pobudo vlade so se velebanke še enkrat odločile za intervencijo na borzi in kakor se zdi, se jim je v zadnjem trenutku, ko je bila zatvoritev borze že več ali manj sklenjena stvar, posrečilo ustaviti nadaljno padanje tečaja potom velikih nakupov. (…) Po povprečni cenitvi je nad 100.000 malih vlagateljev izgubilo vse svoje premoženje.(...)
Slovenski narod, 31. oktobra 1929

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Množica ljudi zbranih pred borzo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         Delnice na Wall Streetu so strmoglavile

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Na začetku velik optimizem potem pa velika depresija


                                         Borzni zlom Newyorške borze leta 1929



                                            Začetek velike desetletne depresije

MILOŠ ŠOŠKIĆ

Na današnji dan leta 1941 se je rodil nekdanji nogometaš in trener Miloš Šoškić. Kariero je začel pri Trepči iz Obiliča, leta 1965 pa prišel k Olimpiji. V Ljubljani je igral vse do leta 1975, v prvi jugoslovanski ligi je zbral 288 nastopov.
Kasneje je postal športni direktor Olimpije, potem pa je vodil Olimpijo, Ljubljano, Muro, Rudar, Primorje in Korotan.
Najbolj se je izkazal v sezoni 1989/90, ko je Olimpijo pripeljal v 1. jugoslovansko ligo. Takrat so za zmaje igrali Džoni Novak, Gregor Židan in Jani Pate.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Miloš Šoškić na finalu Europa Cup 1 leta 1966

[You must be registered and logged in to see this image.]
    Olimpija 1970/71 Stojijo, L-R: Gugolj, Milevoj, Škorić, Oblak, Pejović, Klampfer,Rogić, Popadić, Glišić, Popivoda, Škulj, Hočevar
                                                Čepijo L-R: Šoškić, Srbu, Đorlev, Ameršek, Bečejac, Golec, Hacler, Čeh

[You must be registered and logged in to see this image.]
   Miloš Šoškić je vodil veliko klubov Olimpijo, Ljubljano, Muro, Rudar, Primorje in Korotan

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                          Miloš Šoškić praznuje častljivih 79 let

[size=41]Austrougarska ratna flota predana Narodnom vijeću SHS – 1918.
[/size]
[You must be registered and logged in to see this image.]

goran9030 (citat):

Praizvedba omiljene opere Ero s onoga svijeta (1935.)

[size=40][You must be registered and logged in to see this image.]
[/size]

Jedna od najpoznatijih i najomiljenijih hrvatskih opera Ero s onoga svijeta libretista Jakova Gotovca, praizvedena je 2. studenog 1935. godine u Hrvatskom narodnom kazalištu u Zagrebu. Od praizvedbe opera ne silazi s repertoara naših nacionalnih kazališnih kuća, a u svijetu je izvođena na više od stotinu opernih pozornica. 

Rad na skladanju Ere Gotovac je započeo u listopadu 1932. godine i radio ju je u tri faze do svibnja 1935. Na zagrebačkoj praizvedbi dirigirao je sam autor i već tad se vidjelo da je djelo naišlo na odobravanje publike, što su potvrdile i mnogobrojne kasnije reprize.

Ero s onoga svijeta komična je opera u tri čina, a libreto je napisao književnik Milan Begović. Gotovac i Begović su glazbenu i tekstovnu osnovu za operu našli u folkloru narodnih skupina, od folklora Zagore (završno kolo) do kosovskih djevojačkih pjesama iz Gnjilana (početni zbor djevojaka Duni mi, duni, lađane).

Glavni lik opere i pokretač radnje je Mića, mladić iz bogate seoske obitelji Dalmatinske Zagore. Dok pokušava pronaći djevojku kojom bi se oženio, na majčin savjet, prikazuje se kao siromah. Predstavlja se kao Ero, s onoga svijeta, jer želi biti siguran da ga odabranica Đula iskreno voli. Iako je mnoge prevario, na kraju mu je sve oprošteno i on dobije djevojku koju ljubi.

Predivna opera. Uvijek je rado poslušam

Nisam znao da ti se sviđa ozbiljna glazba. 
Imaš jednu temu u kojoj objavljujem o tome.

AYRTON SENNA DA SILVA


Na današnji dan leta 1991 je Ayrton Senna zmagal na dirki formule ena za VN Avstralije. Zaradi močnega dežja je bila dirka skrajšana in so jo končali že po 14 krogih. To je bila najkrajša dirka v zgodovini formule ena. Točke so šteli le polovično.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Ayrton Senna na McLaren Honda MP4/6

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Na drugem mestu je končal Nigel Mansell na Williams FW

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     Na tretjem mestu je končal Gerhard Berger na McLaren Honda MP4/6

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Na najkrajši dirki Formule 1 v Australiji so delili polovične točke



                                  Najkrajša dirka Formule 1 v zgodovini