Na današnji dan

RAJMOND DEBEVEC

Na današnji dan leta 1963 se je v Postojni rodil najboljši slovenski strelec vseh časov, Rajmond Debevec, ki je osvojil tri olimpijske medalje.

Svojo strelsko pot je začel z zračno puško kot 8-letni deček. Ob selitvi družine iz Postojne v Ljubljano leta 1975 se je včlanil v SD Olimpijo. To je bila srečna prelomnica, saj je prišel pod okrilje Lojzeta Mikoliča, takrat edinega poklicnega trenerja športnega streljanja v Sloveniji.

Napredek je bil hiter, saj je kmalu postal član jugoslovanske mladinske reprezentance. Leta 1980 je na evropskem mladinskem prvenstvu z zračno puško v Oslu osvojil prvo posamično in ekipno odličje (srebro), leta 1983 pa prvo posamično odličje (bron) na evropskem mladinskem prvenstvu z malokalibrsko (MK) puško v trojnem položaju v Bukarešti.

Prvi svetovni rekord je dosegel z zračno puško v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico leta 1987, prvi svetovni rekord z MK-puško, trojni položaj, pa v Münchnu leta 1990. Od tedaj je lastnik svetovnega rekorda v tej disciplini. Senzacionalni svetovni rekord z rezultatom 1.186 krogov, ki ga je dosegel z naboji Tenex na finalu svetovnega pokala leta 1992 v Münchnu, z več kot 15 leti velja za najstarejši svetovni rekord v olimpijskih disciplinah s puško.

Leta 1992 je začel streljati tudi s puškami velikega kalibra in prav tako osvajal odličja na EP-jih in SP-jih v vseh disciplinah na 300 m. Leta 2000 je z osvojitvijo zlate kolajne in z novim olimpijskim rekordom z MK-puško v trojnem položaju na olimpijskih igrah v Sydneyju dosegel svoj največji uspeh v karieri, kot pravi sam. Na OI je nato še dvakrat osvojil bronasto kolajno – leta 2008 v Pekingu in leta 2012 v Londonu.

Debevec je absolutni slovenski rekorder po številu nastopov na olimpijskih igrah. Do zdaj je nastopil v Los Angelesu 1984, Seulu 1988, Barceloni 1992, Atlanti 1996, Sydneyju 2000, Atenah 2004, Pekingu 2008 in Londonu 2012, v Riu de Janeiru 2016 pa ga ni bilo.

ZLATA MEDALJA

* Evropsko prvenstvo v streljanju - Plzen (malokalibrska puška in velikokalibrska puška)
* Olimpijske igre v Sydneju leta 2000
* 41.Svetovno vojaško prvenstvo v streljanju (puška - trojni položaj)

BRONASTA MEDALJA

* Olimpijske igre v Pekingu leta 2008
* Olimpijske igre v Londonu leta 2012


ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA

* Zlata medalja Slovenske vojske (4.oktober 2000)
* Slovenski športnik leta 1992 in leta 2000

"Odkupil" orožje, ki so mu ga ukradli

Leta 2012 so mu ukradli malokalibrsko puško, s katero je osvojil bron na OI v Pekingu. Iz njegove trgovine so mu odtujili še drugo orožje in osebni avtomobil. "Sodba je bila razveljavljena, fanta sta imela zelo dobre odvetnike, taksist, ki je dal izjavo njima v škodo, ni hotel pričati na sodišču. V ponovnem sojenju je bil en oproščen, drugemu pa niso sodili, ker je zaprt v Nemčiji zaradi prekupčevanja z drogo. Avtomobil je verjetno šel za rezervne dele, dobil pa sem ukradeno orožje, le svoje puške ne. Plačal sem namreč anonimnega informatorja, no, pravzaprav ni bil anonimen, saj je prišel po denar. O tem, kaj storiti, sem se seveda prej posvetoval s kriminalistom," je razkril Debevec.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
Rajmond Debevec je v karieri osvojil 115 kolajn, 2018 leta je pustil pečat z zlatom na svetovnem prvenstvu z (neolimpijskim) velikim kalibrom

[You must be registered and logged in to see this image.]
Spomin na največji uspeh kariere: 23. septembra 2000 je v Sydneyju osvojil olimpijsko zlato, isti dan sta zmagala tudi
                                                            veslača v dvojcu Luka Špik in Iztok Čop

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Zadnjo od treh olimpijskih kolajn je osvojil v Londonu 2012 v disciplini, ki ni več v olimpijskem programu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                         Bronasta medalja za Rajmonda Debevca na Olimpijskih igrah v Londonu leta 2012

[You must be registered and logged in to see this image.]
  Septembra 2019 je bil na EP v Bologni predaleč od olimpijske vozovnice za Tokio, te dni pa se dokazuje na EP z velikim kalibrom

[You must be registered and logged in to see this image.]
    Je velik ljubitelj gora, več kot trideset let osvaja alpske vrhove. Letos pa se loteva tudi zavarovanih plezalnih poti, t. i. ferat.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                             V zadnjih letih med slovenskimi strelci najbolj izstopa Živa Dvoršak, ki jo Debevec močno podpira

[You must be registered and logged in to see this image.]
                      Rajmond Debevec leta 2000 zlata medalja na Olimpijskih igrah v Sydneju

ERIC CLAPTON

Na današnji dan leta 1945 se je rodil angleški pevec in kitarist Eric Clapton.

Eric se je rodil kot nezakonski sin kanadskemu vojaku Edwardu Walterju Fryerju in angleški najstnici Patricii Molly Clapton. Vzgajala sta ga babica Rose Clapton  in krušni ded Jack Clapp. Prvo kitaro je dobil pri šestnajstih letih. Pri osemnajstih pa je že igral v glasbeni skupini The Yardbirds Skupino je zapustil, ko je skupina ubrala bolj popovsko usmeritev, kar Claptonu, kot bluesovskemu puristu ni bilo všeč. Leta 1965 se je pridružil skupini John Mayal Bluesbreakers, v kateri je zaslovel. Kariero je nadaljeval v skupini Cream, v kateri je kljub kratkemu obdobju dosegel svetovno slavo in s tem delom vplival tudi na Jimija Hendrixa. V naslednjem obdobju je posnel album s skupino Blind Faith in solo album. Prelomnico pa je pomenil album Layla z zasedbo Derek and The Dominos. Kasneje se je za tri leta umaknil s scene zaradi težav z drogo. Po koncertu v Rainbow teatru (organiziral ga je Pete Townshend) pa se je vrnil na sceno. Od leta 1975 ima uspešno solo kariero, v kateri je sodeloval z B.B.Kingom, Robertom Crayem, Zuccherom, Santano in drugimi. Danes je Eric Clapton eden najvplivnejših blues kitaristov.
Eno svojih najlepših pesmi Tears in Heaven je napisal za svojega štiriletnega sina Conorja, ki je tragično preminul pri padcu iz 53. nadstropja stolpnice.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                      Eric Clapton

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                         Eric Clapton

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Eric Clapton se na odru najboljše počuti v objemu svoje kitare

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Prisrčno srečanje med Lady Diana in Ericom Claptonom

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                          Eric Clapton je pesem Teard in Heaven napisal za svojega sina Connorja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Večkrat je Eric Clapton nastopil tudi z Joejem Cookerjem

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Eric Clapton je bil tudi gost pri kraljevi družini in Princu Williamu

[You must be registered and logged in to see this image.]
   Eric Clapton je dobil leta 1994 in 2004 dve visoki kraljevi odlikovanji

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Eric Clapton je imel ob 70 letnici 7 velikih koncertov v dvorani slavnih Royal Albert Hall

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Njegove kitare še dandanes dosegajo na avkcijah astronomske cene

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Z Rogerjem Daltreyem sta septembra 2018 dobila zvezdo slavnih v Royal Albert Hall

EIFFLOV STOLP

lNa današnji dan leta 1889 so v Parizu slovesno odprli Eifflov stolp za obiskovalce. Stolp je bil zgrajen za pariško svetovno razstavo leta 1889.

Eifflov stolp je zasnoval arhitekt Gustave Eiffel, ki je med drugim zasnoval tudi most Ponte Maria Pia v Portu in sodeloval pri gradnji Kipa svobode in astronomskega observatorija v Nici. Prvotno ga je načrtoval kot glavno znamenitost barcelonske svetovne razstave, ki je potekala leta 1888, a so odgovorni za finance v katalonski prestolnici sklenili, da je projekt preprosto predrag.

Stolp je visok 324 metrov (z anteno) in tehta 10.000 ton, od tega kovinska struktura 7.300 ton. Skoraj dve leti ga je gradilo 300 delavcev, ki so skupaj spojili 18.038 kosov železa, pri čemer so uporabili 2,5 milijona kovic.

Ta mogočna konstrukcija v Parizu sprva ni bila sprejeta z navdušenjem. Leta 1887 je skupina umetnikov, v kateri so bili tudi pisatelj Guy de Maupassant, arhitekt Charles Garnier in skladatelj Charles Gounod, zbirala podpise proti temu "nepotrebnemu in monstruoznemu projektu". Tudi sam Eiffel je bil o projektu, pri katerem sta sodelovala še inženirja Maurice Koechlin in Emile Nougier, sprva nekoliko v dvomih. Popolnoma je vanj začel verjeti šele, ko je se je v njegovo načrtovanje vključil tudi arhitekt Stephen Sauvestere.

Danes skoraj ni Parižana, ki bi se zgražal nad Eifflovim stolpom in bi tako kot nekoč 'svet modrih' trdil, da na obzorju ždi strašljiv stolp, ki meče gnusno senco na Pariz. Stolp je veliki ponos celotne Francije in nihče ne izpodbija zapovedi, da novogradnje ne smejo preseči višine stolpa. Eifflov stolp je tako skoraj po pravilu središče javnih proslav, ob katerih ga odenejo v prav posebne barve.

Eifflov stolp na leto pritegne sedem milijonov obiskovalcev, ki se do prve in druge ploščadi lahko povzpnejo po stopnicah ali z dvigalom. Na tretjo, najvišjo ploščad je dostop mogoč le z dvogalom.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          Faze izgradnje Eiflovega stolpa

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                         324 metrov visok Eifflov stolp v Parizu

PARENZANA

Prav na prvoaprilski dan leta 1902 je iz Buj zapeljal prvi vlak v Trst.


Starejše generacije Istranov se še danes spominjajo, kako so jim starši z navdušenjem pripovedovali o časih, ko je čez Istro peljala Parencana. Danes na železniško progo ponekod še spominjajo ohranjene postojanke, namesto vlaka pa se po poti zdaj vozijo kolesarji.

Ozkotirna železnica Parencana, po naše Porečanka, ki je 33 let povezovala pristaniško mesto s kraji iz istrskega zaledja, je ime seveda dobila po končni postaji. Še istega leta - decembra 1902 - so namreč traso podaljšali do Poreča.
123 kilometrov dolga železnica je imela za prebivalce iz tedaj od sveta precej odrezanega istrskega zaledja izjemen pomen, saj so vlaki poleg potnikov prevažali tudi olivno olje, zelenjavo, sadje, istrski kamen, apno, les, moko in vino.

DELNIŠKA DRUŽBA - "Localbahn Triest-Parenzo" & "Ferovia locale Trieste-Parenzo"

Protokolirana je bila z nemškim imenom: "Localbahn Triest-Parenzo" in italijanskim imenom: "Ferovia locale Trieste-Parenzo".
Prvo generalno zasedanje družbe je bilo 6.3.1900. Kapital je znašal: 1.400.000 Kron. Delniški kapital je znašal 14.800.999 kron, od tega je bilo 1,4 milijona kron v ustanovnih delnicah, 11 milijonov pa je bilo v obliki prioritetnega posojila.
Prvi direktor družbe je bil Lodovico Rizzi, poslanec v kraljevem parlamentu.

Od morja do 293 metrov dvignjenega Grožnjana

Tračnice je bilo treba zaradi razgibanega istrskega reliefa speljati čez devet predorov, enajst mostov in šest viaduktov, pot pa je bila vodila čez številne gričke in vzpetine. Porečanka se je z dveh metrov nadmorske višine v Trstu in Kopru povzpela na 293 metrov nadmorske višine. Tolikšna je višina najvišje ležeče točke na trasi v Grožnjanu, ob katerem kraj Stanica še vedno spominja na postajališče, ki je nekoč stalo tam.
Vožnja z vlakom iz Trsta v Poreč je trajala od šest do sedem ur, zadnjič pa je vlak to pot prevozil 31. avgusta 1935. Danes je pot predvsem priljubljena kolesarska točka in je za kolesarje v celoti prevozna. Za to sta zaslužna zlasti čezmejna projekta Parencana I in Parencana II, prve pobude za oživitev nekdanje železniške proge pa so stare deset let.
Pot spremljajo številne naravne in kulturne znamenitosti, kot so sečoveljske soline, jame Baredine s podzemnimi jezeri in človeško ribico v Novi vasi na Hrvaškem, observatorij v Višnjanu ter verjetno ena najdragocenejših umetniških spomenikov v Istri – starokrščanska Evfrazijeva bazilika v Poreču. Zgodovino Parencane je mogoče spoznavati v treh muzejih - muzeju Parenzane v Livadah na Hrvaškem, muzeju Parencane v Izoli in Železniškem muzeju v Trstu.

Pot prijateljstva

Med letoma 2006 in 2008 so v okviru projekta Parencana I - Pot zdravja in prijateljstva uredili 60 kilometrov trase na Hrvaškem in 20 kilometrov v Sloveniji. Pravkar zaključeni projekt Parencana II - Ponovna oživitev poti zdravja in prijateljstva pa je med drugim prinesel urejena počivališča in razgledne točke, osem kolesarskih infotočk, informativne kioske in večjezične informativne table.
Pri Parenzani II so moči združili mesti Poreč in Buje ter občine Vižinada in Oprtalj ter tri slovenske obalne občine. S pomočjo 600.000 evrov, med katerimi je večina evropskih sredstev, so obnovili nekaj odsekov trase nekdanje železniške proge in zgradili dodatno osnovno kolesarsko infrastrukturo.
[You must be registered and logged in to see this link.]



[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Vlak ob obalni cesti tik ob morju med Izolo in Koprom

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Vlak je bil pri postajališču Semedela na obeh straneh obdan z morjem

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Vlak proti Bujam pelje mimo železniške postaje v Izoli pred letom 1908

[You must be registered and logged in to see this image.]
           Pot z vlakom za 153 kilometrov iz Trsta v Poreč je trajala 6 ur in 55 minut

[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Na seznamu so člani upravnega odbora in pomembneži v delniški družbi

[You must be registered and logged in to see this image.]
Delnica za 2000 kron družbe "Localbahn Triest-Parenzo" & "Ferovia locale Trieste-Parenzo"

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Potek ozkotirne železniške proge Trst - Poreč

[You must be registered and logged in to see this image.]
                      Zemljevid celotne trase Parenzane iz leta 1947 in označuje še mejo STO

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Obnovljena lokomotiva U-37 pred Koprsko želežniško postajo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Zaščitena lokomotiva pred krožiščem v Izoli

[You must be registered and logged in to see this image.]
             Parenzana - Pot prijateljstva iz Škofij vse do Sečovlje na Hrvaško do Buj pa vse do Poreča

zoki:
tam leta 65 je bila ob obali - žusterna še lepo vidna trasa proge..., smo hodili k teti v izolo...
aha pa tudi rexa se je malo videlo...

hebiga, so progo lahi odpeljali v Etiopijo...

CHARLIE CHAPLIN

Na današnji dan leta 1972 se je igralec Charlie Chaplin vrnil v ZDA, potem ko je državo v zgodnjih petdesetih letih zapustil, saj so ga takrat označili za komunista.

»Nisem se dobro zavedal krize, ker sem živel v stalni krizi; in, kot deček, sem odmislil naše težave z otroško naivnostjo. «
Chaplin o svojem otroštvu
 
»Odločen sem bil nadaljevati s snemanjem nemih filmov ... Sem pantomimik in v tem mediju sem edinstven in, brez lažne skromnosti, mojster.«
Chaplin pojasnjuje svoje kljubovanje zvočnim filmom v tridesetih letih
 
»Bil sem deležen laži in propagande s strani mogočnih nazadnjaških skupin, ki so s svojim vplivom in s pomočjo ameriškega rumenega tiska ustvarili nezdravo atmosfero, v kateri so liberalno-misleči posamezniki izpostavljeni in preganjani. V takih okoliščinah dobesedno nisem več mogel nadaljevati s snemanjem filmov, zato sem se odpovedal svojemu prebivališču v ZDA.«
Chaplinovo sporočilo za medije o odločitvi, da se ne bo vrnil v ZDA
 
»Noben drug filmar ni tako obvladoval vseh vidikov procesa, opravil vseh del. Če bi obstajal, bi Chaplin odigral vse vloge in (kot je njegov sin šaljivo, a prodorno dejal) sešil še vse kostume.«
Chaplinov biograf David Robinson
 
»Paradoksalno je, da tragedija spodbudi razpoloženje zasmehovanja ... zasmehovanje je, si mislim, odnos kljubovanja; moramo se smejati v obraz svoje nemoči proti silam narave – ali pa znorimo.«
Chaplin razlaga, zakaj se njegove komedije pogosto norčujejo iz tragičnih okoliščin


KO SEM SE ZAČEL RESNIČNO IMETI RAD

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem spoznal, da sem vedno in ob vsaki priložnosti
na pravem mestu in ob pravem času,
in da je vse kar se dogaja pravilno -
od takrat dalje sem lahko miren.
Danes vem, da se to imenuje ZAUPANJE.
Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem lahko spoznal,
da so čustvena bolečina in trpljenje
za mene samo opozorila,
da živim v nasprotju z lastno resnico.
Danes vem, da se to imenuje BITI VERODOSTOJEN.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem
in lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast.
Danes vem, da se to imenuje ZRELOST.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem si prenehal krasti prosti čas,
in prenehal sem ustvarjati mogočne projekte za prihodnost.
Danes počnem samo to, kar ustvarja zadovoljstvo in radost,
tisto, kar ljubim in kar ustvarja smeh v mojem srcu,
na moj lasten način in v mojem osebnem ritmu.
Danes vem, da se to imenuje ČASTITOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se osvobodil vsega,
kar ni bilo zdravo zame, od jedi, ljudi, stvari, situacij
in od vsega, kar me je vedno ponovno povleklo nižje,
proč od samega sebe.
Na začetku sem to imenoval "zdravi egoizem",
a danes vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem prenehal imeti vedno prav,
tako sem bil manj v zmoti.
Danes sem spoznal, da se to imenuje SKESANOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se odrekel življenju v preteklosti,
in da skrbim glede prihodnosti.
Sedaj živim samo v tem trenutku, v katerem se vse začenja.
Tako živim danes in to imenujem ZAVEDANJE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem spoznal, da lahko od svojih misli zbolim in da sem lahko slaboumen.
Ko pa sem spet našel moči svojega srca,
je razum dobil pomembnega partnerja.
To vez danes imenujem MODROST SRCA.

Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav,
konfliktov in problemov s samim seboj in drugimi,
ker tudi zvezde sem ter tja trčijo med seboj
in nastanejo novi svetovi.
Danes vem: TO JE ŽIVLJENJE.

* Charlie Chaplin, sebi, za 70. rojstni dan.
prevedel in obelodanil - Janez Kozamernik



[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           Charlie Chaplin

[You must be registered and logged in to see this image.]
Pasje življenje (1918). Chaplin si je pričel zamišljati Potepuha kot »vrsto Pierrota« ali žalostnega klovna.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Njegov najbolj prepoznavni lik potepuha

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                Potepuh se zateče k zaužitju lastnega škornja v slavnem prizoru filma Zlata Mrzlica (1925)

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Charles Chaplin se je srečal z Mahatmo Gandhijem 22.septembra 1931

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Charles Chaplin z Albertom Einsteinom ob premieri Mesto luči (1931)

[You must be registered and logged in to see this image.]
Moderni časi (1936) je Jérôme Larcher opisal kot »mračno razglabljanje o avtomatiziranosti posameznika«

[You must be registered and logged in to see this image.]
Gospod Verdoux (1947), mračna komedija o serijskem morilcu, je za Chaplina pomenila zaton.
Njegova nepriljubljenost v ZDA se je močno poznala pri gledanosti filma

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           Charlie Chaplin z ženo Oono in šestimi otroki leta 1961

[You must be registered and logged in to see this image.]
Charlie Chaplin prejema častnega oskarja s strani Jacka Lemmona leta 1972. To je bil njegov prvi povratek v ZDA po dvajsetih letih

[You must be registered and logged in to see this image.]
                   Kip Chaplina na leicesterskem trgu v Londonu (John Doubleday, 1981)

[You must be registered and logged in to see this image.]
Chaplinova zvezda na Hollywoodski aleji slavnih na Hollywood Boulevardu. Čeprav so alejo ustanovili leta 1958,
                        pa je Chaplin dobil zvezdo šele leta 1970 zaradi svojih političnih prepričanj

pazi stari, sem malo spremlajal vso to jevo, ne to takrat ni bila šala ni bilo
...

MARTIN LUTHER KING Jr.

Na današnji dan leta 1968 je bil v Memphisu (ZDA) umorjen Martin Luther King, borec za pravice temnopoltih in dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 1964.

* Nobelova nagrada za mir: 1964
* Predsedniška medalja za svobodo: (1977 - posmrtno)
* Kongresna zlata medalja: (2004 - posmrtno)


Martin Luther King mlajši je bil tako kot njegova oče in ded baptistični duhovnik. Leta 1955, ko je bil pastor v baptistični cerkvi na Dexterski aveniji v Montgomeryju v Alabami, so aretirali temnopolto Roso Parks, ker se ni hotela premakniti v zadnji del avtobusa, ki je bil tedaj namenjen temnopoltim potnikom.

Mladi pastor se je nenadoma znašel na položaju voditelja bojkota avtobusov, ki se je zgodil po aretaciji. Bojkot je privedel do ukinitve ločenih oddelkov na avtobusih, Luther King pa si je ustvaril sloves bojevnika za socialno pravičnost. Kot predsednik Konference voditeljev kristjanov Juga se je spustil v odločilen boj za državljanske pravice, s katerimi so temnopolti pridobili več kot v vseh prejšnjih 300 letih.

Ključ Kingovega uspeha je bila njegova krščanska zavzetost. Vzgojen je bil v črnski evangeličanski tradiciji, v duhu socialnega evangelijskega gibanja in v krščanstvu je videl silo, ki lahko preobrazi ne le posameznika, ampak vso družbo. S kombinacijo Jezusovega sporočila (ljubite svoje sovražnike) in gandijevske metode (nenasilnega odpora) je gibanje za pravice temnopoltih filozofsko in strateško utemeljil. Uporaba nenasilja kot sredstva za doseganje socialne pravičnosti v družbi je bila všeč tako črncem kot belcem.

V trinajstih letih, kolikor je vodil gibanje za državljanske pravice, je King slavil zmago za zmago, ne da bi se enkrat samkrat zatekel k nasilju. Svojim belim nasprotnikom je sporočal: "Vaši sili, s katero nam prizadevate trpljenje, bomo kljubovali s svojo močjo, s katero to trpljenje lahko vzdržimo. Vaše fizično nasilje bomo prestrezali z močjo duše. Počnite z nami, kar vas je volja, mi pa vas bomo še naprej ljubili ..." Njegovo sporočilo in metoda sta zaslovela po celem svetu in leta 1964 je dobil Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1968, ko je pripravljal "okupacijo" ameriške prestolnice v okviru Kampanje revežev, ga je v Memphisu v Tennesseeju ustrelil James Earl Ray. Mnogi so bili prepričani, da je pri umoru enega največjih borcev za človekove pravice šlo za zaroto ameriških oblasti.

Pred atentatom je imel govor, ki je postal izredno pomemben. V govoru se sklicuje na neuspele ambicije Ghandija, apostola Pavla, predsednika Woodrowa Wilsona, nato povzema kratko zgodovino zahoda in zaključi z zgodbo o okrevanju po poskusu umora nad njim od temnopolte gospe in veseljem, da je uzrl stvari, ki jih sicer ne bi videl, če bi tedaj ne okreval. A želi doseči še več:

// "Nato sem prišel v Memphis. In nekateri so začeli groziti ali govoriti o grožnjah, ki so bile izrečene, ali o tem, kaj bi mi utegnili storiti nekateri naši bolni beli bratje.

No, ne vem, kaj se bo zgodilo zdaj, čaka nas nekaj težavnih dni. Toda zame to zdaj resnično ni pomembno, kajti bil sem na vrhu gore. In ne moti me. Kakor vsakdo bi tudi jaz rad živel dolgo življenje - dolgoživost ima svoje mesto. To to me zdaj ne skrbi. Samo božjo voljo hočem izpolniti. In Bog mi je dovolil, da se povzpnem na goro. Ozrl sem se naokoli in videl obljubljeno deželo. Morda ne bom prišel tja skupaj z vami. Toda želim, da nocoj veste, da bomo mi kot ljudstvo prišli v obljubljeno deželo. In nocoj sem srečen. Nič me ne skrbi. Ne bojim se nikogar. Moje oči so videle slavo božjega prihoda." //

Citat njegove zadnjega govora se sklicuje na Mojzesovo ogledovanje obljubljene dežele Kanaan, v katero nikoli ni vstopil, četudi je vodil svoj narod skozi puščavo in jim dal novo postavo. Deležen je bil božje kazni zaradi svoje ničevosti, a je veljal za svetopisemskega preroka.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Martin Luther King Jr.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                 Martin Luther King Jr.

[You must be registered and logged in to see this image.]
         Martin Luther King Jr. v pogovoru s Predsednikom ZDA Lydonom Johnsonom v ovalni pisarni Bele hiše leta 1963

[You must be registered and logged in to see this image.]
                        Martin Luther King Jr. v govoru "Imel sem sanje" v Pohodu na Washington 28.avgusta 1963

[You must be registered and logged in to see this image.]
Člani Gibanja za človekove pravice na obisku pri vladi v Beli hiši ob pohodu na Washinghton 28.avgusta 1963, sekretar
za delo Willard Wirtz, Mathew Ahmann, Martin Luther King, Jr., John Lewis, Joachim Prinz, Eugene Carson Blake, A. Philip
Randolph, Predsednik John F. Kennedy, Podpredsednik Lyndon B. Johnson, Walter Reuther, Whitney M. Young, Jr., in
                                                                          Floyd McKissick.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                Martin Luther King Jr. v govoru "Imel sem sanje" v Pohodu na Washington 28.avgusta 1963

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                         Podporniki državljanskih pravic na Pohodu na Washington 28.avgusta 1963

[You must be registered and logged in to see this image.]
              Predsednik Lydon Johnson 2.julija 1964 podpisuje Zakon o državljanskih pravicah na desni Martin Luther King Jr.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Martin Luther King Jr. in Malcolm X leta 1964

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Martin Luther King Jr. ima v Montgomeryju Alabama govor "Kako dolgo, ne dolgo" 25.marca 1965

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Pohod iz Selme do Montgomeryja

[You must be registered and logged in to see this image.]
Martin Luther King Jr. je 15.aprila 1967 kakšnih nagovoril 400.000 udeležencev pohoda proti vojni v Vietnamu pred sedežem
                                                                      združenih narodov v New Yorku

[You must be registered and logged in to see this image.]
Martin Luther King Jr. se sprehaja na balkonu hotela Lorraine v Memphisu v zvezni državi Tennesse, približno na mestu,
                                                         kjer je bil na današnji dan lera 1968 ustreljen

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                Mesto atentata na Martin Luther Kinga Jr. Lorraine Motel, Memphis, Tennessee leta 1968

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Pogrebna povorka za Martin Luther Kingom Jr. 9.aprila 1968 v Atlanti

[You must be registered and logged in to see this image.]
                  Uničena stavba v Washingtonu, D.C. med nemiri, ki so sledili atentatu na Martin Luther Kinga Jr. aprila 1968

[You must be registered and logged in to see this image.]
        Vojaki v strahu med nemiri, ki so se zgodili po atentatu na Martina Lutherja Kinga Jr. v Washingtonu D.C. aprila 1968

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Memorial Dr.Martin Luther King Jr. v mestu Compton Kalifornija

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Martin Luther King Jr. National Memorial, Washington D.C.

[You must be registered and logged in to see this image.]
"Zapomnite si očeta" dr.Martin Luther King Jr. in njegova žena Coretta Scott 17.marca 1963 sedita s tremi od svojih štirih otrok
                            doma v Atlanti z leve strani so Martin Luther King III, 5, Dexter Scott, 2, in Yolanda Denise, 7.

[You must be registered and logged in to see this image.]
    Otroci Martin Luther Kinga Jr. in Coretta Scott King so se 6.februarja 2006 zbrali z leve Dexter Scott King, Rev. Bernice King,
                                     Martin Luther King III in Yolanda King na predstavitvi muzikala v čast njihove matere

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Bernice King se je 10. januarja 2018 slikala v King centru v Atlanti

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Dr.Bernice King govori na spominski slovesnosti ob 50 letnici atentata na Martin Luther Kinga Jr.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Velika manifestacija "JAZ SEM 2018" v počastitev 50 letnice od umora Martin Luther Kinga Jr.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Spominski park v Indianapolisu posvečen John F.Kennedy in dr.Martin Luther King Jr.

AGNETHA FäLTSKOG & ABBA

Na današnji dan leta 1950 se je rodila Agnetha Fältskog v Švedskem mestu Jonkoping, članica še danes popularne skupine Abba.

Pri osmih letih je začela obiskovati ure klavirja in prepevati v lokalnem cerkvenem zboru, kasneje s prijateljicama ustanovila tudi trio Cambers, a je ta kmalu razpadel. Večjo prepoznavnost je dosegla s pesmijo Jag var sa kär (Tako sem bila zaljubljena), ki je bila na Švedskem prava uspešnica. Kasneje je izdala tudi solo prvenec, naslovljen preprosto Agnetha Fältskog.

Leta 1972 se je pridružila skupini Abba. Njeni člani so ime za skupino skovali tako, da so združili začetnice svojih imen. Poleg Agnethe so bili v četverici še Anni-Frid Lyngstad, Björn Ulvaeus in Benny Andersson, s prvencem Ring Ring pa je skupina postregla leto po ustanovitvi. Mednarodni uspeh je Abba dočakala leta 1974, ko so zmagali na tekmovanju za pesem Evrovizije s skladbo Waterloo, po kateri je poimenovan tudi njihov drugi studijski izdelek.

Skupina razpadla leta 1983

Waterloo je postal takojšnja uspešnica, ki je štiri neznane Švede povzdignila med zvezdnike. Skladbi je sledil še niz uspešnic, ki so se zapisale v zgodovino diska in ostajajo stalnica tovrstnih zabav. Med njimi so Voulez Vous, Dancing Queen in Money, Money, Money. Po osmih izdanih albumih je Abba nazadnje skupaj nastopila leta 1982, leto pozneje pa so se dokončno razšli.

Letos naj bi oboževalci ABBE dočakali nove skladbe

Vse odtlej so zagotavljali, da se ne bodo nikoli več in pod nobenim pogojem združili. Leta 1999 so glasbo Abbe vključili v izjemno uspešen muzikal Mamma Mia!, ki je prepotoval svet, leta 2008 pa je nastal še istoimenski film z zvezdniško zasedbo, ki mu je pred dvema letoma sledilo nadaljevanje Mamma Mia! Spet začenja se. Člani skupine Abba so sicer izjemoma nekajkrat skupaj nastopili po letu 2016, leta 2018 pa so po 35 letih premora najavili izid novih skladb. Tem naj bi oboževalci po svetu prisluhnili že lani, po zadnjih informacijah pa naj bi material predstavili še letos.

Po razpadu Abbe je sicer Agnetha Fältskog v 80. letih preteklega stoletja nadaljevala uspešno solo kariero in zaigrala glavno žensko vlogo v filmu Raskenstam v režiji Gunnarja Hellströma. Zadnja studijska albuma je izdala leta 1987, nato pa se je v 90. letih umaknila v osamo in zaživela na švedskem otoku Ekero. Na sceno se je vrnila leta 2004 z albumom v angleščini My Colouring Book, ki mu je leta 2013 sledil še dobro sprejet album, poimenovan preprosto A.

[You must be registered and logged in to see this link.]

ORIGINALNI ALBUMI:

* Ring Ring (1973)
* Waterloo (1974)
* ABBA (1975)
* Arrival (1976)
* The Album (1977)
* Voulez Vous (1979)
* Super Trouper (1980)
* The Visitors (1981)

SINGLI:

* Ring, Ring (1973)
* Waterloo (1974)
* Honey, Honey (1974)
* Mamma Mia (1975)

* SOS (1975)
* I Do, I Do, I Do, I Do, I Do (1975)
* Dancing Queen (1976)
* Fernando (1976)
* Knowing Me, Knowing You (1976)
* Money, Money, Money (1976)
* Eagle (1977)
* Take A Chance On Me (1977)
* Thank You For The Music (1977)
* Summer Night City (1978)
* Voulez-Vous (1979)
* The Name Of The Game (1979)
* I Have A Dream (1979)
* Gimme! Gimme! Gimme! (1979)
* Chiquitita (1979)
* Super Trouper (1980)
* The Winner Takes It All (1980)
* Happy New Year (1980)
* One Of Us (1981)

KOMPILACIJE

* Greatest Hits
* Greatest Hits Vol. II
* The Singles - The first Ten Years
* Thank You for the Music (1983)
* ABBA Gold
* More ABBA Gold
* ABBA Oro
* ABBA Live


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Abba novembra 1972

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                 Abba leta 1974

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                          Abba leta 1976

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Björn Ulvaeus, Anni-Frid Lyngstad, Agnetha Fältskog in Benny Anderson

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Agnetha Fältskog v filmu Raskenstam iz leta 1982 

[You must be registered and logged in to see this image.]                                                                                                                Film Mamma Mia

[You must be registered and logged in to see this image.]
                 V Sloveniji je bila premiera muzikala Mamma Mia 15.junija 2015 in je eden najuspešnejših vseh časov

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     Producent Muzikala Mamma Mia je Jure Franko srebrni olimpijec iz OI Sarajevo 84

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                   Film Mamma Mia 2 je bil posnet poleti leta 2018

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                        ABBA leta 2018

JIM CLARK

Na današnji dan leta 1968 je dirkač Jim Clark umrl na dirki formule dve na Hockenheimringu. S svojim Lotusom 48 je zaradi počene gume zletel s proge in se zaletel v drevesa. Škot je bil eden najbolj nadarjenih voznikov v formuli ena. Med letoma 1960 in 1968 je nanizal 25 zmag, dvakrat je bil tudi svetovni prvak (1963 in 1965).

"Leteči Škot" je še vedno med najboljšimi dirkači v Formuli 1 in bi brez nesreče pred 52 leti, osvojil še več naslovov svetovnega prvaka. Zaupanja vreden dirkač konstruktorskega genija Colina Chapmana, je Jim Clark dirkal vedno in samo za ekipo Lotus, kjer je debitiral leta 1960 na dirki na Nizozemskem, kjer je odstopil zaradi okvare. Prva zmaga je prišla dve leti kasneje v SPA z dirkalnikom "25", s katerim je leta 1963 osvojil naslov Svetovnega prvaka, kjer je dominiral in osvojil 7 zmag, 7 pole position in 9 stopničk od 10 dirk. Tretji leta '64, Clark spet osvoji svoj drugi naslov Svetovnega prvaka leta 1965, najprej z Lotus "25" in kasneje z "33", pred sezonama, kjer je doživel vzpone in padce in ko ne more osvojiti svojega tretjega naslova. Leto 1968 bi lahko bilo za njega tisto pravo leto in Jim dominira prvo dirko v Južni Afriki z Lotusom "49", in razplet sezone, kjer bi lahko dominiral naprej, čez tri mesece prekine nesreče v Hockenheimu in zlomi takšno briljantno kariero. Ta se konča z 72 dirkami, 25 zmagami (pravzaprav ena zmaga na 3 odvožene dirke), 33 pole position, 32 stopničk in 28 najhitrejših krogov ter kar 8 Grand Chelem (pole position, zmaga, najhitrejši krog in vedno v vodstvu dirke), ki je še danes nepremagan. 

NESREČA 7.aprila 1968

Nesreča, kjer Jim Clark izgubi življenje ni bil nikoli dovolj pojasnjena. Cris Irwin, edina priča, ki je nesrečo videl, je povedal, da je videl njegov dirkalnik, kako je zletel iz ovinka imenovanjega "Rakov rep", kar je bilo kasneje v Hockenheimu spremenjeno v Clarkov ovinek. To je bilo nepojasnjeno, z dikalnikom, ki se je večkrat zavrtel okoli svoje osi in se potem zaletel v drevesa. Šef moštva Lotus Colin Chapman je to odkrival do konca in prišel do ugotovitve, da bi lahko prišlo do rahlega puščanja gume, kar je prispevalo, da je guma zdrsela iz platišča ali pa, da bi lahko počila notranja prevmatika. etudi je danes sprejeta teorija o mehanski okvari, je Jim Clark v prekleti nesreči izgubil življenje, kar je prekinilo dirkaške sanje 32 letnika, ki bi lahko zmagoval še naprej.

Štartov: 73
Prvenstvenih točk: 255
Prvo mesto: 25
Drugo mesto: 1
Tretje mesto: 6
Stopničke: 32
Pole position: 33
Najhitrejši krogi: 28
Svetovni prvak v Formuli 1: 1963 in 1965

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                         Jim Clark

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                           Jim Clark na Ford Lotus Cortini

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                               Jim Clark na Porsche 356

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     Na dirki v Belgiji SPA je leta 1963 zmagal njegovo prvo dirko in potem slavil še trikrat

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           Leteča Jim Clark in Graham Hill na dirki v Nurburgringu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                         Jim Clark z Lotuson 38 je leta 1965 zmagal na prestižni 500 milj Indianapolisa

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               Jim Clark je z Lotusom 38 leta 1966 dosegel drugo mesto na prestižni 500 milj Indianapolisa

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Jim Clark z Lotusom na dirki v Silverstonu leta 1967

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Jackie Stewart in Jim Clark

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Z Lotusom 49 je zmagal 4 dirke tudi v Prvenstvu Tasman

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Kar je ostalo od Clarkovega Lotusa 49

GIUSEPPE TARTINI

Na današnji dan leta 1692 se je v Piranu rodil italijanski skladatelj, violinist, pedagog in glasbeni teoretik Guiseppe Tartini.

Giuseppe Tartini se je rodil v Piranu 8. aprila 1692. Oče Gian Antonio je bil florentinskega porekla in je prišel v Piran najverjetneje zaradi trgovanja. Kasneje se je zaposlil kot javni pisar za odkup soli. Mati Caterina Zangrando je bila potomka ene najstarejših plemiških družin v Piranu. Tartini je prvo znanje nabiral v oratoriju očetov filipinov v Piranu, kasneje pa so ga vpisali v Collegio dei padri delle scuole Pie v Kopru; verjetno je obiskoval tudi piransko akademijo »I virtuosi«; združevala je vse izobražene piranske meščane, da so na svojih srečanjih razpravljali o glasbi, umetnosti, literaturi.

Šolanje je nadaljeval v koprskem kolegiju. Oče je želel, da bi se posvetil duhovniškemu poklicu, a sina je nemirna narava gnala drugam. Študij je nadaljeval na pravni fakulteti univerze v Padovi. Po nevšečnostih zaradi poroke s škofovo nečakinjo je moral Padovo zapustiti. Zatekel se je v Assisi, kjer je v tamkajšnjem samostanu intenzivno študiral violino in osnove kompozicije. V tem času se je ukvarjal tudi z raziskovanjem akustičnih zakonitosti. Biografski podatki za nadaljnja leta so skopi: znano je, da je igral v različnih gledaliških orkestrih in nastopal kot solist, svojo violinsko igro pa je izboljševal tudi v Anconi, kjer je študiral dve leti.

Leta 1713 je napisal delo, po katerem je najbolj znan: sonato ‘Vražji trilček’. To ime je skladba dobila po Tartinijevi pripovedi, kako je nastala. »Neko noč leta 1713 sem sanjal, da sem se zapisal vragu, ki mi je obljubil, da mi bo na uslugo ob vsaki priložnosti. Dogajalo se je vse mogoče … Nazadnje sem pomislil, da bom vragu ponudil svojo violino in videl, kakšen glasbenik je. Tedaj pa je v moje veliko presenečenje zaigral izredno lep solo s tako sijajnim okusom in tako natančno, da je to prekašalo vso glasbo, ki sem jo kdaj slišal ali jo zamislil v vsem življenju. Presenečenje in navdušenje sta me tako prevzela, da mi je jemalo dih, in od silovitega občutka sem se zbudil. Takoj sem segel po violini v upanju, da se bom spomnil vsaj dela tistega, kar sem slišal, a zaman! Delo, ki so mi ga navdihnile te sanje in sem ga takrat zapisal, je nedvomno moja najboljša skladba. Imenujem jo Vražji trilček.« Tako naj bi nastala ena najbolj znanih in najbolj zahtevnih evropskih skladb za violino.

Leta 1721 so ga povabili na mesto prvega violinista in koncertnega mojstra v stolnici sv. Antona v Padovi. Imenovan je bil brez predhodne avdicije, kar priča o velikem slovesu, ki ga je užival kot virtuoz. Po krajšem bivanju v Pragi je na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči deloval predvsem v Padovi, kjer je znova prevzel vodstvo glasbene kapele v stolnici. Leta 1728 je ustanovil slovito violinsko šolo »La scuola delle nazioni«. Učenci so vanjo prihajali z različnih koncev Evrope, zato se je Tartinija prijel vzdevek il maestro delle nazioni, glasbeni mojster narodov.

Življenje tega genija, ki se je izkazal kot neprekosljiv virtuoz na violini, kot skladatelj obsežnega opusa (131 koncertov in 174 sonat), kot znanstvenik, ki je objavil vrsto spisov s področja matematike in akustike, ter kot pedagog s svojo svetovno znano violinsko šolo, se je izteklo 26. februarja 1770 v Padovi. O njegovem življenju krožijo vsemogoče zgodbe: da se je tajno poročil in da je v dvoboju ubil svojega nasprotnika in potem bežal iz samostana v samostan. Vsekakor pa je bil Tartini v tedanjem glasbenem svetu ena vodilnih osebnosti evropskega slovesa.

Tartinijev spomenik

Razglednico Pirana, najbolj južnega slovenskega mesta, najpogosteje krasi osrednji Tartinijev trg. Za njegovo panoramo je značilna župnijska cerkev sv. Jurija z visokim zvonikom, ki varuje trop hiš starega mestnega jedra, katerega središče je Tartinijev trg čisto spodaj ob morju. Na mestu trga, ki so ga po načrtih arhitekta Borisa Podrecce tlakovali z rezanim belim kamnom, je bil še pred manj kot sto leti miren zalivček – mandrač za manjše ladje in čolne. Ko so ga zasuli, so v njegovi sredini leta 1896 postavili visok bronast spomenik Giuseppeja Tartinija. Tako so se meščani Pirani poklonili svojemu slavnemu violinistu in skladatelju bo njegovi 200-letnici rojstva. Beneški kipar Antonio da Zotto je mojstra upodobil tako, da v levici drži violino, v desnici pa lok in se zamišljeno ozira proti svoji rojstni hiši, oddaljeni kakšnih deset metrov.

Tartinijeva hiša

Stavba spada med najstarejše hiše v tržnem stavbnem plašču. Mestne listine iz leta 1384 jo omenjajo kot gotsko stavbo »Casa Pizagrua«, vendar so kasneje njeno zunanjost predelali v neoklasicističnem slogu. V njej je bil rojen Giuseppe Tartini. Nazadnje je bila prenovljena v letih 1985–1991; med prenovitvenimi deli so v njej odkrili zanimive stenske poslikave. V hiši je sedež Skupnosti Italijanov in je namenjena kulturnim prireditvam, razstavam in različnim umetniškim delavnicam. V prvem nadstropju je urejena Tartinijeva spominska soba s predmeti, ki jih je umetnik zapustil družini Tartini. Najzanimivejši eksponati so posmrtna maska, mojstrova violina, črtalnik, bakrorez z upodobitvijo Tartinijevih sanj in Tartinijev portret v olju. Med rokopisnim gradivom je najbolj zanimivo pismo slavni violinistki, Tartinijevi učenki Maddaleni Lombardini, v katerem razlaga pravila lokovne tehnike.

[You must be registered and logged in to see this link.]



[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Giuseppe Tartini

[You must be registered and logged in to see this image.]
            Tartinijeva violina je razstavljena v Pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Spomenik Giuseppe Tartini v Piranu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                 Tartinijev trg v Piranu

POTRES V POSOČJU

Na današnji dan leta 1998 ob 10. uri in 55. minut je zgornje Posočje prizadel eden najmočnejših potresov 20 stoletja z magnitudo 5,6 in z največjimi učinki so dosegli med VII. in VIII. stopnjo po EMS.

Žarišče potresa je nastalo med dolino Lepene in Krnskim gorovjem, v globini okoli 8 km. Potres je poleg velike gmotne škode na objektih na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem , povzročil tudi precejšnje spremembe v naravi, saj so nastali številni skalnati podori, ki so ponekod popolnoma uničili planinske poti. Padajoče skale in kamenje pa je ponekod poškodovalo ali celo uničilo nekatere pomnike iz I. svetovne vojne.

Potres 12. aprila so čutili prebivalci celotne Slovenije in prebivalci nekaterih predelov devetih sosednjih držav: Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Avstrije, Švice, Italije, Slovaške, Češke in Nemčije. Potres je nastal ob 10. uri in 55 minut po svetovnem času, ravno v času velikonočnega kosila, zato je bila panika med prebivalstvom še večja, saj je bila večina ljudi doma. V prvih 20 urah po glavnemu potresu je bilo več kot 400 popotresnih sunkov, v naslednjih mesecih pa več kot 9000. Najmočnejši popotresni sunek je nastal 6. maja ob 4. uri in 52 minut po našem času in je imel magnitudo 4,2.
Ob potresu je bilo poškodovanih več kot 4000 objektov, na srečo pa ni zahteval smrtnih žrtev.
[You must be registered and logged in to see this link.]



[You must be registered and logged in to see this image.]
Zapis potresa v zgornjem Posočju 12.aprila 1998 ob 10.uri in 55.minut po svetovnem času na vertikalnih komponentah petih digitalnih
                                                                               opazovalnic slovenske državne mreže

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Tudi znameniti cerkvici na Javorci potres ni prizanesel

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          Posledice potresov v Bovcu leta 1998

[You must be registered and logged in to see this image.]
Globoke razpoke v vseh nosilnih stenah in delna porušitev vogalov konstrukcije so značilne poškodbe objektov iz neobdelanega kamna.
Zaradi posedanja etaže so se porušile vse predelne stene v pritličju sirarne na planini Polog nad Tolminko v neposredni bližini Osojnice.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Popolnoma porušeno gospodarsko poslopje na planini Polog nad Tolminom

[You must be registered and logged in to see this image.]
Ohranjanje stavbne dediščine po potresu leta 1998 je bila prednostna naloga. Za obnovo so bile potrebne raziskave o načinu gradnje
                                                                                     in nosilnosti zidovja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Potres leta 1998 je močno prizadel Drežniške Ravne in Bovec

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                   Potres v Posočju leta 1998

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     Klinasti podor s Šije nad dolino Lepene

[You must be registered and logged in to see this image.]
Med največjimi skalnatimi podori, ki smo jih ocenili z VIII. do IX. stopnjo po EMS so podori iz Osojnice. Vrh gore je dobesedno razklalo,
                                                                  saj so podori v dolino zgrmeli na treh pobočjih

sem bil tega leta v Logu pod magtom julija, pa je še streslo...

STIRLING MOSS

Na današnji dan 2020 je v 90. letu starosti je po dolgi bolezni umrl legendarni britanski dirkač formule 1 sir Stirling Moss. Kljub številnim zmagam na dirkah si ni nikoli uspel privoziti naslova svetovnega prvaka, zato velja za najboljšega dirkača, ki ni nikoli osvojil naslova svetovnega prvaka.

Kot je sporočila njegova žena, je sir Stirling Moss umrl v zgodnjih jutranjih urah velikonočne nedelje. "Umrl je tako, kot je živel, videti je bil čudovito. Na koncu se je enostavno utrudil ... in zaprl oči," je za britanski Daily Mail dejala njegova žena.

Britanec je zaslovel v letih po drugi svetovni vojni. Med letoma 1955 in 1961 je bil v skupnem seštevku za naslov svetovnega prvaka v formuli 1 štirikrat drugi in trikrat tretji.

Pravega britanskega gentlemana, ki je med letoma 1951 in 1961 dobil 16 dirk in prvenstvo štirikrat končal na drugem ter trikrat na tretjem mestu.

Leta 1958 za las ob naslov

Najbližje naslovu je bil leta 1958, ko je moral na zadnji dirki, dirki za VN Maroka, zmagati ter odpeljati najhitrejši krog, obenem pa upati, da se njegov največji tekmec Mike Hawthorn (Ferrari) ne uvrsti na oder za zmagovalce. Z eno najbolj dominantnih predstav je suvereno dobil maroško preizkušnjo, odpeljal je tudi najhitrejši krog, a mu je naslov pred nosom z drugim mestom speljal Hawthorn. Ta je postal prvi britanski dirkač z naslovom svetovnega prvaka v formuli ena, Mossovo moštvo Vanwall pa je postalo prvo britansko moštvo z naslovom konstruktorskega prvaka.

Z dirkanjem je končal leta 1962, potem ko je bil po grozoviti nesreči na neprvenstveni dirki formule 1 Glover Trophy v Goodwoodu mesec dni v komi, šest mesecev pa je bil delno paraliziran.

Moss je zmagal 212 od 529 dirk v vseh motošportnih kategorijah.

Še danes drži njegov rekord iz leta 1955, ko je kot 25 letni dirkač z Mercedes-Benz 300 SLR, prevozil 992 milj v 10 urah in 7 minutah in 48 sekundah s povprečno hitrostjo 98,53 milj/uro oziroma 158,57 km/h.

Marca 2000 je Moss prejel naziv sir, decembra leta 2016 je zbolel za okužbo v prsnem košu, v začetku leta 2018 pa se je po koncu dolge hospitalizacije umaknil iz javnega življenja. Ko je lani septembra praznoval 90 let, se je zabave v njegovo čast udeležila le njegova žena Susie.

Dirkaški legendi v spomin se je poklonil tudi eden najboljših dirkačev moderne ere formule 1 Lewis Hamilton. Mossov rojak je zapisal: "Danes smo se poslovili od sira Stirlinga Mossa, dirkaške legende. Zagotovo bom pogrešal najine pogovore. Resnično sem hvaležen, da sem bil del teh posebnih trenutkov z njim. Moje misli so pri njegovi družini. Naj počiva v miru."

DOSEŽKI:

Nastopov: 66
Točk: 185,64
Zmage: 16
Drugo mesto: 5
Tretje mesto: 3
Stopničke: 24
Pole position: 16
Najhitrejši krogi: 19
Drugo mesto v svetovnem prvenstvu Formule 1:

V Formuli 1 je dirkal z:
ERA G, Connaught Type A, Cooper T23, Maserati 250F, Mercedes W196, Vanwall 57, Cooper T43, Cooper T51, BRM P25, Lotus 18, Lotus 18/21 in Lotus 21.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                       Stirling Moss

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                      Stirling Moss

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    Stirling Moss leta 1954 na Maserati 250F

[You must be registered and logged in to see this image.]
Stirling Moss je bil zelo cenjen dirkač, med drugim je dobil zelo čislano dirko Mille Miglia leta 1955, ko je na italijanskih  javnih cestah
                                                                         brzel s povprečno hitrostjo 160 km/h

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                  Stirling Moss leta 1955 na Mercedes Benz 196W

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                      Stirling Moss leta 1957 z Vanwall VW5

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Stirling Moss na Ferrari 250 GT SWB Competition zmagal na dirki TT

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Stirling Moss je z Maserati 420M/58 v Monzi leta 1958 dosegel 217 milj/uro oziroma 349,23 km/h

[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Stirling Moss na Cooper Climax T42 kot prvi dirkalnik, ki je zmagal z motorjem vgrajenim zadaj

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Stirling Moss na dirki 12 ur Sebringa leta 1958 na Aston Martin DBR1/300

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Stirling Moss leta 1959 na Nurburgringu z Aston Martin DBR1/300

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Stirling Moss je leta 1960 zmagal na GP Montecarlo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          Stirling Moss leta 1961 na Cooper T53P

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Stirling Moss je z Lotus Climax leta 1961 zmagal na GP Nemčije

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Stirling Moss v družbi z Jim Clarkom in Jack Brabham

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                Stirling Moss pred startom

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                        Stirling Moss

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Grozovita nesreča Stirling Mossa 24 aprila 1962 na dirki Glover Trophy v Goodwoodu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                             Jackie Stevart in Stirling Moss

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     John Surtees, Bernie Ecclestone in Stirling Moss

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                           Stirling Moss in Damon Hill

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Stirling Moss s svojim Mercedes Benz 300 SLR na eksibicijski vožnji

[You must be registered and logged in to see this image.]
           Stirling Moss skupaj z Lewis Hamiltonom ob Mercedes Benz eksibikcijskih vožnjah na ovalu v Monzi leta 2015

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          Stirling Moss v Goodwoodu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Stirling Moss na Mercedes-Benz 300 SLR s katerim je zmagal na Mille Miglia 1955 leta

[You must be registered and logged in to see this image.]
                 Stirling Moss 1962 Ferrari 250 GTO s šasijo 3505GT eden najdražjih avtomobilov na svetu za $35,000,000

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Mercedes McLaren SLR Stirling Moss so naredili samo 75 v seriji

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          En primerek Ferarri 812 Superfast so posvetili Stirling Mossu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                     Sir Stirling Moss

TITANIC

Na današnji dan leta 1912 je angleška čezoceanska ladja RMS Titanic na svojem prvem potovanju prek severnega Atlantika trčila v ledeno goro.

Lastnica ladje je bila družba White Star Line, zgradili pa so jo v ladjedelnici Harland and Wolff v Belfastu. Ladjo so zgradili zaradi tekme z drugima dvema potniškima ladjama – Lusitanio in Mauretanio.
Titanik je bil druga od treh sestrskih ladij, prva je bila Olympic, tretja pa Britannic (originalno ime je bilo Gigantic). Ladje so imele status najrazkošnejših in največjih na svetu v tistem času.
Med gradnjo je bil Titanik največji parnik na svetu, potonil pa je med prvim potovanjem čez Atlantik v nedeljo, 14. aprila 1912.

Tega dne je ob 23.40 (po ladijskem času) trčil v ledeno goro, dve uri in štirideset minut pozneje pa je potonil. V ledeno mrzli vodi je umrlo 1.517 ljudi, na ladji pa je bilo ob izplutju 2.223 potnikov. Rešilo se je največ žensk in otrok oziroma 706 potnikov.

Ob gradnji so verjeli, da se ladja ne more potopiti, saj so uporabili najnaprednejšo tehnologijo. Titanik so začeli graditi 31. marca 1909, trup je bil narejen 31. maja 1911, opremljanje ladje pa je bilo končano 31. marca naslednje leto.

Titanik je bil dolg 269 metrov, širok 28 metov, težek 46.328 ton, višina ladje od morske gladine do palube pa je bila 18 metrov. Njegova največja hitrost je bila 43 kilometrov na uro oziroma 23 vozlov. Imela je štiri 19-metrske dimnike, od katerih pa eden ni deloval, ampak so ga ladji dodali, da bi delovala bolj impresivno.

Sprejela je lahko največ 3.547 potnikov in članov posadke. Poleg potnikov pa je bila namenjena za prevažanje pošte. Bila je prva ladja, ki je imela na krovu bazen, telovadnico, turško kopel, knjižnico in igrišče za skvoš.

Sobe v prvem razredu so bile okrašene, pohištvo je bilo ročno izdelano in ornamentirano, vse so bile oblite z dragocenim lesom. Trup ladje je bil razdeljen v 16 vodotesnih prekatov.
Kapitan ladje je bil Edward J. Smith, ko pa je ladja odplula na svojo prvo in edino pot, je bilo potovanje prestavljeno za eno uro zaradi nesrečnega dogodka, saj bi ladja New York, ki je bila privezana le nekaj metrov stran, skoraj trčila ob Titanik.

Po potopu je ekipa ladjo našla na globini 3.800 metrov jugovzhodno od Nove Fundlandije. Odkrili so, da se je ladja prelomila na dva dela, deli ladje, pohištvo, jedilni pribor in osebni predmeti potnikov pa so bili raztreseni več kot 2,6 kvadratnega kilometra okrog razbitin. Od leta 1994, ko je lastništvo nad razbitinami dobila družba RMS Titanic Inc., je bilo na površje prinesenih že več kot 6.000 artefaktov. Morje in mikroorganizmi pa naj bi v prihodnjih petdesetih letih ladjo popolnoma razgradili.

[You must be registered and logged in to see this link.]

KRMARJEVA PANIKA

Že od nekdaj se kot vzrok potopitve največje ladje do takrat, Titanika, navaja prevelika hitrost, s katero je ladja plula in zaradi katere se ji ni uspelo izogniti ledeni gori. V Veliki Britaniji je ta mesec izšla nova knjiga z naslovom Good as gold, v kateri avtorica piše, da so mornarji to ledeno goro videli dovolj zgodaj, da bi se ji lahko brez težav izognili. Za to, da so vseeno trčili v led, je po trditvah avtorice kriva panična reakcija krmarja. Osnovna napaka pri krmarjenju je torej vzrok, da se je »nepotopljiva« ladja, kakor so jo poimenovali, vseeno potopila že na svoji prvi plovbi. Mornar je namreč zaradi razburjenja zavil v napačno stran. Preden so lahko ladjo obrnili v pravo smer, so trčili v ledeno goro, ki je pogubila ladjo Titanik.

Napako knjiga razkriva skoraj 100 let po tragični katastrofi, doslej pa je skrivnost varovala družina po činu najvišjega častnika, ki je preživel nesrečo. Nižji častnik Charles Lightoller je po pripovedovanju družine zadevo v preiskavah na obeh straneh Atlantika prikril, da bi obvaroval lastnika ladje pred bankrotom in tako svojim sodelavcem ohranil službe. Tudi po njegovi smrti je zgodba ostala skrivnost, saj bližnji niso hoteli omadeževati njegovega ugleda, kasneje je bil namreč odlikovan kot vojni heroj. Njegova pravnukinja, avtorica knjige, Louise Patten, se je odločila, da je čas za resnico, da končno pride na plan. »V resnici je bila nesreča še bolj tragična. Lahko bi se izognili ledeni gori, pa so krmilo obrnili v napačno smer,« pripoveduje Pattenova.

Napako pri upravljanju z ladjo pojasnjujejo dejstva, da so se ravno v času prvega potovanja s Titanikom, tj. leta 1912, v plovbi dogajale velike spremembe. Ladje, ki so plule zgolj z jadri, so zamenjale ladje na parni pogon. S tem so ladje dobile dva različna sistema za vodenje in dve napravi za upravljanje z ladjo. Del posadke na Titaniku je bil navajen na star sistem "tiller", del posadke pa na nov sistem "rudder". Ključno za napako pa je bilo, da je isti ukaz »hard a starboard« v prvem sistemu pomenil, da moraš krmilo obrniti v desno, po drugem sistemu pa v levo. Tako je kapitanov ukaz krmar Robert Hitchins narobe interpretiral in krmilo obrnil v napačno smer; v desno namesto v levo. Kljub temu da je kapitan videl napako in mu jo takoj ukazal popraviti, je bilo za rešitev prepozno.
[You must be registered and logged in to see this link.]

100 LET - WHITE STAR LINE - R.M.S. TITANIC


Teža: 1 unča
Čistoča: .999 Srebro - barvni
Obdelava: Proof - brušen
Premer: 40,7 mm
Leto izdelave: 2012
Število: 2.229

Novozelandska kovnica New Zealand Mint je izdala za 100. obletnico Titanica srebrnik 1oz Silver Coin Set. Je čistine 0,999 in jih je bilo narejenih 2.229 komadov. Pri vsakem je priloženo certifikat oziroma potrdilo, ki vključuje zgodovino, ki obdaja RMS Titanic.  RMS Titanic je bila največja potniška ladja na svetu, ko se je 10. aprila 1912 odpravila na prvo plovbo iz Southamptona v Angliji do New Yorka. Po štirih dneh plovbe je 14.aprila 1912 ob 23.40 je Titanic udaril v ledeno goro in se ob 2:20 naslednje jutro potopil, zaradi česar je umrlo 1.517 ljudi v eni najsmrtnonosnejših pomorskih katastrof v času miru.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                RMS Titanic

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                    Načrt RMS Titanic

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               RMS Titanic pluje iz Southamtona 10.aprila 1912

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Kapitan Titanika Edward J.Smith

[You must be registered and logged in to see this image.]
  Zelo redka fotografija kapitana Edward J.Smitha na ladji White Star Line RMS Adriatic leta 1908

[You must be registered and logged in to see this image.]
Ledena gora, v katero se je zaletel Titanic. Prepoznali so jo po tem, ker je imela na mestu trčenja ostanke rdeče barve s Titanicovega
                                                trupa. Fotografija je bila posneta 15. aprila zjutraj, nekaj ur po potopu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Tragedija RMS Titanik

[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Reševalni čoln št.15 je bil skoraj spuščen na reševalni čoln št.13

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  "Untergang der Titanic", slika, ki jo je narisal Willy Stower, leta 1912

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    Titanic se je potopil 15.aprila ob 02.20 uri

[You must be registered and logged in to see this image.]
                Preživelo je 706 potnikov, posnetek čolna je nastal iz Carpathie kmalu po tem, ko je ta prišla na kraj nesreče

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Verižica Titanic

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Spominski srebrnik ob 100 letnici tragedije Titanica

[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Ob 100 letnici tragedije Titanica so izdelali 1 unčni srebrnik nominale $2

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                          Skupaj je bilo izdelanih simboličnih 2.229 komadov

BORIS DVORNIK

Na današnji dan leta 1939 se je v Splitu rodil hrvaški igralec Boris Dvornik.

Svoj talent za igranje je odkril v otroštvu, ko je nastopal v otroških predstavah. Šolal se je za električarja, vendar se je takoj po opravljeni šoli preusmeril in iskal možnosti da se usmeri v igralski poklic. Vpisal se je v srednjo igralsko šolo v Novem Sadu in študij nadaljeval na Akademiji dramske umetnosti Univerze v Zagrebu, kjer je sodeloval na več avdicijah za igralce v filmih. Prav filmi so kasneje pomembno vplivali na njegov kasnejši igralski razvoj in uspeh.

Igranje v filmih

Slovenski režiser France Štiglic je leta 1960 potreboval igralca za glavno vlogo v filmu Deveti brat, opazil je velik igralski talent in primerno podobo ter mladost Borisa Dvornika. Izbral ga je za glavno vlogo študenta Iva Vojnovića, kateri se poroči z mlado Židinjo da bi jo rešil pred nacisti in taboriščem. Svojo vlogo je mladi Dvornik odlično odigral, film pa je doživel velik uspeh v takratni Jugoslaviji in tujini. Film je bil celo nominiran za Oskarja - med tujejezičnimi filmi.

Dvornik je takrat stopil v prvo vrsto najboljših igralcev Jugoslovanskega filma, kot so bili, Bata Živojinović, Milena Dravić, Ljubiša Samardžić in nekateri drugi. Po tem uspešnem debiju je nekaj let igral v komičnih vlogah. Po letu 1966 je Dvornik pričel nastopati v filmih s tematiko iz NOB. Leta 1969 je na festivalu v Puli za film režiserja Antuna Vrdoljka Kad čuješ zvona prejel nagrado zlato areno. Nastopil je tudi v nekaj kratkih filmih, posebno slavo pa je doživel v TV - nadaljevankah Naše Malo misto, Velo misto, Kapeljski kresovi. Vedno pa je rad nastopal v Narodnem gledališču v Splitu. Po osamosvojitvi Hrvaške je bil poslanec prvega sklica parlamenta (saborja). Za svoje delo je prejel več nagrad.
Njegova sinova Dino Dvornik in Dean Dvornik sta znana hrvaška pop glasbenika.

Bata Živojinović o prijatelju in kolegu

S politiko je povezan tudi spor med nekdanjima prijateljema in sodelavcema pri več filmskih projektih Dvornikom in Bato Živojinovićem. Do spora, ki se izrazil tudi v več v javnosti izrečenih ostrih izjavah, je prišlo v času vojne za osamosvojitev Hrvaške. Danes je razkol očitno pozabljen in Živojinovič je po poročanju Jutarnjega lista ob Dvornikovi smrti izjavil: "Za mene bo vedno ostal živ. V zadnjih letih sva se večkrat mirila in se prepirala. Bila sva dva stara bedaka, ki sta pustila nekomu drugemu, da naju je zavedel. Vendar je za Dvornika v mojem srcu vedno ostal prostor. Kakor je živel, tako je tudi odšel, vendar vem, da me zgoraj čaka in da se nikoli več ne bova skregala."

Vloge v televizijskih nadaljevankah:

* Ponos Ratkajevih kot Branko (2008)
* Viza za budućnost kot Vinko Uskok (2002)
* Bolji život kot Lujo Lukšić (1987-1991)
* Neuništivi (1990)
* Zagrljaj (1988)
* Putovanje u Vučjak kot Dula Boroš (1986)
* Hokejaši kot Roko Prč (1986)
* Velo misto kot Meštar (1981)
* Užička Republika (1976)
* Čovik i po - kot Vice (1974)
* Kapelski kresovi kot Dimnjačar (1974)
* Ča smo na ovom svitu (1973)
* Obraz uz obraz kot Boris (1973)
* Naše malo misto kot Roko Prč (1970-1971)
* Letovi koji se pamte - kot Doktor (1967)

Filmske vloge

* Balada o Šarku (2005)
* Duga mračna noć kot Luka Kolar (2004)
* Doktor ludosti kot prolaznik (2003)
* Posljednja volja kot Jure (2001)
* Transatlantik (1998)
* Kanjon opasnih igara kot Frane (1998)
* Nausikaja (1996)
* Tajna starog mlina (1991)
* Karneval, anđeo i prah (1990)
* Špijun na štiklama kot Božur (1988)
* Tesna koža 2 kot Vujo (1987)
* Marjuča ili smrt (1987)
* Tempi di Guerra (1987)
* Od petka do petka (1985)
* Horvatov izbor (1985)
* Tajna starog tavana kot Šime (1984)
* Pismo-Glava kot Bajin brat (1983)
* Servantes iz Malog Mista kot Roko Prč (1982)
* Moj tata na određeno vrijeme kot Bora (1982)
* Kiklop (1982)
* Vreme, vodi kot Žika (1980)
* Povratak kot barba Frane (1979)
* Roko i Cicibela kot Roko (1978)
* Vučari Donje i Gornje Polače (1978)
* Okupacija u 26 slika kot Vlaho (1978)
* Letači velikog neba (1977)
* Hajdučka vremena kot Dane Desnica (1977)
* Hitler iz našeg sokaka kot Marko (1975)
* Crveni udar kot kapetan avijacije (1974)
* Derviš i smrt kot Hasan Dželavdžija (1974)
* Nož (1974)
* Trag (1974)
* Sutjeska (1973)
* Živjeti od ljubavi kot Medan (1973)
* Tragovi crne djevojke (1972)
* Predgrađe (1972)
* Lov na jelene kot Željo (1972)
* U gori raste zelen bor kot Dikan (1971)
* Opklada (1971)
* Družba Pere Kvržice kot Jozo (1971)
* Bablje leto (1970)
* Život je masovna pojava (1970)
* Ljubav i poneka psovka kot Mate Pivac (1969)
* Bitka na Neretvi kot Stipe (1969)
* Događaj kot lugar (1969)
* Most kot Giuseppe Cavatoni (1969)
* Kad čuješ zvona (1969)
* Kaja, ubit ću te! (1967)
* Winnetou: Oluja na granici (1966)
* Konjuh planinom (1966)
* Čovik od svita (1965)
* Čovik nije tica (1965)
* Među jastrebovima kot Fred (1964)
* Lito vilovito (1964)
* Svanuće (1964)
* Licem u lice kot Andrija Mačkić (1963)
* Radopolje (1963)
* Dvostruki obruč kot Krile (1963)
* Zemljaci (1963)
* Da li je umro dobar čovjek? kot Miki (1962)
* Medaljon sa tri srca (1962)
* Prekobrojna (1962)
* Sjenka slave (1962)
* Martin u oblacima kot Martin Barić (1961)
* Deveti krug kot Ivo Vojnović (1960)

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                       Boris Dvornik

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                          Boris Dvornik

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                               Boris Dvornik

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                Boris Dvornik

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Bata Živojinović in Boris Dvornik v filmu Bitka na Neretvi - 1969

[You must be registered and logged in to see this image.]
29.novembra 1969 je bila premiera filma Bitka na Neretvi in s strani predsednika Josipa Broza Tita slavnostna otvoritev športno
kulturne dvorane Skenderija v Sarajevu, na kateri so bili prisotni tudi Milena Dravić, Ljubiša Samardžić, Boris Dvornik, Bata Živojinović,
               Orson Welles, Yul Brynner, Marija Schell, Silva   Koščina, Sergej Bondarčuk, Sophia Loren in Omar Shariff

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Boris Dvornik in Bata Živojinović v filmu Sutjeska - 1973

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           Boris Dvornik

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                               Boris Dvornik

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     Oliver Dragojević in Boris Dvornik kot ustvarjalca Nadaline

[You must be registered and logged in to see this image.]
   Oliver Dragojević in Boris Dvornik z zmagovito pesmijo Nadalina na Splitskem festivalu leta 1990

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Boris Dvornik, Bata Živojinović in Ljubiša Samardžić

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                        Boris Dvornik

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Boris Dvornik

50. SVETOVNI DAN ZEMLJE

Na današnji dan od leta 1970 se spomnimo na planet na katerem živimo, ta dan pa sedaj imenujemo Svetovni dan zemlje. Danes ga obeležujemo v vsaj 192 državah. Letošnji moto je »v znamenju podnebnih ukrepov«. Precej modno, bi lahko rekli, a predvsem je to termin, ko bi se morali ne le spomniti na ranljivost našega planeta; pač pa tudi narediti kak odločen korak v skrbi za njegovo ohranitev.
A tako kot povsod, tudi tukaj ne rabimo čakati le na ukrepe velikih. Vsi lahko kaj prispevamo – tudi s svojimi ravnanjem. Koliko luksuza res potrebujemo, koliko energije rabimo, koliko smeti ustvarimo, koliko hrane zavržemo, … povsod lahko s svojimi navadami pripomoremo k temu, da naravne vire ne bomo po nepotrebnem izkoriščali in prekomerno onesnaževali okolja ter skrbeli za biotsko raznovrstnost.
Na ta dan smo tradicionalno organizirali »čistilne akcije« - v vseh kotičkih domovine. Tudi na območju Krajinskega parka Kolpa. Ob teh dogodkih smo zbrali kupe smeti, sanirali divja odlagališča in podobno, a največ naredimo s preprečevanjem onesnaževanja.
Letos zaradi specifične situacije pandemije tega ne bo. Pa vseeno ne pozabimo, da nekatere aktivnosti lahko izvedemo, tudi če se ne organiziramo v velike skupine in predstavljamo šove za medije.

Mogoče nekaj podatkov, ki jih je za to priložnost zbral SURS:
Podnebne spremembe nastajajo tudi (ali predvsem) zaradi emisij. Emisije toplogrednih plinov so že en tak velik problem. Čeprav radi kažemo s prstom na industrijo; gospodinjstva vseeno prispevajo 20% emisij toplogrednih plinov, med njimi ima največji delež CO2. Luksemburg – čeprav je majhna članica EU, pa glede na število prebivalcev prispeva največ emisij toplogrednih plinov. Hrvaška pa je na dnu lestvice članic EU. Ko je že kazalo, da z ukrepi mislimi resno – od leta 2008 so emisije pričele upadati, pa so po letu 2014 ponovno v porastu.
Naj ne bo Svetovni dan Zemlje samo 22. april. Vsak dan lahko naredimo nekaj za Zemljo.
[You must be registered and logged in to see this link.]

Tema letošnje obeležitve so podnebni ukrepi

Ti so nujni v reševanju podnebne krize, ki predstavlja največji izziv za prihodnost človeštva. Nam ni vseeno, kakšna bo ta prihodnost. Želimo si, da omogoči dostojno življenje znotraj planetarnih omejitev.
Zavedamo se, da bodo za to potrebne širše in celostne družbeno-ekonomske spremembe pa tudi koreniti posegi v vse pore našega življenja in premislek o vrednotah. Ali kolektivno zmoremo? Podatki kažejo, da je pred nami še veliko dela. A mi verjamemo v pozitivne spremembe.

Lepo obeležite Dan Zemlje. Naj postane to vsak dan. Nekaj malega navdiha pa tudi v naši voščilnici, ki smo jo pripravili ob tej priložnosti.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Dan zemlje 22.april je predlagal senator Wisconsina Gaylord Nelson

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    Uničevanje planeta se nadaljuje

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                        Težka prihodnost za zanamce

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Dan Zemlje 2020

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                        Čuvajmo morje in življenjski habitat

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Čuvati moramo naravo in rastline ter živali

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Čuvati moramo vse živali in nežne ptice

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                      Da bo domači pridelek obogatil vsako družino

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    Še bolj moramo negovati naravo in domače živali

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                   Čudovite in čiste reke

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Pred nami je velika odgovornost do prihodnjih rodov

MASERATI

Na današnji dan leta 1926 se je Alfieri Maserati pojavil na znameniti dirki Targa Florio v Maserati Tipo 26, kar pomeni leto proizvodnje, z novim 1,5 litrskim motorjem z rootsovim polnilnikom in 120 KM.

V hribih Sicilije se Maserati ni mogel primerjati z Bugattiji, tako da je konačal dirko na devetem mestu v skupni razvrstitvi in prvi v razredu 1.5. Ta prvi model Maseratija je posebej v različici 26B, postal zelo opazen avtomobil, največji uspehi so bili tretje mesto na GP Tripoli in Targa Florio 1927.

Istega leta je Maserati osvojil italijansko prvenstvo konstruktorjev, vendar je imel Alfieri teško nesrečo na dirki v Coppa Messina in ostal brez ene ledvice ter poškodbe jeter. Prav komplikacije poškodb iz te nesreče so bile tudi vzrok njegove mnogo prezgodnje smrti leta 1932.


V tovarni Maserati so v glavnem avtomobile znamke Diatto in tudi z njimi tekmovali, vendar je prišla kriza leta 1927 in so prenehali z izdelovanjem, tako, da sta brata Maserati že leta 1926 startala z lastno proizvodnjo.

Maserati je nadaljeval z zmagami na dirkah, saj je osvojil do konca petdesetih več kot petsto zmag, potem se je moštvo umaknilo iz dirk in se posvetila proizvodnji športnih avtomobilov.

MASERATI 4CLT

Maserati 4CLT je bil izboljšava Maserati 4CL, ki je imel z povečanjem moči motorja probleme z podvozjem, ki je bilo preveč lahko, da bi vzdržalo vse obremenitve moči motorja z 270 KM z volumetričnim kompresorjem. Maserati 4CLT je nastal leta 1939, da bi tekmoval z Alfa Romeo in dirkalnike English Racing Autobilies in je zaradi prekinitve tekmovanj zaradi II. svetovne vojne ter uspešnega razvoja modela postal eden najuspešnejših modelov te tovarne. Z njim so tekmovali tudi Juan Manuel Fangio, Alberto Ascari, Nino Farina in Felice Bonetto vse do leta 1950. 

Višek uspehov so dosegli z zmago petkratnega svetovnega prvaka Juana Manuela Fangia v svetovnem prvenstvu leta 1957 na Maserati 250F, enemu najuspešnejših dirkalnih avtomobilov v Formuli 1. Tako so bratje Maserati izgubila kontrolni delež v svoji firmi in potem ustanovala legendarno firmo OSCA.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Alfieri Maserati z modelom 26 na Targa Florio leta 1926

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Maserati 4CLT je bil eden najbolj elegantnih dirkalnikov

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                      Maserati 4CLT

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    Še danes je Maserati prava paša za oči

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                  Pogled v drobovje Maserati

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Maseratijev motor je imel volumetrični polnilnik

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Maseratijev ogromen volan z značilnim trirogom

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                 Maseratijev prostor za dirkača

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                      Tudi Maseratijev zadek je bil aerodinamičen

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Juan Manuel Fangio je za Maserati dirkal 1949, 1950, 1953, 1954, 1957 in 1958

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                  Za Maserati je vozil tudi Giuseppe Nino Farina

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Juan Manuel Fangio je z Maseratijem 250F postal leta 1957 svetovni prvak v Formuli 1

ČERNOBIL 4

Na današnji dan leta 1986 se je v elektrarni Černobil 4 v Ukrajini zgodila najhujša jedrska nesreča v zgodovini. Ob 1.23 zjutraj je namreč reaktor eksplodiral. Glavna vzroka sta bila nevarna konstrukcija reaktorja in slaba varnost.

Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili čez zahodni del Sovjetske zveze, vzhodno Evropo, Skandinavijo, Veliko Britanijo in vzhodni del ZDA. Velika območja Ukrajine, Belorusije in Rusije so bila kontaminirana, kar je sprožilo evakuacijo in preselitev približno 300.000 ljudi. Približno 60 odstotkov radioaktivnega prahu se je odložilo v Belorusiji.
Ker so takratne sovjetske oblasti prikrivale podatke, je zelo težko oceniti natančno število žrtev. Zdravnikom je bilo prepovedano navajati "sevanje" kot vzrok smrti na mrliških listih. Vendar pa se večina pričakovanih smrti sploh še ni dogodila, predvsem pri rakavih obolenjih, zato jih bo težko pripisati tej nesreči.

Poročilo Združenih narodov iz leta 2005 navaja 56 neposrednih smrti: 47 delavcev ob nesreči in devet otrok z rakom ščitnice, ocenjeno pa je, da naj bi umrlo do 9.000 ljudi zaradi dolgotrajnih bolezni, povezanih z nesrečo.
O vzroku nesreče obstajata dve nasprotujoči si uradni razlagi. Prva je bila objavljena avgusta 1986 in je okrivila izključno upravljavce v jedrski elektrarni. Druga razlaga, objavljena leta 1991, pa krivdo pripisuje zasnovi reaktorja RBMK, predvsem nadzornim palicam. Nekateri neodvisni strokovnjaki ob tem menijo, da nobena razlaga ni povsem pravilna.

Težave v Černobilu se niso končale z uničenjem reaktorja št. 4. Poškodovani reaktor je bil po katastrofi hermetično zaprt, saj so med mesto nesreče in upravne zgradbe vlili 200 metrov betona.
Ukrajinska vlada pa je zaradi pomanjkanja energije dopustila nadaljnje obratovanje preostalih treh reaktorjev. V reaktorju št. 2 je leta 1991 izbruhnil požar, in ker je bil reaktor preveč poškodovan, so ga zaprli.

Reaktor št. 1 je nehal obratovati novembra 1996 na podlagi sporazuma med ukrajinsko vlado in mednarodno agencijo za jedrsko energijo. Novembra 2000 pa je tedanji ukrajinski predsednik Leonid Kučma na uradni slovesnosti osebno ugasnil reaktor št. 3, s tem pa je obstala celotna černobilska elektrarna.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Eksplozija je uničila 4.blok jedrske elektrarne

[You must be registered and logged in to see this image.]
         Deli kontaminiranega območja so bili razdeljeni v več razredov sevanja in ukrepanja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Na današnji dan se je zgodila ena najhujših nesreč v zgodovini človeštva

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Še danes so bloki in mesto Pripjat v bližini povsem opustelo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Preživele ribe v nuklearni katastrofi Pripjat

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Glasbena šola Pripjat

[You must be registered and logged in to see this image.]
    Skozi Rdeči gozd, ki je najbolj onesnažen kraj z radioaktivnim sevanjem na svetu do Pripjata

[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Vrtiljak v zabaviščnem parku v visoko kontaminiranem Pripjatu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    V Ukrajini so se spomnili številnih žrtev jedrske katastrofe

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    V Ukrajini so se spomnili številnih žrtev jedrske katastrofe

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               Skonstruirali so poseben jekleni sarkofag, ki bi naj vse ščitil pred radioaktivnim sevanjem

[You must be registered and logged in to see this image.]
Goreče jedrsko gorivo je gasilo 600 tisoč "likvidatorjev" – večinoma je šlo za vojake, policiste, gasilce in državne uslužbence, ki so
                                                                     imeli le malo ali nič zaščitne opreme

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                   Več kot 1000 gasilcev se te dni spopada s plameni v okolici Černobilske jedrske elektrarne

arcibald01 (citat):

[You must be registered and logged in to see this image.]

Smrt fašizmu, svoboda narodu!

[You must be registered and logged in to see this image.]
Na današnji dan 2019 so goreli kresovi,danes so prepovedani.

PRED 40 LETI JE UMRL JOSIP BROZ - TITO

Na današnji dan leta 1980 ob 15.05 je v Kliničnem centru v Ljubljani umrl jugoslovanski predsednik od konca druge svetovne vojne do smrti, Josip Broz - Tito. Rodil se je 7. maja 1892 v Kumrovcu. Bil je sedmi otrok v družini.

Njegov oče Franjo je bil Hrvat, mati Marija pa Slovenka. Zgodnja otroška leta je preživel pri materinem očetu v Podsredi, nato pa je začel obiskovati osnovno šolo v Kumrovcu, kjer prvega razreda ni izdelal. Šolanje je končal leta 1905, dve leti pozneje se je preselil v Sisak, kjer je delal kot vajenec.

Leta 1910 se je pridružil sindikatu metalurških delavcev in hkrati tudi Socialnodemokratski stranki Hrvaške in Slavonije. Med letoma 1911 in 1913 je delal nekaj časa v Kamniku, Cenkovem v Bohemiji in Münchnu ter Mannheimu v Nemčiji. Leta 1915 so ga poslali na vzhodno fronto v boj proti Rusom. V Bukovini je bil huje ranjen, aprila pa ga je skupaj s celotnim bataljonom zajela ruska vojska. Po večmesečnem zdravljenju so ga jeseni 1916 poslali v delovno taborišče. Aprila 1917 so ga znova aretirali zaradi organiziranja demonstracij vojnih ujetnikov. Pozneje je pobegnil in se udeležil demonstracij v Sankt Peterburgu. Pozneje so ga še dvakrat aretirali, novembra 1917 je vstopil v rusko vojsko, spomladi pa je zaprosil tudi za članstvo v ruski komunistični partiji. Leta 1936 je Kominterna poslala Tita nazaj v Jugoslavijo, da bi tam ustanovil komunistično partijo, katere glavni sekretar je postal leta 1937.

Aprila 1941 so jugoslovanski komunisti organizirali odporniško gibanje proti nacistom. Tito se je med vojno udeležil Avnoja v Bihaću in Jajcu. 4. decembra 1943 je bil razglašen za vodjo začasne demokratične jugoslovanske vlade. Nemci so ga med vojno večkrat poskušali ubiti. 5. aprila 1945 je Tito podpisal sporazum, s katerim je začasno dovolil, da ruska vojska vstopi na jugoslovansko ozemlje. Po volitvah novembra 1945 je postal premier in minister za zunanje zadeve. 14. januarja 1953 je Tito nasledil Ivana Ribarja na mestu predsednika države in spremenil ime države v Socialistična federativna republika Jugoslavija.

Tito se je prvič poročil v Rusiji s Pelagijo Belousovo, s katero je imel enega sina, Žarka. Pozneje je imel razmerje s Hertho Haas, Nemko slovenskega rodu, ki jo je srečal v Parizu leta 1937. Leta 1941 se jima je rodil sin Mišo. Tito je imel več razmerij, nato pa se je poročil z Jovanko Budisavljević, s katero ni imel otrok.

Pod njegovim vodstvom je država postala članica neuvrščenih. 16. maja 1974 so sprejeli novo ustavo, s katero je Josip Broz - Tito postal dosmrtni predsednik države. Januarja 1980 so ga sprejeli v klinični center v Ljubljani. Imel je težave s cirkulacijo krvi v nogah. Kmalu so mu odrezali levo nogo. Maja je umrl, pogreba pa se je udeležilo veliko vidnih političnih predstavnikov z vsega sveta.

Titov pogreb velja za drugi največji v zgodovini glede na število politikov, ki se je dogodka udeležilo.  Pogreba, ki so ga 8. maja pripravili med sedemdnevnim državnim žalovanjem, se je glede na uradne podatke udeležilo 209 delegacij iz 127 držav, štirje kralji, pet princev, šest predsednikov parlamenta, 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad in 47 zunanjih ministrov. 
Pokopali so ga v beograjskem mavzoleju Kuća cveća (Hiša cvetja). Njegov poslednji dom je od njegove smrti obiskalo že več kot 20 milijonov ljudi.

MITJA RIBIČIČ

"Vsa ta sila ostaja z njim, Titov duh bo živel naprej," je v posebni izdaji časnika Večer, ki je izšla v nedeljo, 4. maja 1980, zapisal Mitja Ribičič, slovenski partizan, komunist in politik. "Kadar nam je težko, se zatečemo k Prešernu. Človeka smrt ponižanje, človeštvo ne, naprej z njim, kar je storil zanje, živelo bo vselej. Te pesnikove besede so nam tolažba in spodbuda ob kruti novici, da je prenehalo biti srce Tita, srce človeka in voditelja, po katerem je ljudstvo imenovalo svojo domovino Titova Jugoslavijo. Prenehalo je biti srce človeka, ki je na čelu vseljudskega gibanja iz stare temnice narodov, dežele narodnostnih, verskih in socialnih zapletov, siromaštva in brezpravnosti, materialne in duhovne zaostalosti in životarjenja ustvaril in zgradil današnjo novo Jugoslavijo, gospodarsko in kulturno razvito deželo, z najbolj naprednim političnim sistemom in visokim ugledom med narodi sveta. Smrt nam je vzela človeka, ki so ga vsi kontinenti naše zemlje priznavali za največjo osebnost našega časa. Bil je legendarni junak, ki se je že pred vojno v najtežjih razmerah bojeval za srečo ponižanih in zatiranih in nato kot partizan organiziral narodnoosvobodilni boj narodov in narodnosti Jugoslavije. Bil je legendarni poveljnik, ki ni tako kot drugi vojskovodje osvajal, ampak osvobajal, malim in zatiranim narodom sveta pa dokazal, kako je mogoče premagati najmočnejšega sovražnika. Bil je državnik, ki je svojo državniško modrost črpal iz najbolj vročega hrepenenja po dostojnem življenju doslej zatiranega sveta na zemeljski obli. Zato je bil ustvarjalec svetovnega gibanja neuvrščenih, ki je kot objekt miru najsvetlejši politični pojav sedanjosti. Bil je izjemna osebnost, ki ni odločilno vplivala samo na zgodovino naših narodov in naših narodnosti, ampak na zgodovino vsega človeštva. Njegove zasluge za srečo našega delovnega človeka, za socializem in mir na svetu so neizmerne," je še zapisal Ribičič ob smrti predsednika Tita. "Umrl je človek, ki smo ga vsi imeli najrajši in ki so ga zaradi njegove človeške veličine morali spoštovati celo sovražniki."

MOŠA PIJADE

Tudi za besede Moša Pijade, jugoslovanskega komunista, funkcionarja KPJ, novinarja in slikarja, se je v posebni izdaji Večera Titu našel prostor. "Z zanesljivim korakom smo prehodili meje preteklosti in ovire sodobnosti, postali smo gospodarji svoje lastne usode. Tvoja neizčrpna energija nam je vlivala moč, da se spoprimemo z vsemi težavami, ki so pretile, da nam preprečijo trdno in zanesljivo pot v socialistično prihodnost človeške družbe. V žilah nam teče ista kri - kri heroja narodnoosvobodilnega boja, socialistične revolucije in izgradnje samoupravljanja. Poznamo vrednosti svojih opredelitev. Zato bomo svoje ljubezni branili prav tako srčno, kot so jih branile generacije pred nami," je zapisal Pijade. "Ljudstvo in Tito sta na veke zrasla v veličastno ustvarjalno enotnost, ki je z ničemer ni mogoče razbiti. V tej enotnosti je osnovno poroštvo naše velike bodočnosti," je zaključil.

MIROSLAV KRLEŽA

Hrvaški pisatelj Miroslav Krleža, po ocenah mnogih največji hrvaški književnik 20. stoletja, je zapisal: "Logično in razumljivo je, kadar govorijo, da delajo zgodovino okoliščine in odnosi socialnih in ekonomskih sil, res pa je tudi, da v zgodovini nikoli ni bilo kakega večjega pomembnega dogodka, ki bi ne bil povezan z bivanjem in vlogo kake znamenite, izjemne osebnosti, a zgodovinsko vlogo znamenite in izjemne osebnosti se plačuje s krvjo in s samoodpovedjo. V življenju vsakega človeka so slovesni dnevi, ko je prav, da priznamo njegove vrline, pa čeprav so čisto neznatne in vsakdanje, in če taka priznanja po pravilu izrečemo vsem, ki opravijo svojo dolžnost, bi ne bilo pravično, če bi se pri človeku, ki vodi našo deželo, objektivnega priznanja izognili samo zategadelj, ker je izpostavljena in ugledna osebnost. Bodimo pravični! Biti leta tisoč devetsto oseminštirideset izpostavljen orkanu, ki se je zgrnil na Tita in na ves CK KPJ, pa dostojanstveno, ponosno in pogumno prestati ta vihar, ni bila majhna stvar. Morda je pretirano reči, da bi se vsa zadeva razvila v čisto drugo smer, če bi ne bilo Tita, zakaj v tem dramatičnem in usodnem trenutku ga je obkrožala strnjena vrsta privrženih in predanih sodelavcev, spodbujala ga je enodušna naklonjenost vse partije in vseh naših narodov, vendar ni dvoma, da so destalinizacija, sožitje narodov, mednarodni človekoljubni boj in svetovni mir, politika izvenblokovskih dežel in tako dalje povezani."

CK ZKJ in PREDSEDSTVO SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE JUGOSLAVIJE

[i]"Četrtega maja leta 1980 ob 15.05 je v Ljubljani prenehalo biti veliko srce predsednika naše Socialistične federativne republike Jugoaslavije in predsednika predsedstva SFRJ, predsednika zveze komunistov Jugoslavije maršala Jugoslavije in vrhovnega poveljnika oboroženih sil socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita.[/i]

[i]Huda bolečina in globoka žalost sta pretresli delavski razred, narode in narodnosti naše države, slehernega našega človeka, delavca, vojaka in vojnega tovaršia, kmeta, intelektualca, vsakega ustvarjalca, pionirja in mladinca, dekle in mater. 
Tito je ves človeški vek borec za interese in zgodovinske cilje delavskega razreda in vseh delovnih ljudi za najplemenitejše ideale in hotenja naših narodov in narodnosti. Tito je naš najdražji tovariš. Sedem desetletij je gorel v revolucionarnem delavskem gibanju. Šest desetletij je krepil vrste jugoslovanskih komunistov. Več kot štiri desetletja je na najdostojnejših način opravljal najodgovornejše dolžnosti v naši partiji. Bil je junaški voditelj v veliki narodnoosvobodilni borbi in socialistični revoluciji. Tri in pol desetletja je bil na čelu naše socialistične države. Našo domovino ter našo borbo za novo človeško družbo je uvedel v svetovno zgodovino ter se tudi sam potrudil in izkazal kot naša največja zgodovinska osebnost." Tako se je začel razglas Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki je ob 18. uri 4. maja 1980 sprejel novico o smrti Josipa Broza Tita.[/i]

SOŽALJE TITOVI DRUŽINI

Centralni komite zveze komunistov Jugoslavije je poslal družini predsednika Tita naslednje sožalje: "Centralni komite, vsi člani zveze komunistov Jugoslavije, delavski razred, delovni ljudje in občani naše socialistične države so z vami v najgloblji bolečini za našim dragim tovarišem Titom. V druđini Broz je zrasel največji sin te države. Naj vam bosta v uteho njegovo neminljivo delo in njegova človeška veličina.

Ponosni smo, da je našo revolucijo in našo drđavo vodila Titova zgodovinska osebnost. S Titom smo zmagali v borbah za srečnejše življenje in svobodo ljudi, za neodvisnost in enotnost države, za mir in sodelovanje med narodi. S Titom so narodi in narodnosti Jugoslavije vzeli svojo usodo v svoje roke. Sedanja in bodoča pokolenja bodo vzravnano hodila po Titovi poti. Tovariš Tito bo še dalje živel v srcih vseh ljudi naše države, v vseh celicah naše samouprave socialistčine družbe, v trajnem spominu borcev za svobodo in družbeni napredek na svetu."

SPOROČILO ZDRAVNIŠKEGA KONZILIJA

"Danes, 4. maja 1980, se je v zgodnjih popoldanskih urah še bolj poslabšalo težko splošno zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita. Kljub temu, da so storili vse nujne medicinske ukrepe, so počasi ugašale vse življenjske funkcije ter je predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz Tito umrl ob 15.05. Tovariš Tito je bolehal vrsto let za sladkorno boleznijo. Kot posledica tega obolenja so se pojavile težje arteriosklerotične spremembe na ožilju nog, živčno-mišične okvare nog z motnjami pri hoji ter okvara ledvic. Prvi znaki motenj v pretoku krvi na ožilju leve noge so se pojavili konec decembra 1979.

Ker se je kljub intenzivnemu konservativnemu zdravljenju stanje poslabševalo, so opravili arteriografijo leve noge, ki je pokazala, da je zamašena stegnenična arterija in končni del podkolenske arterije. Zaradi neugodnih možnosti za uspeh rekonstruktivnega operacijskega posega so se odločili, da bodo nadaljevali intenzivno konservativno terapijo. O tem so se posvetovali tudi z uglednim strokovnjakom iz tujine.

Kljub intenzivnemu zdravljenju pa so se pojavili znaki preteče gangrene. V tem položaju, ko je postala amputacija noge neizbežna, je bilo odločeno v popolnem soglasju s predsednikom Titom, da bodo poskusili rešiti ogroženo nogo z operacijo.

Sredi januarja 1980. leta je bila opravljena načrtovana operacija, ki je dala zelo dober neposredni rezultat; vendar so se kmalu pojavile splošne komplikacije pri cirkulaciji, ki so v tolikšni meri ovirale učinek operacije, da so morali po sedmih dneh ob privolitvi tovariša Tita opraviti amputacijo leve noge.

Tovariš predsednik je operaciji prenesel zelo dobro. Takoj po drugi operaciji so začeli rehabilitacijo in tovariš predsednik je začel delno opravljati svoje predsedniške funkcije. Pozneje so popolnoma prenehale delovati ledvice, kar je bila posledica že prej omenjene okvare ledvic in infekcije. Ker ledvice kljub storjenim ukrepom niso pričele delovati, so uporabili umetno ledvico (hemodializo), ki jo je bilo treba uporabljati vsak dan.

V nadaljnjem poteku bolezni so se pojavile številne komplikacije, ki so čedalje bolj slabšale zdravstveno stanje tovariša Tita: sepsa, večkrat ponovljena pljučnica, motnje v krvnem obtoku, strjevanje krvi, občasne hude krvavitve, predvsem v želodcu, črevesju in pljučih, nazadnje pa težka okvara jeter, ki jo je spremljala huda zlatenica in stanje kome.

Večkrat se ponavljajoče težke infekcije ter dolgotrajna visoka temperatura ob insuficienci ledvic, okvare jeter, slabosti srca in krvnega obtoka - vse to je kljub vsem terapevtskim ukrepom privedlo do napredujoče izčrpanosti predsednika, do postopnega ugašanja življenjskih funkcij in do usodnega konca."

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Maršal Josip Broz Tito in General Koča Popović v Drvarju leta 1943


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Maršal Tito - Time 9.oktober 1944

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                         Josip Broz Tito

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                         Josip Broz Tito

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Leta 1972 je Kraljica Elizabeta II obiskala Josipa Broza Tita

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           Josip Broz Tito










[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    Obnovljen napis TITO nad Dekani pri Kopru

JOSIP BROZ TITO - II.


Na današnji dan leta 1892 se je v Kumrovcu rodil jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu Josip Broz Tito.
.
.
.

OBISK V SEVERNI KOREJI

Bilo je 24.avgusta 1977 leta…..v ZDA je začel svojo pot 39. predsednik Jimmy Carter, verjetno najbolj miroljuben kavbojski predsednik vseh časov…..









                                        Otroci pojejo Josipu Brozu Titu



               Josipu Brozu Titu poje pevski zbor in svečani orkester Severne Koreje

JOSIP BROZ TITO - III.

Na današnji dan leta 1980 je bil pogreb Josipa Broza Tita, predsednika SFRJ, in sicer štiri dni po njegovi smrti 4. maja. Njegov pogreb je pritegnil številne svetovne politike. Glede na število prisotnih politikov in državljanov velja njegov pogreb za enega največjih pogrebov v zgodovini, saj se ga je udeležilo 209 delegacij iz 127 držav, štirje kralji, pet princev, šest predsednikov parlamenta, 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad in 47 zunanjih ministrov.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Josip Broz Tito

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Josip Broz Tito odhaja po svoji poti

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                           Slovo pred parlamentom v Ljubljani

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                  Množični sprevod v Zagrebu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Častna straža predsedniku Josipu Brozu Titu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Josip Broz Tito je imel enega največjih pogrebov v zgodovini

[You must be registered and logged in to see this image.]
Pred nekaj minutami, na predvečer dneva zmage nad nacizmom in fašizmom, je tradicionalno ognjevito zažarel napis nad Dekani

JOSIP BROZ TITO - IV.

40 LET PO TITU - TITO

Ne bojte se, ne vabimo vas v gozdove, ampak na razstavo, ki jo v sodelovanju z vodnikovo domačijo pripravlja Muzej tiska.

Zaradi znanih okoliščin bo razstava virtualna, odpira pa se ravno danes, 10.maja 2020 na obletnico zavezniške zmage v Evropi med drugo svetovno vojno. Pomemben delež k tej zmagi je prispevalo tudi jugoslovansko odporniško gibanje s Titom na čelu. Ob 40. obletnici maršalove smrti so na ogled naslovnice z njegovo podobo iz domačega in svetovnega tiska.

»Muzej tiska je institucija, ki je v ustanavljanju že kakšnih pet let. Obstaja na faceboku, obstaja v mapah, škatlah – kdor je prišel do moje službene sobe, je videl, da je stvar kar precej razmetana –, ne obstaja pa kot institucija, ki bi bila uradno ustanovljena.

Če mi kdo pove za dvesto ali tristo metrov stene, kjer bi se uokvirjene stvari dalo obesiti, se bom potrudil in domislico, ki za zdaj obstaja v opisani obliki, tudi uradno registriral. Zbiralci znamk se lahko obnašajo kot zbiralci znamk, lahko pa rečejo, da imajo muzej znamk. Moji kosi papirja so sicer malo večji,« hudomušno začne Ali Žerdin, ki ga poznamo kot prekaljenega novinarja in urednika Sobotne priloge, toda v prostem času ima še eno službo: je idejni vodja, ustanovitelj in kurator Muzeja tiska.

»Prve izvode sem zagledal pred kakšnimi petimi ali sedmimi leti, morda že prej, pa takrat nisem imel ambicije, da bi ustvaril zbirko. Pri pokojnem Cirilu Ulčarju, antikvarju, ki je uradoval na ljubljanskem bolšjem sejmu, sem naletel na nekaj zelo zanimivih časopisnih izvodov in nisem si mogel kaj, da jih ne bi odnesel domov.

To je bil recimo časopisni izvod Slovenca, ki je izšel ob koncu 2. svetovne vojne in je oznanjal, da je bil v Ljubljani pravkar ustanovljen novi slovenski parlament. To dejstvo je časopis takrat omenil, ni pa postalo zgodovinsko relevantno, ker od njega po tem, ko so v Ljubljano prišle partizanske enote, ni ostalo nič, je pa zanimiv kos časopisne zgodovine.«

Petkrat prečrtano in Nikola Tesla

Začelo se je z domačimi naslovnicami, nato pa »sem na svetovnem spletu ugotovil, da se je Josip Broz Tito večkrat znašel na naslovnici revije Time, kar se mi je zdelo zelo zanimivo zgodovinsko dejstvo.

Prvič je bil na naslovnici revije že oktobra 1944, ko so še potekali boji za osvoboditev Beograda. Gre za pomenljivo dejstvo, ki kaže, da je bil Tito zanimiv za ameriško in svetovno javnost, pripoznan kot del svetovne antinacistične koalicije in da se je zdel dovolj slikovita osebnost za naslovnico,« pripoveduje Žerdin.

Zanimive eksponate za Muzej tiska izbrska v spletnih antikvariatih. »Ameriški so dragi, ne zaradi samih izvodov, ampak zaradi poštnine. Zaradi tega sem prijatelje, živeče v ZDA, prosil, ali jih lahko pošiljam k njim in mi jih nato prinesejo v Slovenijo,« pripoveduje. V evropskih spletnih antikvariatih so stvari lažje dosegljive in »za malo denarja dobiš zanimive kose zgodovine«.

Ljudje v domačih predalih hranijo časopise z novicami o smrtih pomembnih svetovnih voditeljev in prelomnih dogodkih. »Ni težko priti do izvoda s Kennedyjevo smrtjo ali o pristanku na Luni, zelo redki pa so izvodi revije Time iz leta 1929, ko je bil na naslovnici Nikola Tesla. Ta je obupno drag, ponujajo ga po 5000 dolarjev, zato si ga moj muzej ne more privoščiti,« pravi.

Dragi so tudi izvodi o potopu Titanika, saj je odtlej minilo več kot stoletje, medtem ko so izvodi z začetka ali konca 2. svetovne vojne lažje dosegljivi, a »so v slabem stanju, prepereli. Pozna se, da je bil v tistem času papir slab.«

Ali Žerdin ne ve natančno, kateri primerek je največ vreden v denarju, »mi je pa pred nekaj dnevi kolega in nekdanji urednik Dela Mitja Meršol podaril izvod Slovenskega naroda, ki je bil natisnjen leta 1929, ko je bila v Jugoslaviji uvedena šestojanuar­ska diktatura. To je redek, pomenljiv izvod in zelo dragocen kos zgodovine.

Meršol mi je podaril še en dragocen izvod iz leta 1918, ko je bila na naslovnici razglašena ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.

Zelo mi je dragocena tudi zbirka petih naslovnic revije Time, ki je po moje v svetu zelo redka. Revija Time je ob zgodovinskih prelomnicah objavila portrete osebnosti in jih prečrtala z znakom X. Gre za Hitlerja, za japonsko sonce ob koncu 2. svetovne vojne, potem pa so nekaj desetletij pozneje prečrtali še Osamo bin Ladna, terorista al Zarkavija in Sadama Huseina.«

Dogodek o katerem je poročal ves svet


Ob 40. obletnici Titove smrti so nameravali na Vodnikovi domačiji na ogled postaviti slovenske, jugoslovanske in naslovnice svetovnih medijev ob Titovi smrti, pa tudi tiste iz časa maršalovega življenja. Ko jim je načrte prekrižala epidemija, se je vodja galerije Maša Žmidek domislila, da bi galerijo prestavili v virtualni 3D-prostor.

»Fotografije naslovnic so pospremljene z zvočnimi komentarji, kar pomeni, da galerija omogoča neke vrste voden ogled,« pripoveduje Ali Žerdin. »Da ne bi gledali samo starih časopisov, jih dopolnjujejo fotografije Joca Žnidaršiča, na katerih je Tito med fotografiranjem, in nekaj fotografij Muzeja novejše zgodovine, ki kažejo, kako so posebne številke Dela leta 1980 prišle do ljudi.«


Titova smrt je bila prvi dogodek iz Slovenije, o katerem so poročali vsi svetovni mediji. »Ljubljana je nekajkrat prišla na naslovnice svetovnih medijev, recimo ob osamosvojitvi, vendar o tem dogodku niso poročali kitajski mediji ali mediji v tedanji Sovjetski zvezi. Tito je bil pomemben dejavnik za svet neuvrščenih, za komunistične države in zahodne zaveznike v 2. svetovni vojni, kajti bil je zadnji še živeči zavezniški poveljnik.«

Zanimiva je primerjava poročanja o njegovi smrti v domačih in tujih medijih. »Na Zahodu so se od njega poslavljali spoštljivo, ravno tako na Kitajskem, kjer je bil leta 1977 na enem zadnjih obiskov. Britanci so ga imenovali heroj. V dunajskem Kurierju je bilo nekaj pikrosti, ker je jugoslovansko vodstvo več ur zavlačevalo z objavo novice o smrti.

Zahodni tisk je ob novici o Titovi smrti utemeljeno in zelo jasno opozarjal, da je Jugoslavija na pragu zelo velikih težav, medtem ko se je slovenski in jugoslovanski tisk zatekal k formuli Po Titu – Tito!, namesto da bi poskušali najti rešitev za velika protislovja v državi. Žal so se začela reševati z vojno,« pojasnjuje naš sogovornik.

Jugoslovanska javnost je bila o Titovi smrti obveščena malo pred sedmo zvečer, Delova fotograf Joco Žnidaršič in novinar Anton Rupnik (o tem sta z Žerdinom nedavno govorila na virtualni okrogli mizi, op. p.) pa sta bila na delovno mesto vpoklicana ob štirih popoldne. »Časopis, Delo ni tu nobena izjema, je bil na ta dogodek pripravljen več mesecev vnaprej.

Fotografije so bile izbrane, teksti pomembnih političnih dejavnikov napisani, šlo je samo za to, da se požene postopek, še enkrat pregleda prelome in naredi korekture. Za Delo je bil recimo pripravljen poseben elaborat, kaj kdo naredi kdaj, koga se najprej obvesti ... Likovno so te številke zelo dobro narejene, seveda pa je jasno, da prav veliko svobode tiska takrat ni bilo.

Teksti so napisani dobro, z zanosom, a v kontekstu kulta Titove osebnosti. Ta kult se je gradil desetletja, najbolj do izraza pa je prišel prav leta 1980. Vsi jugoslovanski časopisi so tistega dne objavili isto fotografijo, ki jo je določil zvezni protokol.

Po mojem je šlo za to, da se na vizualni ravni poudari enotnost vseh. Manevrski prostor je redakcijam ostal pri izpisovanju naslova in v notranjosti,« pripoveduje Žerdin o dogodku, ki je pomenil začetek konca Jugoslavije.

Na razstavi Tito in tisk: od ikone do kulta je na ogled marsikaj zanimivega tudi iz Titovega življenja. Z Jovanko ju napravljena po zadnji modi občudujemo na klopci v Parizu, že ostareli Tito se smehlja z Newsweeka ob preroškem naslovu ali pa si maršala ogledamo v družbi mlade kraljice Elizabete, njenega moža, mame in sestre.
[You must be registered and logged in to see this link.]

JOHN LENNON & YOKO ONO

Josip Broz - Tito sicer ni bil ljubitelj Beatlesov, a konec novembra 2016 je Titova vnukinja Saša Broz objavila pismo, ki sta ga njenemu dedu poslala John Lennon in Yoko Ono davnega leta 1969. Glasbenika sta tedaj 50 svetovnim voditeljem poslala pismo, v katerem sta jih pozivala k prizadevanju za svetovni mir. Tistega leta je namreč Lennon objavil pesem Give Peace a Chance in začel svetovni miroljubni projekt.
»Dragi gospod. Pošiljava vam dva hrastova želoda z upanjem, da ju boste posadili v vašem vrtu in da boste vzgojili dva hrasta za svetovni mir. Z ljubeznijo, vaša John in Yoko Ono Lennon,« je bilo zapisano v pismu, ki sta ga glasbenika lastnoročno podpisala. Titu se je ideja zdela zanimiva in v parku njegove rezidence je res zrasel hrast, ki stoji še dandanes. O hrastu in pismu so leta 2012 v Beogradu pripravili posebno razstavo, ki je gostovala tudi v Portorožu, Titovi vnukinji pa se je zazdelo, da je treba ponovno obuditi spomin na mirovniški hrast.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Maršal Tito - Time - 9.oktober 1944

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Maršal Tito - Time - 16.september 1946

[You must be registered and logged in to see this image.]
Italijanska revija Tempo je plešočega Broza in Jovanko na naslovnici revije objavila že leta 1948. Na
fotografiji sta oba oblečena izrazito gizdalinsko, revija pa je izšla neposredno po sporu z Informbirojem

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Josip Broz Tito - Newsweek 12.julij 1948

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Josip Broz Tito - Life - 13.seprember 1948

[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Josip Broz Tito - The New York Times Magazine - 6.februar 1949

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Maršal Tito - Life - 12.september 1949

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     Josip Broz Tito - Der Spiegel - 26.september 1951

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Tito govori - Life - 21.april 1952

[You must be registered and logged in to see this image.]
            Tito obišče kraljico Elizabeto II - The Illustrated London News - 28.marec 1953

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Josip Broz Tito - Time - 6.junij 1955

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                Tito in Jovanka obiščeta Pariz - Paris Match - 12.maj 1956

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Po Titu, kaj? - Neewsweek - 22.november 1976

[You must be registered and logged in to see this image.]
                     Jugoslavija po Titu, naslednja svetovna kriza - Der Spigel - 21.januar 1980

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Po Titu trenja - Time - 19.maj 1980

BOB MARLEY

Na današnji dan leta 1981 je umrl jamajški glasbenik, pisec besedil in pevec Robert Nesta (Bob) Marley, avtor uspešnic I shot the Sheriff, No woman, no cry, Could you be loved in druge.

Bob Marley se je rodil 6. februarja 1945 očetu Norvalu Sinclairu Marleyju, ki je bil potomec angleških priseljencev iz Sussexa in Jamajčanke z afriškimi koreninami Cedalli Booker. Zaradi svoje višine (165 cm) in rodu se je moral vso svojo mladost boriti z nasilniki, zaradi česar se je razvil v bojevitega in močnega mladeniča z vzdevkom Tuff Gong.

Do leta 1959 je obiskoval je glasbeno šolo, ki jo je vodil znameniti jamajški pevec Joe Higgs, kjer se je spoprijateljil z Nevillom O'Rileyjem Livingstonom z vzdevkom "Bunny Wailer". Z njim sta leta 1962 ustanovila skupino Wailing Wailers (The Wailin Wailers).

Kmalu je za skupino izvedel "Sir Coxtone" Dodd, glasbeni producent iz Studia One. Skupini se je v tem času pridružil Winston Hubert "Peter Tosh" McIntosh, Cherry in Junior Braithwait pa sta jo zapustila. S pomočjo Leeja "Scratcha" Perryja se je skupina osamosvojila pred Doddovimi zahtevami po igranju skaja in posnela nekaj uspešnic v novejšem slogu rocksteadyja.

Leta 1963 so Marley, Tosh, Livingston, Juniror Braithwait, Beverly Kels in Cherry Smith ustanovili vokalno skupino Teenagers. Pozneje so se preimenovali v The Willing Rudeboy in nato še v The Wailers. Leta 1971 sta se skupini The Wailers pridružila basist Aston Francis »Family Man« Barret in njegov brat, bobnar Carlton "Carly". Leta 1973 so izdali prvi album izven Jamajke z naslovom Catch a fire.
Njegov zadnji album, izdan pred smrtjo, je bil Uprising, izdan pri Marleys Lifetime. Umrl je v 36. letu starosti. Posmrtni dosežki, vključno z Redemption Song leta 1983 in najbolj prodajanim albumom Legend leta 1984, so ohranili Marleyjevo glasbo živo. Pri tem je pomagala tudi njegova žena Rita Marley, s katero sta se poročila 10. februarja 1966, rodilo pa se jima je devet otrok.

ALBUMI

* The Wailing Wailers - 1966
* The Best of the Wailers - 1970
* Soul Rebels - 1970
* Soul Revolution - 1971
* Soul Revolution Part II - 1971
* African Herbsman - 1973
* Rasta Revolution - 1974
* Catch a Fire - 1973
* Burnin - 1973
* Natty Dread - 1974
* Rastaman Vibration - 1976
* Exodus - 1977
* Kaya - 1978
* Survival - 1979
* Uprisong - 1980
* Confrontation (izdano po Marleyjevi smrti) - 1983

EXODUS & GRAMMY & ZVEZDA NA PLOČNIKU SLAVNIH & BOB MARLEY BOULEVARD

Revija Time je njegov album Exodus razglasila za najpomembnejši album 20. stoletja, leta 2001 je Marley dobil svojo zvezdo na pločniku slavnih v Hollywoodu, istega leta pa so mu posthumno podelili grammyja za življenjsko delo. V New Yorku so leta 2006 preimenovali del avenije Church Avenue v Bob Marley Boulevard. 
Zapustil je 13 otrok, 11 bioloških in dva posvojena. Posvojil je hčer žene Alpharite Anderson Marley iz prejšnjega zakona, skupaj pa imata hčer Cedello in sinova Davida ter Stephena. Z osmimi različnimi ženskami ima še osem otrok: sinove Roberta, Rohana, Juliana, Damiana, Ky-Mani, hčerke Karen, Madeku in Imani ter Stephanie – ženino hčer iz afere z drugim moškim, ki jo je pevec prav tako posvojil. Marley ni skrival svojih skokov čez plot. Na menedžerjevo prigovarjanje je novinarjem govoril, da ni poročen. Z ženo se nista nikoli ločila, stala pa mu je ob strani tudi potem, ko je zbolel za rakom. Potem ko je izvedel za tumor, je še naprej ustvarjal: leta 1978 je izdal album Kaya s hiti Is This Love, Sun Is Shining in Satisfy My Soul.

»Denar ne more kupiti življenja,« so bile zadnje besede, ki jih je namenil sinu Ziggyju.


[You must be registered and logged in to see this link.]


SPOMINI

V času, ko so sporočili Bob Marleyjevo smrt je bila pri nas nedelja oziroma ponedeljek, ura nekako nekaj po polnoči in smo mladi bili v disco klubu v Simonovem Zalivu v Izoli in se je na velikem zaslonu prikazala njegova slika in smo takoj vedeli, da je odšel še en sijajen in na veliko poslušani glasbenik. Tako je disc jokey od takrat pa vse do zaprtja disca vrtel samo in izključno njegove pesmi, tako, da smo se ob njegovih zvokih zamislili vsaj po svoje in skupaj žalovali za ljubljenim pevcem...


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                  Robert Nesta »Bob« Marley

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Bob Marley v elementu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                Bob Marley in skupina The Wailers

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                        Sin Ziggy Marley


                                                Bob Marley (One love) Music video


                                           Bob Marley & The Wailor - Redemption song


                                        Bob Marley & The Wailors - "No woman, no cry"


                                                    Bob Marley - Live Boston


                                 Bob Marley - Get Up, Stand Up (Live iz Munchna) 1980


                          Bob Marley - Lively Up Yourself - Auckland, New Zealand


Bob Marley na njegovem zadnjem koncertu v Stanley Theater Pittsburgh 23.9.1980


                                          Kaj delajo danes otroci Bob Marleyja

FLORENCE NIGHTINGALE & MEDNARODNI DAN MEDICINSKIH SESTER

Na današnji dan leta 1820 se je rodila "mati" medicinskih sester Florence Nightingale. 12. maja tako po vsem svetu praznujemo mednarodni dan medicinskih sester. Ta dan slavijo v spomin vseh dejanj, ki so jih naredile medicinske sestre v družbi. Nightingaleova je ustanoviteljica moderne bolniške nege, začetnica higiene in sanitarnega dela. Leta 1860 je ustanovila šolo za bolničarke, leta 1907 je bila kot prva ženska odlikovana z britanskim redom za zasluge.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Florence Nightingale

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Gospa s svetilko

[You must be registered and logged in to see this image.]
Pismo Florence Nightingale iz leta 1897, njena vljudna zavrnitev povabila na dogodek, ki se ga ni mogla udeležiti zaradi bolezni

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Florence Nightingale ob bolniški postelji v vojaški bolnišnici

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Florence Nightingale je utemeljila zdravstveno nego

[You must be registered and logged in to see this image.]
          Pismo, na sliki, je pobral in prebral omamljeni Bev Peck, regionalni vodja dobrodelne organizacije Weldmar Hospice

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                  Gospa s svetilko

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Letos praznujemo 200 let rojstva Florence Nightingale

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                          10 funtov iz leta 1988 Florence Nahtingale

STEVIE WONDER

Legendarni ameriški kantavtor in glasbenik Stevie Wonder, ki je prvi album izdal pri rosnih 12 letih, se tudi pri 70 letih dobrodelno udejstvuje. Slepi pevec z zatemnjenimi očali, znan po hitih Isn't She Lovely, Sir Duke, Part-Time Lover, I Wish, Superstition in drugih, je v aprilu zbiral sredstva za socialno ogrožene v času koronavirusa.

Stevland Hardaway Morris, kot je njegovo pravo ime, se je rodil 13. maja 1950 v ameriški zvezni državi Michigan. Zaradi motnje v vidu je glasbenik slep, a to ga ni ustavilo pri ustvarjanju glasbe, s katero je začel že zelo mlad. Pred desetim letom se je namreč naučil igrati na orglice, klavir in bobne, kasneje pa še na druge instrumente.

Prvi album The Jazz Soul of Little Stevie Wonder je po navedbi spletne enciklopedije Wikipedia izdal septembra leta 1962, a mu je mesec kasneje sledil Tribute to Uncle Ray, ki ga je Wonder posnel prej, pri 11 letih. Širše občinstvo je pridobil s tretjim albumom Recorded Live: The 12 Year Old Genius, izdanim maja naslednje leto; pesem Fingertips, Pt. 2 je dosegla prvo mesto na ameriških R&B in pop lestvicah.

V 60. letih prejšnjega stoletja se je z različnimi albumi velikokrat pojavil na glasbenih lestvicah, večkrat na samem vrhu R&B lestvic, med drugim s singlom Uptight (Everything's Alright), s priredbo pesmi Boba Dylana Blowin' in the Wind in pesmijo I Was Made to Love Her.

Njegove najbolj nepozabne pesmi so sledile v 70. letih. Iz tistega ustvarjalnega obdobja prihajajo pesmi If You Really Love Me, Superwoman (Where Were You When I Needed You), Superstition in You Are the Sunshine of My Life ter albumi Talking Book (1972), Innervisions (1973) in Fulfillingness' First Finale (1974).

Med njegove najbolj legendarne projekte štejejo album Songs in the Key of Life (1976), kjer se zlivajo različni žanri. Wonder je v albumu pel o etnični raznolikosti v Ameriki, fantastičnih utopičnih družbah, maščevalskih zvezah in transcendentni ljubezni.

Tudi naslednja desetletja so bila za Wonderja uspešna. Svoj zadnji album A Time to Love je izdal leta 2005, leto zatem je prejel grammyja za najboljši moški pop vokalni nastop za From the Bottom of My Heart in za najboljši R&B nastop dueta ali skupine z vokali, ki ga je dobil skupaj z Beyonce za skladbo So Amazing. Leta 2014 je prejel priznanje ameriškega Združenja skladateljev, avtorjev in založnikov (ASCAP) za življenjsko delo in predsedniško medaljo svobode.

Med glasbenimi nastopi se loteva socialnih problemov, med drugim na svojem tradicionalnem dobrodelnem koncertu v Los Angelesu, na katerem vsako leto zbira sredstva, s katerimi omogoči nakup božičnih daril otrokom iz socialno šibkejših družin. V aprilu je bil del virtualnega koncertnega dogodka One World: Together at Home, kjer so zbirali sredstva za socialno ogrožene v času koronavirusa.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Stevie Wonder


                                         Stevie Wonder - My Cheri Amor


                                            Stevie Wonder - I was made to love


                                             Stevie Wonder - Superstition


                            Stevie Wonder - Master Blaster (Live in London, 1995)


 Stevie Wonder - You Are The Sunshine of My Life - Polar Music Prize Banquet - 1999


                                     Stevie Wonder - The best song


                          Stevie Wonder - Isnt she lovely - Live in London - 2009


                              Stevie Wonder - Sir Duke - Live in London - 2009


        Stevie Wonder - Ribbon in the Sky (Rare 2015 Wedding Performarce - 2015)


                               Stevie Wonder - Live in Paris Full Concert - 2018

[You must be registered and logged in to see this image.]

Na današnji dan pre 30 godina izbili su neredi na Maksimirskom stadionu pred početak utakmice Dinamo-Crvena zvezda

JANEZ DRNOVŠEK

Na današnji dan leta 1950 se je rodil nekdanji predsednik republike in štirikratni predsednik vlade Janez Drnovšek, ki velja za enega največjih in najprepoznavnejših politikov v slovenski zgodovini.

Kot mlad ekonomist se je takoj po opravljeni diplomi leta 1973 zaposlil v podjetju IGM Zagorje in leta 1981 na temo analize organizacijskega razvoja tipičnega gradbenega podjetja. V začetku 80. let 20 stoletja je bil zaposlen kot direktor Ljubljanske banke v Trbovljah. Eno leto je služboval kot ekonomski svetovalec jugoslovanske ambasade v egiptovskem Kairu. Leta 1986 je na Univerzi v Mariboru doktoriral s temo Mednarodni denarni sklad in Jugoslavija.


Leta 1986 je postal slovenski delegat Zbora republik in pokrajin SFRJ; to dolžnost je opravljal do leta 1989, ko je bil izvoljen za člana predsedstva SFRJ. 15. maja 1989 je postal tudi predsednik Predsedstva SFRJ; dolžnost predsednika je opravljal eno leto do 15. maja 1990.

Janez Drnovšek (1950–2008) spada med tiste slovenske politike, ki so najbolj zaznamovali burna tranzicijska devetdeseta leta prejšnjega stoletja in tudi prvo desetletje novega tisočletja. Slovenija je pod Drnovškovim vodstvom v mednarodnih očeh veljala za zgledno tranzicijsko državo in dosegla glavne zastavljene cilje z vključitvijo v mednarodne integracije. V Drnovškovo politično delovanje pa je močno posegla huda bolezen.

Leta 1999 so pri njem odkrili raka ledvic, leta 2002 pa se je odločil, da bo prepustil premiersko mesto Antonu Ropu, ki je postal tudi predsednik LDS-a. Sam je kandidiral za predsednika države in v drugem krogu premagal Barbaro Brezigar. Njegovo predsedovanje je sprva potekalo v precejšnji odmaknjenosti od javnosti, kar je bila nedvomno tudi posledica bolezenskih težav.

Bil je tudi pobudnik in predsednik Gibanja za pravičnost in razvoj.

Po izboljšanju zdravstvenega stanja se je predal duhovnosti, izdal več knjig s tovrstno tematiko in presenetil tudi s preselitvijo iz prestolnice na Zaplano, kjer je živel v stiku z naravo, kar se je odražalo tudi v njegovem delovanju.

23. aprila 2007 je uradno sporočil, da se na naslednjih predsedniških volitvah ne namerava potegovati za drugi mandat. Dva meseca po koncu predsedniškega mandata, 23. februarja 2008, je Janez Drnovšek umrl na svojem domu na Zaplani.

BIBLIOGRAFIJA

* Moja resnica, Mladinska knjiga, 1996
* Mehne Wahrheit (prevod Moje resnice), SmartBooks Publishing AG, 1998
* El laberinto de los Balcanes, Edicciones B, 1999
* Escape from Hell (izdano kot e-knjiga)
* Misli o življenju in zavedanju, Mladinska knjiga, 2006
* Zlate misli o življenju in zavedanju, Mladinska knjiga, 2006
* Bistvo sveta, Mladinska knjiga, 2006
* Vom Wesen der Welt (prevod Bistva sveta), Mohorjeva založba, 2006
* Pogovori, Mladinska knjiga, 2007

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                        Janez Drnovšek

SVETOVNI DAN ČEBEL

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je 20.decembra 2017 v New Yorku soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan bo svetovna javnost vsako leto opozorjena na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev, opomnjena na pomen čebel za celotno človeštvo ter pozvana h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje. Resolucijo je ko-sponzoriralo 115 držav, med njimi tudi ZDA, Kanada, Kitajska, Ruska federacija, Indija, Brazilija, Argentina, Avstralija ter vse države članice Evropske unije.

Podrobnejše informacije o 20. maju in pomembnosti čebel

Slovenija je predlagala, da se svetovni dan čebel zaznamuje v maju, ko so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu. 20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Rimskega cesarstva Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju.

Študije Organizacije združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacije čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšujejo, zaradi česar čebele in drugi opraševalci postajajo čedalje bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje z odpadki. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel in drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe.

Podatki FAO kažejo, da imajo čebele in drugi opraševalci neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane. Po oceni na podlagi mednarodne študije Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah iz leta 2016 je letna svetovna proizvodnja hrane, ki je neposredno odvisna od opraševanja, vredna od 235 do 577 milijard ameriških dolarjev. Poleg tega so kmetijske rastline, ki potrebujejo opraševanje, pomemben vir delovnih mest in dohodka za kmete, zlasti za male in družinske kmetije v državah v razvoju. Nenazadnje imajo čebele pomembno vlogo tudi pri ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v naravi. Kot dober bioindikator razmer v okolju nam sporočajo, kdaj se z okoljem nekaj dogaja in da je treba ukrepati.
 
S pravočasno zaščito čebel in drugih opraševalcev bomo pomembno prispevali k reševanju vprašanj globalne preskrbe s hrano in odpravi lakote v državah v razvoju. Ustavili bomo nadaljnje izgube biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov in tako prispevali tudi k ciljem trajnostnega razvoja, ki so opredeljeni v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030.

Slovenska pobuda za razglasitev Svetovnega dne čebel

Republika Slovenija je zato na pobudo Čebelarske zveze Slovenije leta 2015 v okviru OZN začela postopke za razglasitev svetovnega dneva čebel in predlagala resolucijo, ki izpostavlja pomen čebel in drugih opraševalcev.

Pobuda je bila sprejeta na 40. zasedanju Konference FAO v Rimu, dne 7. julija letos; postopek pa je bil uspešno zaključen danes s soglasnim sprejetjem resolucije o Svetovnem dnevu čebel na Generalni skupščini Združenih narodov.

Slovenija se uvršča v sam svetovni vrh po številu čebelarjev na prebivalca, kjer je vsak 200. prebivalec čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, poleg tega je leta 2011 med prvimi državami članicami EU na ozemlju Slovenije prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov.

»Bee Engaged« & Kako se lahko "angažiram za čebele"!

*  Na balkonih, terasah in vrtovih v okrasne namene sadim oziroma sejem medovite rastline.
*  Doma na balkonu, terasi ali vrtu postavim gnezdilnico za čebele – lahko jo naredim sam ali pa jo kupim.
*  Ohranim cvetoče travnike z večjo pestrostjo rastlin in na travnike sejem medovite rastline. Cvetoče travnike raje samo občudujem in ne trgam rastlin, prepustim jih čebelji paši.
*  Izogibam se košnji v času največjega razcveta rastlin in kosim travo v večernih urah.
*  Čebelarjem omogočim začasno ali trajno namestitev čebel na kmetijskih površinah. Čebele bodo tako imele ustrezno pašo, naše rastline pa bodo oprašene in bodo tako bogatejše obrodile sadove.
*  Če že škropim, potem uporabljam čebelam neškodljive pesticide in škropim v brezvetrnem vremenu zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se čebele umaknejo v panje.
*  Mulčim cvetoče rastline v sadovnjakih in vinogradih pred škropljenjem s pesticidi, da po škropljenju ne privabljajo čebel.
*  Ozaveščam otroke in mladostnike o pomenu čebel.
*  Kupujem med in druge čebelje pridelke pri lokalnem čebelarju.
*  Moralno podpiram čebelarje in se udeležujem dogodkov v podporo skrbi za čebele.
 
Zaradi epidemije Covid-19 bo letošnja tretja mednarodna obeležitev potekala virtualno. Z naslovom »Bee Engaged« (Angažiraj se za čebele) želi FAO kot organizator dogodka opozoriti na pomen angažiranosti in dejanj tako držav, organizacij, raziskovalnih in izobraževalnih institucij, civilne družbe, zasebnega sektorja, kmetov in čebelarjev, kot tudi vsakega posameznika, za ohranjanje čebel in drugih opraševalcev. Med sodelujočimi bosta udeležence nagovorila tudi generalni direktor FAO Qu Dongyu in slovenska ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec.
V Sloveniji bo obeležitev svetovnega dne čebel, na način primeren stanju epidemije, potekala v organizaciji Čebelarske zveze Slovenije, sodelovalo pa bo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                               Danes je svetovni dan čebel

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Čebela in rastlinski svet - Zlata nagrada fotonatečaja ČZS

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                      Čebele živijo od par dni do skoraj enega leta

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         Beseda leta 2019 je "čebela"

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Čebele ustvarjajo satovje heksagonalne oblike, ki omogoča trdnost

[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Čebelarska pravila in čebelji pridelki - Fotonatečaj Nominacija ČZS

SPREJEM V OZN

Na današnji dan leta 1992 so bile Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina sprejete v Organizacijo združenih narodov. Slovenija je postala 176. država članica in je s tem pridobila možnost, da se neposredno izreka o vseh ključnih vprašanjih, ki zadevajo mednarodno varnost. Zaradi nasprotovanja Grčije tedaj v Združene narode niso sprejeli Makedonije. Država je bila v OZN sprejeta šele aprila 1993 pod imenom Bivša jugoslovanska republika Makedonija. Slovenija je bila v letih 1998-99 nestalna članica varnostnega sveta ZN, Hrvaška v letih 2009-2010, Bosna in Hercegovina pa v letih 2011-12.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                              Zemljevid 193 članic OZN

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Slovesnost ob sprejetju Slovenije v OZN v New Yorku

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Danes je 28 let od sprejema Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine v OZN

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Slovenj Gradec je bil s strani OZN proglašen 19.septembra 1989 za mesto Glasnik miru

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Značka klubov OZN v Sloveniji

"LUNA VAŠA, ZLATA NAŠA"

Na današnji dan leta 1970 je jugoslovanska košarkarska reprezentanca pod taktirko Iva Daneua v Ljubljani postala svetovni prvak.

Bilo je 23. maja leta 1970, ko je Jugoslavija v hali Tivoli s 70:63 premagala ZDA. "Luna vaša, zlata naša," je pisalo na transparentih. Leto prej je namreč Armstrong kot prvi človek stopil na luno. Zmaga proti Američanom je že pomenila prvo zlato medaljo za Jugoslavijo na svetovnih prvenstvih, saj tekma proti Sovjetski zvezi (poraz z 72:87) ni odločala o ničemer.

Ivo Daneu, najboljši slovenski košarkar vseh časov, je tako na najlepši način sklenil dolgoletno reprezentančno kariero. Proti ZDA sicer ni blestel, je pa v zaključku tekme prispeval pomembna koša. Zlato medaljo je dobil še en Slovenec, Aljoša Žorga. V reprezentanci so bili še Ćosić, Čermak, Jelovac, Kapičić, Plećaš, Rajković, Simonović, Skansi, Šolman in Tvrdić.


Postava reprezentance lata 1970

4 Rato Tvrdić (185 cm, 1943)
5 Ljubodrag Simonović (195 cm, 1949)
6 Vinko Jelovac (208 cm, 1948)
7 Trajko Rajković (204 cm, 1937)
8 Aljoša Žorga (200 cm, 1946)
9 Dragan Kapičić (198 cm, 1948)
10 Ivo Daneu (183 cm, 1937)
11 Krešimir Ćosić (209 cm, 1948)
12 Damir Šolman 200 cm, 1949)
13 Nikola Plećaš (187 cm, 1948)
14 Dragutin Čermak (190 cm, 1944)
15 Petar Skansi (206 cm, 1943)
Selektor: Ranko Žeravica
Pomočnik: Lazar Lečić

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Zlata Jugoslovanska reprezentanca leta 1970 iz arhiva Iva Daneu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Jugoslovanska reprezentanca pred tekmo z ZDA

[You must be registered and logged in to see this image.]
                    Naš nepogrešljivi center Krešimir Čosić v svojem elementu

[You must be registered and logged in to see this image.]
          Kapetan reprezentance Ivo Daneu in njegov značilen met preko glave

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                           "Luna vaša, zlata naša"

[You must be registered and logged in to see this image.]
                      Za rojstni dan na 25.maja 1970 so Jugoslovanski košarkarji Josipu Brozu Titu poklonili zlato medaljo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Člani zlate Jugoslovanske reprezentance leta 2013 v Ljubljani

[You must be registered and logged in to see this image.]
Košarkarska zveza Slovenije je 43 let kasneje vse zaslužne za velik uspeh počastila na pripravljalni tekmi med Slovenijo in Rusijo. Selektor
Ranko Žeravica, njegov pomočnik Lazar Lečić, kapetan Ivo Daneu, Dragutin Čermak, Nikola Plečaš, Petar Skansi, Damir Šolman, Rato
Tvrdić, Aljoša Žorga in eden glavnih organizatorjev Boris Kristančič so dobili stoječe ovacije publike, ki je napolnila dvorano in, ki se jim je
                                                  tako zahvalila za izjemen doprinos razvoju košarke na našem področju

SVETOVNI DAN OCEANOV

Po vsem svetu obeležujemo svetovni dan oceanov. Letošnji dan poteka pod sloganom Skupaj zaščitimo in obnovimo naša morja, ki poudarja pomen aktivnega vključevanja vsakega posameznika in lokalne skupnosti k zaščiti in preprečevanju onesnaževanja morij, so poudarili na ministrstvu za okolje in prostor.

Svetovni dan oceanov pod okriljem Združenih narodov od leta 2008 obeležujemo vsako leto 8. junija, prva ga je že leta 1992 na okoljskem vrhu v Riu de Janeiru predlagala Kanada. "Slovenci smo zgodovinsko povezani z morjem, ki je naše okno v svet in nas prek Jadrana povezuje s celim svetom," so izpostavili na okoljskem ministrstvu.

Kljub ohranjeni biotski pestrosti se moramo zavedati, da sta slovensko morje in morsko obrežje zaradi plitvosti ter sprememb zaradi človekovih dejavnosti - gradnje, ribolov, plovba in odplake - izredno krhka in občutljiva. Prekomerno ali neustrezno izvajanje dejavnosti na morju, ob obali in v prispevnem območju obalnih rek lahko resno ogroža morski ekosistem, so nadaljevali.

Zadnjih nekaj let se krepi zavedanje, da je prisotnost odpadkov, predvsem plastičnih, v svetovnih morjih velika grožnja. Po nekaterih ocenah odpadki iz plastičnih materialov predstavljajo med 60 in 90 odstotkov vseh odpadkov v morjih in na obalah po svetu.

V oceanih se po navedbah Evropskega parlamenta nahaja okoli 150 milijonov ton plastike. Vsako leto v oceanih konča še od 4,8 milijona do 12,7 milijona ton plastičnih odpadkov.
Ti odpadki ogrožajo morske živali, ki se ujamejo v večje kose plastike, manjše pa pogosto zamenjajo za hrano. Če zaužijejo plastične delce, pogosto ne morejo več prebavljati običajne hrane, zaradi česar poginejo. V njihov organizem lahko s plastiko zaidejo strupena kemična onesnaževala, plastika pa prek prehranske verige vstopa tudi v človeška telesa.

Zaradi plastičnih odpadkov v morju trpi tudi gospodarstvo. Po oceni, ki jo navaja Evropski parlament, iz tega naslova vsako leto nastane med 259 in 695 milijonov evrov gospodarske škode, zlasti v turizmu in ribištvu.

Svetovni dan oceanov obeležujemo s številnimi dogodki. Lani so jih deležniki, kot so akvariji in živalski vrti, zasebna podjetja in javne agencije, šole in skupine mladih pripravili več kot 1500 v 140 državah. V Sloveniji so letošnji svetovni dan oceanov že obeležili v Morski biološki postaji Piran, in sicer s petkovim dnevom odprtih vrat.

V nevladni organizaciji Svetovni sklad za naravo (WWF) pa so ob dnevu oceanov opozorili predvsem na stanje v Sredozemskem morju. V njem vsako leto konča 570.000 ton plastičnih odpadkov, kar je enako 33.800 plastenkam na minuto. Onesnaženje s plastiko je ob tem v porastu; do leta 2050 naj bi se količina plastičnega odpada početverila.

WWF je v svojem poročilu analiziral stanje v sredozemskih državah. "Od proizvajalcev do javnih organov in potrošnikov - na vseh ravneh se pojavljajo napake in prispevajo k zelo neučinkovitemu, dragemu, plastičnemu sistemu, ki onesnažuje," so opozorili.

Organizacija je razvila tudi načrt pobud in politik za regijo in posamične države, da bi vzpostavili trajnostno krožno gospodarstvo brez ustvarjanja plastičnega odpada. "Vse države morajo drastično zmanjšati proizvodnjo in porabo plastike ter resno pričeti vlagati v inovativne sisteme recikliranja in ponovne uporabe, da plastika ne bo več odpad. To je edini način, na katerega lahko obdržimo plastiko izven sredozemskega morja," je poudaril direktor sredozemske morske iniciative WWF Giuseppe Di Carlo.

WWF poziva vse vlade sredozemskih držav in EU kot podpisnico barcelonske konvencije k skupni zavezi in ukrepom za ohranitev Sredozemlja pred onesnaženjem s plastiko.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           Na vso moč se moramo truditi za ohranitev oceanov

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                Lepote koral in koralnih grebenov ter barvitost rib je nekaj edinstvenega in neprecenljivega

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                      Vedno bolj naš ekosistem ogroža mikroplastika

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Zelo so prizadete tudi želve, ribe in školjke ter druge morske živali

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Nepozaben trenutek v Južni Afriki, ko je največji sinji kit, ki je težak 40 ton v celoti prišel iz vode

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                Izropana morja v Evropi

[You must be registered and logged in to see this image.]
  Na Morskobiološki postaji v Piranu vsako leto pripravljajo predavanja in okrogle mize o škodljivosti in razgradnji odpadkov

Na današnji dan prije 43 godine srušio se helikopter zb Divulje,vozili su materijal za planinarski dom na obližnjem Kozjaku,poginula su 4 člana posade i danas je to obilježeno paljenjem svijeća i polaganjem vijenaca na mjestu događaja.

ERNESTO RAFAEL "CHE" GUEVARA DE LA SERNA

Na današnji dan 1928 je bil rojen Ernesto Guevara v argentinskem Rosariu v družini arhitekta Ernesta Guevare Lyncha.
Kot malček je bil zelo bolan, vse življenje pa je bolehal tudi za astmo. Prvi napad je dobil pri nekaj manj kot dveh letih, ko ga je mati peljala na kopanje v bližnji bazen. Ko je imel dve leti, so se starši preselili v Buenos Aires. Astma ga je napadala vsak dan. Po nasvetu zdravnikov se je družina preselila v Cordobo. Ernesto zaradi bolezni sprva ni mogel redno hoditi v šolo, zato je prvi razred osnovne šole končal zasebno. S športom se je ukvarjal, kot da ne bi bil bolan.

Pogosti napadi astme ga niso mogli odvrniti od učenja in igre. Bil je odličen dijak, eden izmed najboljših v razredu in na šoli. Od malih nog je imel smisel za matematiko in naravoslovje. Izmed športov sta mu bila najbližje nogomet in ragbi. Že v osnovni šoli je veliko bral, še več pa v gimnaziji. Na začetku je bral Alexandra Dumasa in Victorja Huga, ljubil je Baudelairove in Verlainove pesmi. Enako sta ga zanimali književnost in zgodovina. Življenje in razmere v Argentini so ga čedalje bolj spodbujale, da je prebiral tudi knjige o politiki.

Prvo potovanje po Južni Ameriki
V gimnaziji se je tudi začelo njegovo prijateljstvo z Albertom Granadosom. Seznanila sta se prek Tomasa Granadosa, mlajšega Albertovega brata, ki je bil Ernestov sošolec. Naglo sta se spoprijateljila in postala nerazdružljiva prijatelja. Alberto je že hodil na univerzo v Cordobi. Po neki študentski stavki, protestu proti peronističnim metodam pritiska na akademsko svobodo, so zaprli Alberta Granadosa. Mlajši brat Tomas mu je vsak dan nosil hrano v zapor. Nekega dne je peljal s seboj tudi prijatelja Guevaro. Alberto ju je nagovarjal, da bi tudi oni nekaj storili, da bi tudi dijaki šli na ulice Cordobe protestirat proti zapiranju študentov in tako pomagali svojim starejšim tovarišem. Družina pa ni spodbujala njegovih revolucionarnih idej.

Sram ga je bilo, ko se moral seznaniti s kakšnim dekletom. Njihovi družbi se je izogibal. Nežno in sramežljivo je ljubil Chichino Fereire, svojo prvo ljubezen. Sam je peš ali na kolesu obredel pol Argentine, ker je želel spoznati ljudi in jezera svoje domovine. Želel je spoznati Latinsko Ameriko, svojo širšo domovino.

Malo pred tem se je njegova družina preselila v Buenos Aires, kjer se je Guevara na splošno presenečenje družine vpisal na medicinsko fakulteto. Guevara je prekinil študij, ker je hotel z Granadosom prepotovati čimveč Latinske Amerike, da bi proučil razširjenost gobavosti, metode zdravljenja in socialne razmere, iz katerih nastaja. Guevara in Granados sta se na potovanje odpravila brez denarja, s Tomasovim motorjem.

Na pot sta odšla 29. decembra 1951 zgodaj zjutraj. Odpeljala sta se proti Buenos Airesu, da bi se Ernesto najprej poslovil od staršev, dveh bratov in dveh sestra. Na poti v Santiago de Chile se je motor pokvaril, zato sta nadaljevala peš in do konca poletja 1952 obredla vse južnoameriške države. Che se je vrnil domov in v manj kot letu dni opravil še zadnjih enajst izpitov. Marca 1953 je bil že doktor medicine z diplomo medicinske fakultete v Buenos Airesu in z vojaškim pozivom v žepu.
Spet se je odpravil na pot. Prehodil je celo Srednjo Ameriko. Nekaj časa je Guevara pomagal v eni izmed bolnišnic v glavnem mestu Ciudad de Guatemala. Tam se je spoprijateljil s skupino Kubancev, od njih pa je prvič slišal o Fidelu Castru in njegovih načrtih. Spoznal je Perujko Hildo Galea in se z njo poročil. Kmalu je moral zbežati iz države. Zatekel se je v Mehiko, kjer so ga seznanili z Raulom Castrom, Fidelovim mlajšim bratom, s katerim se je takoj spoprijateljil.

Poznanstvo s Castrom je bilo usodno
Decembra 1953 se je seznanil s Fidelom Castrom, s katerim sta se na prvem srečanju pogovarjala osem ur brez prekinitve. Castro mu je pripovedoval o stanju na Kubi in o njegovem načrtu za izkrcanje osemdesetih gverilcev, ki bi tvorili revolucionarno jedro na Sierra Maestri. Guevaro je povabil zraven kot zdravnika ekspedicije. Ernesto je pristal.

Tukaj je Ernesto Guevara dobil svoj vzdevek, po katerem je postal poznan. V argentinskem narečju španskega jezika je "che" zelo pogosta beseda, ki približno pomeni "ej, ti" ali pa se uporablja kar kot mašilo. Guevara jo je pogosto uporabljal tudi, ko je bil že v Mehiki, kjer pa se sploh ne uporablja, razen za označevanje Argentincev. Nekdo iz skupine kubanskih revolucionarjev mu je tako nekega dne preprosto nadel vzdevek "El Che", katerega je obdržal in se od takrat naprej podpisoval z njim celo na vseh uradnih listinah. 2. decembra 1956 so napadli Kubo.

Zmagoslavno vkorakanje v Havano
Po hudih bojih je bilo 1. januarja 1959, ko je osovraženi diktator Batista z letalom zbežal z otoka, konec bojev, naslednjega dne pa je Che Guevara s Camiliom Cienfuegosom in vsemi vojaki vkorakal v Havano. V znak priznanja za vse kar je naredil in dosegel, so Guevaro 9. februarja 1959 razglasili za »kubanskega državljana od rojstva«. Castro je Cheju zaupal izvajanje agrarne reforme in organiziranje kubanskega gospodarstva.

Jeseni leta 1959 je Castro zaupal Cheju oddelek za industrijo v okvirih inštituta za agrarno reformo, ki je bil dejansko ekonomski štab Castrovega režima. Che je leta 1965 izginil iz političnega prizorišča in zapustil Kubo. Che je bil takrat že oženjen s Kubanko Aleido March, ki jo je ljubil. Takoj po končani vojni za Kubo se je leta 1959 ločil od Hilde in se junija oženil z Aleido. Z njo je imel dva sina in hčer.

Che se umakne v Bolivijo
Lov na Cheja je trajal celi dve leti. Agenti CIE so skušali ugotoviti, kam se je zatekel in ga onemogočiti. Bali so se ga zaradi njegovih idej in akcije, ki jo je razglašal in opravljal. Kljub različnim ameriškim ukrepom se je izkušenemu Guevari uspelo ogniti vsem pastem in priti v Bolivijo, kjer je organiziral gverilsko skupino.

Sovražnik mu je bil vedno bolj za petami. Njegova zadnja postaja je bila majhna, skrita in pozabljena vas Igueras, kjer so ga Američani izsledili in ubili. Usodnega dne je v tem odročnem kraju potekala bitka, v kateri je bil Che ranjen, kasneje pa ubit po ukazu bolivijske vojske. Vojaška šefa Barrientos in Ovando sta sklenila, da je treba Guevaro tajno ustreliti, svetu sporočiti, da je podlegel ranam, njegovo truplo sežgati in pokopati v največji tajnosti nekje na robu mesteca Valle Grande, da ne bi nihče vedel, kje je pokopan.

9.oktobra 1967 so dan po zajetju zaradi poskusa začetka revolucije v Boliviji usmrtili argentinskega zdravnika in revolucionarja Ernesta Che Guevaro. Star je bil 39 let.

Vseeno mi je če padem, dokler nekdo drug pobere mojo puško in strelja naprej.

Che Guevara, Biografija


[You must be registered and logged in to see this link.]



[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                       Ernesto Rafael Guevara De La Serna

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Ernesto Che Guevara

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Fidel Castro in Che Guevara tvorca Kubanske revolucije

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Che Guevara na obisku pri Josipu Brozu Titu

[You must be registered and logged in to see this image.]
     Ob obisku Jugoslavije 19. in 20.avgusta 1959 si je ogledal še Slovenijo in si poleg Litostroja Che Guevara ogledal tudi Muzej
                                                     narodne osvoboditve, današnji Muzej novejše zgodovine

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Che Guevara na obisku pri Jawaharlal Nehruju

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Che Guevara govori na zasedanju Združenih narodov leta 1964

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Spomenik Che Guevari stoji skorajda v vsakem kubanskem mestu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                     V bolivijskem mestecu La Higuera se vsak dan več deset ljudi pokloni spominu na legendarnega Cheja

JAMES HUNT

Na današnji dan leta 1993 je umrl James Simon Wallis Hunt, bolj znan kot James Hunt, dirkač Formule 1, svetovni prvak v sezoni 1976, ko je v svoji prvi sezoni za McLaren z odličnim zaključkom (pet zmag od šestih na zadnjih devetih dirkah) le za točko premagal dirkača Ferrari Nikija Laudo. Pred zanjo dirko za Veliko nagrado Japonske je imel Lauda prednost, toda v zelo slabih vremenskih pogojih Lauda ni želel tvegati še ene nesreče (na Veliki nagradi Nemčije  je doživel hudo nesrečo zaradi katere je izpustil dve dirki, lahko pa bi se končalo se precej huje) in že v prvem krogu parkiral v boksih ter tako oddal naslov Huntu brez boja. Po njegovem rivalstvu z Laudo v tej sezoni je bil posnet film Dirka Življenja - Rush iz leta 2013.
Kmalu po upokojitvi po sezoni 1979 se je pridružil komentatorski ekipi v angleškem BBCju kot strokovni komentator, kjer sta dolga leta z Murrayem Walkerjem tvorila odličen komentatorski par za dirke Formule 1, vse do Huntove smrti leta 1993 zaradi srčnega napada.

Dirke: 93
Osvojene točke: 187
Zmage: 10
Drugo mesto: 6
Tretje mesto: 7
Stopničke: 23
Pole position: 14
Najhitrejši krog: 8
Svetovni prvak: 1976

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                     James Hunt

[You must be registered and logged in to see this image.]
                 V sezoni 1975 je vozil Hesketh 308 na dirki na Nizozemske pred Niki Laudo kasnejšim svetovnim prvakom

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Z Nikijem Laudo sta bila velika tekmeca, a tudi velika prijatelja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Takratni šef moštva McLaren je bil Teddy Mayer

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          James Hunt na GP Montecarlo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           24.oktobra 1976 na dirki Japonskem v Fuji je postal svetovni prvak

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    James Hunt je zmagal na 10 dirkah Formule 1

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      V sezoni 1976 je premagal Niki Laudo in osvojil prvenstvo za samo 1 točko prednosti

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           Tudi v kasnejših sezonah sta ostala nerazdružljiva

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                   V sezoni 1977 in 1978 je vozil McLaren M26

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            James Hunt in Niki Lauda sta glavni zvezdi filma Rush

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Svojo zadnjo sezono v Formuli 1 je James Hunt vozil Wolf WR7 in WR8

ALFA ROMEO

Na današnji dan leta 1910 je bilo podjetje ustanovljeno v Milanu pod imenom A.L.F.A. (Anonima Lombarda Fabbrica Automobili) in se leta 1918 preimenovalo v »Alfa Romeo«. Danes je del koncerna Fiat Crysler Automobilies. Alfa Romeo je poznana po športnih avtomobilih in od leta 1911 sodeluje v avtomobilskih dirkah.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Alfa Romeo in Tazio Nuvolari eden najboljših dirkačev v tistem času

[You must be registered and logged in to see this image.]
Bruno Giacomelli na Alfa Romeo, Gilles Villeneuve na Ferrari in Mario Andretti na Alfa Romeo leta 1981

[You must be registered and logged in to see this image.]
 Alfa Romeo P2 Gran Premio - 1924 Ascari je zmagal v Cremoni, Giuseppe Campari zmagal GP Europe v Lionu, Ascari leta 1925
               GP Europe v Spa in Brilli Peri kot zmagovalci 1.Svetovnega avtomobilističnega prvenstva in naslov Alfa Romeo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                   Alfa Romeo 1750 6C GRAN SPORT - 1929 je zmagovala na dirkah po Italiji in Evropi

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                   Alfa Romeo 8C 2300 Spider je zmagala Targa Florio leta 1931 in Mille-Miglia leta 1932

[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Alfa Romeo Bimotore - 1935 je 16.junija 1935 dosegla hitrostni rekord 364 km/h (218,4mph)


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Alfa Romeo 8C 2900 A - 1936 zmagovalka na Mille Miglia 1936, 1937, 1938 in 1947

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Alfa Romeo 12 C - 1936 Nuvolari je zmagal Pokal Vanderbild 12.oktobra 1936

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Alfa Romeo 8C 2900 B Speciale je bila posebej aerodinamična verzija za nastop v Le Mansu 1938

[You must be registered and logged in to see this image.]
Alfa Romeo 158 - 1938 Leto 1950 je nepozabno saj je Giuseppe Farina osvojil prvo Svetovno prvenstvo Formula 1, kar je
leta 1951 z modelom Alfa Romeo Alfetta 159 ponovil Juan Manuel Fangio z drugim zaporednim naslovom v Formula 1

[You must be registered and logged in to see this image.]
Alfa Romeo Villa dEste - 1950 zmagovalka Concorso di Eleganza 1949, jih je bilo samo 86 in še dandanes dosega vrtoglave cene

[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Alfa Romeo Giulietta Berlina 1955 legendarni model predstavljen na 37.Salonu avtomobilov v Torinu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Alfa Romeo Disco Volante Touring 1962

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                      Alfa Romeo TZ2 Zagato - 1963

[You must be registered and logged in to see this image.]
               Alfa Romeo Giulia GTA je legendarna zmagovalka Evropskega prvenstva športnih avtomobilov 1966, 1967 in 1968

[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Alfa Romeo 33 TT 12 je zmagovalka Svetovnega prvenstva športnih prototipov leta 1975 in 1977

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Brabham Alfa Romeo BT 46 z Niki Laudo leta 1978

[You must be registered and logged in to see this image.]
         Alfa Romeo 75 Turbo Evoluzione - 1986 zmagovalka italijanskega in evropskega prvenstva turističnih avtomobilov

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                             Alfa Romeo SZ - 1989

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Alfa Romeo Dallara 390 Monoscocca Formula 3 je zmagala veliko dirk in prvenstev

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Alfa Romeo Lola - 1990 je sodelovala v tekmovanju Cart-Indy v ZDA

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               Alfa Romeo Sauber C37 leta 2018 ob vrnitvi v Formulo 1 na sliki Charles Leclerc na GP Mexico

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Alfa Romeo C39 in Kimi Raikkonen na predstavitvi februarja 2020 v Fioranu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                        Alfa Romeo Giulia GTA in GTAm - 2021

GAVRILO PRINCIP

Na današnji dan leta 1894 se je rodil Gavrilo Princip, ki je 28. junija 1914 ustrelil avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda.

Princip se je rodil v bosanski vasi Obljaj in je bil eden izmed devetih otrok, izmed katerih jih je šest umrlo že v mladosti. Tudi sam je bil slaboten. Vseskozi je bolehal za tuberkulozo, zaradi katere je umrl leta 1918.

Bil je eden izmed voditeljev organizacije Mlada Bosna - gibanja, ki se je želelo osamosvojiti izpod jarma Avstro-Ogrske. V njem so bili tako Bosanci kot tudi Srbi in Hrvati. Gibanje je protestiralo proti oblasti, zato so Principa vrgli iz šole, zatekalo pa se je tudi k bolj drastičnim metodam.

Na prvem mestu je zagotovo atentat Gavrila Principa na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo, vojvodinjo Sofijo. To je bil povod za 1. svetovno vojno. Princip se je po izvedenem atentatu poskušal ubiti s cianidom, a ga je izbruhal. Prav tako se mu ni uspelo ustreliti, ker so mu policisti izbili pištolo. Pozneje je umrl v zaporu Terezin blizu Prage.

"Ko hoće da živi nek mre, ko hoće da mre nek živi", je napisal v češkem zaporu Gavrilo Princip, neposredno pred smrtjo 28.aprila 1918.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Nadvojvoda Franc Ferdinand in vojvodinja Sofija ter trije otroci Sofija, Maksimiljan in Ernst.
Nadvojvoda bi moral 28.junija 1914 obiskati vojaške enote v Sarajevu, a hkrati pa sta imela
                                                      obletnico poroke

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                   Prestolonaslednik Franc Ferdinand in Sofija na ulicah Sarajeva

[You must be registered and logged in to see this image.]
  Nedeljko Čabrinović je vrgel bombo na povorko, ampak je prestolonaslednik odrinil bombo iz strehe in je eksplodirala pred četrtim
avtomobilom v koloni in ranila 14 ljudi. Nadvojvoda je bil nepoškodovan in se je odločil odpovedati obisk ter se vrniti domov po
                                              drugi poti, ampak tega ni povedal njegovemu vozniku avtomobila 

[You must be registered and logged in to see this image.]
Kraljevski par je v Sarajevo prišel z vlakom in po prvotnem načrtu bi moral biti ubit, ko se je vozil z avtom na glavni Sarajevski ulici.
                                                            Na fotografiji sta neposredno pred smrtjo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Ko je voznik slišal, da je potrebno spremeniti smer je obrnil vozilo nazaj

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Pištole Browning M1910/12 z naboji, ki jih je uporabljal Princip je razstavljeno v muzeju na Dunaju

[You must be registered and logged in to see this image.]
               Fotografija prikazuje prijetje Principa, po drugih virih pa gre za prijetje Nedeljka Čabrinovića enega od zarotnikov

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Gavrilo Princip po atentatu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                         Gavrilo Princip v zaporu v trdnjavi Terezin

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Obleka, ki jo je nosil nadvojvoda Franc Ferdinand ko je bil ubit, je v vojnem muzeju na Dunaju

[You must be registered and logged in to see this image.]
                   Srajca, ki jo je nosil nadvojvoda Franc Ferdinand v času atentata je razstavljena v vojnem muzeju na Dunaju

[You must be registered and logged in to see this image.]
Prva stran časipisa Excelsior, ki je poročal o atentatu in smrti nadvojvode Franca Ferdinanda

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      29.junija 1914 so bili po protisrbskih demonstracijah veliki neredi na ulicah

[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Oktobra 1914 je potekalo sojenje v prvi vrsti je na sredini Gavrilo Princip

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Vogal ulic v Sarajevu, kjer je Gavrilo Princip ubil nadvojvodo Franca Ferdinanda

[size=41]U Zagrebu rođen petmilijarditi stanovnik Zemlje (1987.)
[/size]
[You must be registered and logged in to see this image.]

[size=41]Maršal Pétain postao francuski šef države (1940.)
[/size]
[You must be registered and logged in to see this image.]