Na današnji dan

Hrvatska pošta pustila je u opticaj prigodnu poštansku marku "50. obljetnica nastanka animiranog serijala Profesor Baltazar".
Profesor Baltazar glavni je junak crtanih filmova, simpatičan znanstvenik koji rješava probleme svojih sugrađana uz pomoć kompliciranog strojai iz kojeg rješenja izlaze u obliku čarobnih kapi, a zapravo uz maštu i puno pozitivne energije. Serijal crtanih filmova, ukupno 59 epizoda u trajanju od pet do deset minuta, nastajao je u Zagreb filmu od 1968. do 1978. te čini jedinstven uradak svjetski poznate Zagrebačke škole crtanog filma. Djelo koautorski potpisuju Zlatko Bourek, Zlatko Grgić, Boris Kolar, Milan Blažeković, Tomica Simović (skladatelj glazbe) i Ante Zaninović. Profesoru Baltazaru ime je dao Pavao Štalter.
Univerzalna poruka o nenasilnom rješavanju problema, suprotna od one u ostalim crtanim filmovima u kojima se problemi rješavaju nasiljem, te poruka da je znanje, a ne sila istinska moć ima velik pozitivan utjecaj na djecu. Baltazar podučava da je sreća u davanju, da su ljudi različiti i da je upravo u različitostima ljudi njihovo bogatstvo. Njegov simpatičan lik koji je imao otprilike šezdeset godina kada je nastao i nije nikada stario ostao je zaštitni znak ne samo brojnih generacija nego i svjetonazora u kojem znanje i dobrota, a ne ideologija imaju moć kreirati stvarnost. 2005. godine krenulo se sa snimanjem novih nastavaka ovog kultnog crtića.

Prve subote u svibnju se slavi Svjetski dan golih vrtlara (World Naked Gardening Day).
Na ideju su prvi došli britanski nudisti inspirirani brojnim svjetskim udruženjima golih biciklista, a obilježavanju ovog neobičnog događaja ubrzo su se pridružili vrtlari i zaljubljenici u prirodu širom svijeta.
Prema riječima vrtlara nudista, cilj ovog praznika nije svoje golo tijelo na vulgaran način pokazivati drugim ljudima već poruka da se ljudsko tijelo u svom prirodnom stanju treba prihvatiti kao jedno sa prirodom.
Na stranicama posvećenima World Naked Gardening Dayu stoji objašnjenje za to zašto uopće vrtlariti gol.
- Kada ste vani i osjećate kako lagani povjetarac mazi vaše tijelo, osjećate se potpuno povezani s prirodom koja vas okružuje. Tako nešto ne možete osjetiti u odjeći, objašnjavaju pokretači golog vrtlarenja.
Želite li obilježiti taj dan i golo vrtlarenje uvrstiti u neku od svojih "slobodnih aktivnosti", jedino što trebate jest pronaći vrt u kojem možete raditi i skinuti svoju odjeću.

POTRES V FURLANIJI IN POSOČJU


Na današnji dan leta 1976 ob 21 uri je Furlanijo in Posočje prizadel hud potres z magnitudo 6,5. Bilo je 939 mrtvih in 2400 ranjenih. Zaradi poškodb na stavbah je po prvi seriji sunkov ostalo brez strehe nad glavo skoraj 160.000 ljudi. Domovanja so prebivalci začeli popravljati, a je po septembrskih sunkih število brezdomcev znova naraslo na 70.000. Skupno število zelo poškodovanih objektov ob majskih in septembrskih potresih je bilo okoli 4.000, vsega skupaj pa je bilo poškodovanih okoli 12.000 zgradb.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Breginj pred 42 leti - skozi kamniti zid sem videla luno

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Breginj danes

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Območje Portis v občini Venzone (Ud) je še danes "mesto duhov"

[You must be registered and logged in to see this image.]
                    V Pušji vasi v Furlaniji je po potresu od cerkve svetega Janeza Krstnika ostala samo ena stena

JOSIP BROZ TITO

Na današnji dan leta 1892 se je v Kumrovcu rodil jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu Josip Broz Tito. Umrl je 4. maja 1980 v Ljubljani.
Njegov oče Franjo je bil Hrvat, mati Marija pa Slovenka. Zgodnja otroška leta je preživel pri materinem očetu v Podsredi, nato pa je začel obiskovati osnovno šolo v Kumrovcu, kjer prvega razreda ni izdelal. Šolanje je končal leta 1905, dve leti pozneje se je preselil v Sisak, kjer je delal kot vajenec.
Leta 1910 se je pridružil sindikatu metalurških delavcev in hkrati tudi Socialnodemokratski stranki Hrvaške in Slavonije. Med letoma 1911 in 1913 je delal nekaj časa v Kamniku, Cenkovem v Bohemiji in Münchnu ter Mannheimu v Nemčiji. Leta 1915 so ga poslali na vzhodno fronto v boj proti Rusom. V Bukovini je bil huje ranjen, aprila pa ga je skupaj s celotnim bataljonom zajela ruska vojska. Po večmesečnem zdravljenju so ga jeseni 1916 poslali v delovno taborišče. Aprila 1917 so ga znova aretirali zaradi organiziranja demonstracij vojnih ujetnikov. Pozneje je pobegnil in se udeležil demonstracij v Sankt Peterburgu. Pozneje so ga še dvakrat aretirali, novembra 1917 je vstopil v rusko vojsko, spomladi pa je zaprosil tudi za članstvo v ruski komunistični partiji. Leta 1936 je Kominterna poslala Tita nazaj v Jugoslavijo, da bi tam ustanovil komunistično partijo, katere glavni sekretar je postal leta 1937.
Aprila 1941 so jugoslovanski komunisti organizirali odporniško gibanje proti nacistom. Tito se je med vojno udeležil Avnoja v Bihaću in Jajcu. 4. decembra 1943 je bil razglašen za vodjo začasne demokratične jugoslovanske vlade. Nemci so ga med vojno večkrat poskušali ubiti. 5. aprila 1945 je Tito podpisal sporazum, s katerim je začasno dovolil, da ruska vojska vstopi na jugoslovansko ozemlje. Po volitvah novembra 1945 je postal premier in minister za zunanje zadeve. 14. januarja 1953 je Tito nasledil Ivana Ribarja na mestu predsednika države in spremenil ime države v Socialistična federativna republika Jugoslavija.
Tito se je prvič poročil v Rusiji s Pelagijo Belousovo, s katero je imel enega sina, Žarka. Pozneje je imel razmerje s Hertho Haas, Nemko slovenskega rodu, ki jo je srečal v Parizu leta 1937. Leta 1941 se jima je rodil sin Mišo. Tito je imel več razmerij, nato pa se je poročil z Jovanko Budisavljević, s katero ni imel otrok.
Pod njegovim vodstvom je država postala članica neuvrščenih. 16. maja 1974 so sprejeli novo ustavo, s katero je Josip Broz - Tito postal dosmrtni predsednik države. Januarja 1980 so ga sprejeli v klinični center v Ljubljani. Imel je težave s cirkulacijo krvi v nogah. Kmalu so mu odrezali levo nogo. Maja je umrl, pogreba pa se je udeležilo veliko vidnih političnih predstavnikov z vsega sveta.
Titov pogreb velja za drugi največji v zgodovini glede na število politikov, ki se je dogodka udeležilo. Pokopali so ga v beograjskem mavzoleju Kuća cveća (Hiša cvetja). Njegov poslednji dom je od njegove smrti obiskalo že več kot 20 milijonov ljudi.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Josip Broz Tito

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Josip Broz Tito je rad plesal kolo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Proslava Titovega rojstnega dne 25.maja 1950

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Josip Broz Tito

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Josip Broz Tito

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Začetki gibanja neuvrščenosti

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Tvorci gibanja Neuvrščenosti Gamal Abdel Nasser,  Jawaharlal Nehru in Josip Broz Tito na Brionih

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Josip Broz Tito in John Fitzgerald Kennedy

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Josip Broz Tito in žena Jovanka

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Josip Broz Tito in britanska kraljica Elizabeta II.

[You must be registered and logged in to see this image.]
               Za Dan mladosti 25.maj je Josip Broz Tito dobil Štafeto z željami vseh Jugoslovanov

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Josip Broz Tito je bil najraje med pionirji

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Josip Broz Tito ob rezanju torte

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Josip Broz Tito - maršal Jugoslavije

7. svibnja 1946. položeni su temelji divovske japanske korporacije Sony. Toga su dana Masaru Ibuka i Akio Morita u Tokiju osnovali kompaniju za prodaju električne opreme, pod imenom Tokyo Tsushin Kogyo. Ime Sony počeli su koristiti od 1955. i to zbog američkog tržišta na kojem je ime Tokyo Tsushin Kogyo bilo teško izgovorljivo. Naziv Sony sličan je latinskom nazivu za zvuk (sonus) i američkom izrazu sonny boy koji je bio popularan 1950-tih (kao naše momak). Npr. japanski Panasonic izvorno se zvao Matsushita.
Masaru Ibuka i Akio Morita prije nego što su osnovali kompaniju službovali su za vrijeme Drugog svjetskog rata u Japanskoj carskoj mornarici (Morita je bio čak i časnik). Ondje su se njih dvojica i upoznali. Kad je Masaru Ibuka nakon rata napustio mornaricu, osnovao je u Tokiju prodavaonicu električne opreme, i to u jednoj bombama razrušenoj robnoj kući. Već sljedeće godine Ibuki se pridružio Morita, kao kolega iz mornarice, i zajedno su pokrenuli kompaniju. Bili su to počeci onoga što će postati Sony.
Sony je postao multinacionalna korporacija, a sjedište joj je i dalje u Tokiju. Danas su treći po veličini proizvođač televizora u svijetu i jedna od najvećih elektroničkih kompanija uopće.

Međunarodni dan medicinskih sestara (International nurses day) obilježava se 12. svibnja svake godine u spomen na datum rođenja začetnice modernog sestrinstva, britanske bolničarke Florence Nightingale (1820.-1910.) koja je polovicom 19. stoljeća inicirala ulazak profesionalno obrazovanih žena u zdravstvenu njegu bolesnika.
Za vrijeme Krimskog rata (1853.-1856.) Nightingale je u britanskom ekspedicijskom korpusu organizirala prvu ekipu za njegu ranjenika i bolesnika. Ubrzo su se pokazale blagotvorne posljedice njenog rada: smrtnost u poljskim bolnicama svedena je s 40% na 2% jer su poboljšani higijenski uvjeti, uklonjeni izvori sepse, crijevnih zaraza i pjegavca. U tom razdoblju je s drugim ženama zbrinula oko 10.000 ranjenika i to je bila prva važna afirmacija njege ranjenika u ratnim uvjetima. Dobila je nadimak "gospođa sa svjetiljkom" (The Lady with the Lamp). Nakon rata je napisala knjigu u kojem opisuje principe medicinske njege. Poslije povratka s bojišta posvetila se obrazovanju bolničarki i njegovateljica te organizirala njegu bolesnika i patronažnu službu. Njezin je primjer bio priprema osnivanja Crvenog križa 1863. u Ženevi.

Druge nedjelje u svibnju obilježava se Majčin dan (Mother's Day), blagdan u čast majki i majčinstva.
Obilježavanje Majčinog dana ima crkvene odnosno protestantske korijene, a nastao je u SAD u krugu Metodističke crkve početkom 20. stoljeća. Tada je župnikova kćer Anna Marie Jarvis na drugu obljetnicu smrti svoje majke 12. svibnja 1907. pokrenula organiziranje spomen bogoslužja kojim bi se uz uspomenu na njezinu majku prisjetilo na rad, žrtvu i život svih preminulih majki Metodističko-episkopalne župe Sv. Andrije u Graftonu (Zapadna Virginia). Poslije prigodne propovijedi, Anna Marie Jarvis je majkama u crkvenoj zajednici podijelila pet stotina bijelih i crvenih karanfila, cvjetova koje je njena majka osobito voljela. Crveni cvjetovi bili su određeni živućim a bijeli su bili namijenjeni preminulim majkama. Jarvis je bila ohrabena dobrim prijemom ovog događaja te je uz pomoć prijatelja i potporu crkve nastojala običaj proširiti i dalje. Već 1909. majke su u 45 država SAD slavile Majčin dan, a američki predsjednik Woodrow Wilson proglasio je 1914. godine Majčin dan nacionalnim praznikom. Nedugo nakon SAD, Dan majki postao je praznik i u Engleskoj, zatim u Švicarskoj (1917.), Norveškoj (1918.), Švedskoj (1919.), Njemačkoj (1922.) i Austriji (1924.) a potom se običaj proširio i dugdje u svijetu.
Toga dana se majke i bake darivaju cvijećem (bijeli i crveni karanfili su uglavnom zaboravljeni), te čestitkama i malim poklonima koje su izradila njihova djeca i unuci. Ranije se u socijalističkom i komunističkom bloku zemalja Majčin dan nije slavio, odbačen je kao "reakcionarna tvorevina zapadnog svijeta".

ANDREJ ŠTREMFELJ & NEJC ZAPLOTNIK

Na današnji dan leta 1979 sta se kot prva Slovenca na vrh Mount Everesta povzpela Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik.

Znameniti Reinhold Messner, ki je osvojil vseh 14 osemtisočakov, Everest kot prvi brez kisikove bombe, je takrat močno dvomil v uspešen vzpon, a 13. maja leta 1979 je znameniti Nejc Zaplotnik sporočil: "Sediva pri kitajski piramidi in ne veva, kaj bi." Z Andrejem Štremfljem ju je čakala še prav tako zahtevna pot navzdol, in šele ko sta prišla v tabor 4, se je slavje lahko začelo.
Pod vodstvom Toneta Škarje je leta 1979 pod Everest odpotovala jugoslovanska odprava, ki je bila uspešna z vzponi Zaplotnika in Štremflja, dva dneva za njima pa so na vrhu sveta stali še Stane Belak Šrauf, hrvaški alpinist Stipe Božič in nepalski šerpa Ang Phu.
Nejc Zaplotnik je umrl 24. aprila 1983 pod ledenim plazom, ki se je zrušil z južne stene Manasluja.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Nejc Zaplotnik na vrhu Mount Everesta in doma

[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Naveza Štremfelj-Zaplotnik v prvem taboru na sedlu Lo La, takoj po vrnitvi z vrha Everesta

[You must be registered and logged in to see this image.]
                 13. maja 1979 sta Jernej Zaplotnik in Andrej Štremfelj postavila nov mejnik slovenskega alpinizma                    

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     8.848 metrov visoki Mount Everest

[You must be registered and logged in to see this image.]
Diamantna priznanja nepalskih funkcionarjev so prejeli (z desne): Davo Karničar, Marija in Andrej Štremfelj, Viki Grošelj in Tadej Golob

Mickey Mouse (Miki Maus), jedan od najprepoznatljivijih i najuspješnijih crtanih i strip junaka na svijetu, imao je premijeru u animiranom filmu 'Plane Crazy' 15. svibnja 1928.
Walt Disney i Ub Iwerks malog humanoidnog miša stvorili su kao zamjenu za lik Oswald the Lucky Rabbita. Nakon nekoliko neuspješnih pokušaja s mačkama, psima, kravama, konjima i žabama, Iwerks je došao na ideju miša, nacrtao nekoliko skica i pokazao ih Disneyu kojem se ideja svidjela. Prvo ime novog junaka bilo je Mortimer Mouse, ali uskoro je promijenjeno u Mickey. Kompanija Walt Disney dan Mickeyevog rođenja smatra 18. studenog 1928. kada se po prvi put prikazao animirani film 'Steamboat Willie' u kojem je Mickey imao glavnu ulogu, no crtana ikona se s posuđenim glasom samog Walta Disneya po prvi put, već tada uz partnericu Minnie, pojavila u crtiću 'Plane Crazy' u kojemu je pokušavao biti veliki avijatičar kao Charles Lindbergh.

2.259,82 km/h

Na današnji dan leta 1958 je letalo F-104 Starfighter postavilo svetovni rekord v hitrosti letenja. Letalo je letelo s hitrostjo 2259,82 km/h. Nadzvočni prestreznik in lovec bombnik do sedaj so izdelali 2.578 letal, ki jih uporabljajo poleg ZDA še v Belgiji, Kanadi, Danski, Nemčiji, Grčiji, Italiji, Japonski, Jordaniji, Nizozemski, Norveški, Pakistanu, Republiki Kitajski (Tajvanu), Španiji in Turčiji.

REKORDI VZPENJANJA

13 in 14. decembra 1958 pa še naslednje rekorde v vzpenjanju:
* 3,000 metrov (9,800 ft) v 41.85 sekundah
* 6,000 metrov (19,700 ft) v 58.41 sekundah
* 9,000 metrov (29,500 ft) v 81.14 sekundah
* 12,000 metrov (39,400 ft) v 99.90 sekundah
* 15,000 metrov (49,200 ft) v 131.1 sekundah
* 20,000 metrov (65,600 ft) v 222.99 sekundah
* 25,000 metrov (82,000 ft) v 266.03 sekundah

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                           Lockheed F-104 Starfighter

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Lockheed F-104 Starfighter

19. svibnja 1890. u selu Kim Lien u sjevernom dijelu Vijetnama rodio se vijetnamski revolucionar i državnik Ho Chi Minh (Ho Ši Min, pravim imenom Nguyen Tat Thanh).
Studirao je u Parizu, gdje je pisao pod imenom Nguyen Ai Quoc (Nguyen Patriot) i pristupio Socijalističkoj stranci, a nakon njezina rascjepa, na kongresu u Toursu 1921., priključio se komunistima. 1923. je prognan iz Francuske, pa je neko vrijeme boravio u SSSR-u.
U Kantonu (Guangzhou) u Kini je 1924. osnovao Savez revolucionarne mladeži Vijetnama. Nakon sukoba Kuomintanga (Chiang Kai-shekova stranka) s komunistima prešao je 1927. u Tajland, odakle je upravljao otporom protiv francuskih kolonijalnih vlasti u Indokini, koje su ga 1929. osudile na smrt. Jedan je od utemeljitelja KP Indokine 1930. Za vrijeme Drugog svjetskog rata upravljao je gerilskom borbom protiv japanskih snaga. 1941. osnovao je Viet-minh (Demokratska oslobodilačka fronta Vijetnama). Nakon nastanka DR Vijetnama na području sjevernog Vijetnama u rujnu 1945., bio je na čelu privremene vlade, a 1946. izabran je za predsjednika republike. Istodobno je bio i predsjednik vlade (do 1955). 1946. godine nakon zaključenoga primirja u borbi protiv francuskih kolonijalnih jedinica, potpisao je sporazum s francuskom vladom prema kojemu je Vijetnam postao autonomna država unutar Indokineske Federacije. Potkraj 1946. obnovljeni su sukobi.
U osmogodišnjem ratu francuske su snage pretrpjele poraz, pa je Francuska nakon pada Dien Bien Phua sporazumom u Ženevi 20. srpnja 1954. priznala neovisnost DR Vijetnama. Nastojeći uspostaviti nadzor nad cijelom državom, potaknuo je Frontu nacionalnog oslobođenja (Vijetkong) na borbu u Južnom Vijetnamu (od 1963.) šaljući joj pomoć tzv. Ho-Ši-Minovim putem, što je dovelo do građanskog rata i vojne intervencije SAD-a u proljeće 1965. Uspostavio je jednostranački komunistički režim, proveo radikalnu zemljišnu reformu i petogodišnji plan (1961–65), koji je unatoč američkom bombardiranju razvio tešku industriju.
Umro je 2. rujna 1969. od srčanog udara. Pokopan je u mauzoleju sagrađenom u parku u kojem je 1946. godine pred pola milijuna ljudi čitao Deklaraciju o neovisnosti Vijetnama.
U njegovu je čast grad Saigon preimenovan u Ho Ši Min (Ho Chi Minh City), nakon što su ga u travnju 1975. zauzele sjevernovijetnamske snage i vojska Vijetkonga. Kao vođa pokreta otpora u narodu je dobio mitske odlike pa je tako postao narodni heroj, a nešto kasnije gotovo svetac. Komunistička propaganda slavi ga kao najvećeg vijetnamskog stratega, teoretičara, mislioca, državnika, diplomata, pjesnika i filozofa. Na jugu Vijetnama seljaci su gradili hramove koje su posvećivali Ho Ši Minu, dok su na sjeveru žene molile ispred oltara s njegovom slikom.

SVETOVNI DAN ČEBEL

Slovenija je v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice Združenih narodov 20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije in tako je 20. maj razglašen za svetovni dan čebel.
Spletno mesto [You must be registered and logged in to see this link.] je namenjeno predstavitvi pobude in njegove uresničitve, ozaveščanju o pomenu čebel in čebelarstva, seznanjanju javnosti o pomembnejših čebelarskih dogodkih po svetu in praznovanju svetovnega dne čebel.


[You must be registered and logged in to see this image.]
[url=https://www.worldbeeday.org/images/galleries/sites/project/03/kranjska sivka_czs.jpg][You must be registered and logged in to see this image.][/url]
[You must be registered and logged in to see this image.]
 
Brez čebel ni življenja

Čebele so eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno doprinesejo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja tako dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja ter biodiverzitete. Znanstvene študije dokazujejo, da so v zadnjem obdobju čebele vedno bolj ogrožene.  Le s skupnim prizadevanjem lahko poskrbimo za varstvo čebel in njihovega življenjskega prostora.

[You must be registered and logged in to see this image.]
 
Triletna pot razglasitve Svetovnega dne čebel

Zato je leta 2014 Čebelarska zveza Slovenije podala pobudo, da 20. maj postane svetovni dan čebel. Pobudo je podprla Vlada Republike Slovenije, ki si je prizadevala za razglasitev pobude.
Podporo pobudi je septembra 2015 izrazila tudi največja mednarodna čebelarska organizacija Apimondia (izjava za javnost).
V sklopu te pobude je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potovalo po svetu s paviljonom Čebelji svet in aktivno izvajalo promocijo in informiralo o pobudi ter drugih podpornih projektih. Pri tem je opravilo številna bilateralna srečanja s predstavniki drugih držav in mednarodnih organizacij ter organiziralo strokovne dogodke.
Po več kot treh letih prizadevanj je bila 17. novembra 2017 v okviru Ekonomsko-finančnega odbora OZN sprejeta resolucija za razglasitev svetovnega dne čebel. Resolucijo je nato 20. decembra 2017 soglasno potrdila Generalna skupščina OZN v New Yorku in tako 20. maj razglasila za svetovni dan čebel.
Podprle so jo vse države OZN, 115 držav pa je bilo tudi t.i. kosponzoric, med njimi tudi največje države, kot so ZDA, Kanada, Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija, Argentina, Avstralija ter vse države Evropske unije.
[You must be registered and logged in to see this link.]


Uradni list EU, 2018/C 120/05 - 6. 4. 2018

SPOMINSKI KOVANEC ZA 2 € V PLASTIČNI KAPSULI

Banka Slovenije je pripravila spominski kovanec za 2 € proof kvalitete (visoki sijaj), izdan ob Svetovnem dnevu čebel.
* Obseg izdaje: 2.000 kovancev v plastični kapsuli
* V prodaji od 14. maja 2018
* Prodajna cena: 14 €

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Spominski kovanec za 2 €

SPREJEM V OZN

Na današnji dan leta 1992 so bili Slovenija, Hrvaška in BiH sprejeti v OZN. Slovenija je postala 176. država članica in je s tem končno pridobila možnost, da se neposredno izreka o vseh ključnih vprašanjih, ki zadevajo mednarodno varnost.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Dvorana OZN

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Danes OZN sestavlja 193 držav članic

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Pred sedežem Generalne skupščine v New Yorku

BBC je 23. svibnja 1969. naručio 13 epizoda humorističke serije "Leteći cirkus Montyja Pythona" ("Monty Python's Flying Circus") britanske komičarske skupine Monty Python.
Serija je postala poznata po nadrealističnom, netipičnom humoru temeljenom na asocijacijama, vizualnim gegovima i skečevima bez riječi.
Prva epizoda snimljena je 7. rujna, a prikazana 5. listopada 1969. na prvom programu BBC-ja. Ukupno je do 1974. snimljeno 45 epizoda. (Skupina je snimila i četiri filma, nekoliko glazbenih albuma, a igrali su i kazališne predstave.)
Serija je često ismijavala idiosinkraziju (preosjetljivost i nenormalno reagiranje) britanskog života, pogotovo profesionalaca i ponekad se doticala politike.
Članovi skupine visoko su obrazovani (Terry Jones i Michael Palin diplomirali su na Sveučilištu u Oxfordu; Jones engleski jezik, Palin povijest; Eric Idle, John Cleese i Graham Chapman studirali su u Cambridgeu; Idle engleski, Cleese pravo, a Chapman je bio liječnik) te su njihove šale bile naglašeno intelektualne, s mnogim aluzijama na filozofe i likove iz književnosti. Skupini je uspjelo oblikovati takvu vrstu humora koju je bilo praktično nemoguće svrstati u određenu kategoriju, pa je za takav humor skovan pridjev "pajtonovski". Za vizualni identitet emisije bile su važne i nadrealističke animacije Terryja Gilliama (studirao fiziku i umjetnost, a zatim političke znanosti) koje su do danas ostale vizualni pečat Pythonovaca. Naziv Monty Python je odabran jer je članovima zvučao smiješno. Monty je bio nadimak legendarnog britanskog maršala iz Drugog svjetskog rata, Lorda Montgomeryja, a Python (piton) je dodano radi komičnog efekta.

JUGOSLAVIJA SVETOVNI PRVAK

Na današnji dan leta 1970 je jugoslovanska košarkarska reprezentanca pod taktirko Iva Daneua v Ljubljani postala svetovni prvak.

Bilo je 23. maja leta 1970, ko je Jugoslavija v hali Tivoli s 70:63 premagala ZDA. "Luna vaša, zlata naša," je pisalo na transparentih. Leto prej je namreč Armstrong kot prvi človek stopil na luno. Zmaga proti Američanom je že pomenila prvo zlato medaljo za Jugoslavijo na svetovnih prvenstvih, saj tekma proti Sovjetski zvezi (poraz z 72:87) ni odločala o ničemer.

Ivo Daneu, najboljši slovenski košarkar vseh časov, je tako na najlepši način sklenil dolgoletno reprezentančno kariero. Proti ZDA sicer ni blestel, je pa v zaključku tekme prispeval pomembna koša. Zlato medaljo je dobil še en Slovenec, Aljoša Žorga. V reprezentanci so bili še Ćosić, Čermak, Jelovac, Kapičić, Plećaš, Rajković, Simonović, Skansi, Šolman in Tvrdić.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Svetovni košarkarski prvaki - Jugoslovanska reprezentanca pred Tivolijem

[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Jugoslovanska košarkarska reprezentanca na začetku tekme z ZDA, na koncu rezultat 70:63

[You must be registered and logged in to see this image.]
Kapetan Ivo Daneu in zanj značilen met preko glave na tekmi Jugoslavija - ZDA

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Pokal svetovnih košarkarskih prvakov v Tivoliju

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                         Navijači so že na transparentu napovedali, kaj si želijo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                        Luna vaša, zlata naša!

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Predsednik Tito je za svoj 78. rojstni dan prejel zlato medaljo jugoslovanskih košarkarjev

Prvi u nizu 'space-opera' filmskog serijala Star Wars, preciznije 'Star Wars Episode IV: A New Hope' ('Zvjezdani ratovi IV: Nova nada') ili originalno (samo) 'Star Wars' ('Zvjezdani ratovi'), prvi put je pušten u kinima diljem SAD-a 25. svibnja 1977.  
Film koji je tada krenuo u distribuciju zapravo je kronološki četvrti u sagi o 'Zvjezdanim ratovima'.
Legendarno ostvarenje redatelja i scenarista Georgea Lucasa nastalo je pod raznim utjecajima, između ostalih serijala Flash Gordon i samurajskih filmova Akira Kurosawe, a objedinjuje elemente akcije, romantike, avanture i znanstvene fantastike - 'Jednom davno u dalekoj galaksiji...'. Pobunjenička borba za slobodu protiv zlog imperija, ljubav između glavnog junaka i junakinje i naravno vrhunski onovremeni specijalni efekti bili su i više nego dovoljno da film već u početku prikazivanja postane hit, a vrlo brzo i kultni klasik koji filmofili, ali i 'laici' i danas rado gledaju.
Film koji je nominiran za deset Oscara snimljen je uz budžet od 11 milijuna dolara dok mu se zarada kreće oko 800 milijuna što ga je dugo držalo na vrhu liste najprofitabilnijih i najgledanijih ikada snimljenih. Nevjerojatan uspjeh razlog je i zbog kojega je film doživio nekoliko reizdanja od kojih su najpoznatija Special Edition iz 1997. i DVD izdanje iz 2004. u kojem su scene specijalnih efekata dorađene računalnom grafikom što je samo učvrstilo kultni status jednog od najutjecajnijih filmova svih vremena. Originalni film su u trogodišnjim intervalima pratila dva nastavka. Šesnaest godina nakon zadnjeg filma prve trilogije, pušten je u distribuciju prvi film nove prequel trilogije, s dva prateća filma također u trogodišnjim intervalima, s posljednjim u distribuciji od 19. svibnja 2005.
2012. autorska prava na 'Zvjezdane ratove' je za 4 milijarde američkih dolara kupila kompanija Disney. U prosincu 2015. s emitiranjem je počeo prvi dio nove tzv. sequel trilogije 'Zvjezdani ratovi VII: Sila se budi', a u prosincu 2017. u kinima se prikazivao 'Zvjezdani ratovi VIII: Posljednji Jedi'. Posljednji nastavak sequel trilogije 'Star Wars: Episode IX' najavljen je za 2019. godinu.

Danes je dan mladosti,
25. maja se je v času SFRJ obeleževal dan mladosti. Na ta dan je simbolični rojstni dan praznoval državni voditelj Tito, zaznamovale pa so ga številne športne aktivnosti, šolske proslave in Titova štafeta. Ta je bila zadnjič organizirana leta 1987, ko je krenila iz Slovenije.

-

Danas je 25. maj-dan koji se u Socijalsitičkoj Federativnoj Republici Jugoslaviji nekada masovno slavio kao Dan mladosti i rođendan nekadašnjeg predsjednika SFRJ Josipa Broza Tita.



[You must be registered and logged in to see this link.]

Študiral je na harvardski univerzi in v Londonu, med drugo svetovno vojno je služil v mornarici na Tihem oceanu, po njej pa je bil časnikar.
Na položaj predsednika države je bil izvoljen 20. januarja 1961 in ob izvolitvi postal najmlajši predsednik ZDA v zgodovini, star 44 let. Ob izvolitvi je postal tudi prvi katoličan, ki je zasedel najvišji položaj v ZDA.
Kennedy je na volitvah zmagal z majhno prednostjo pred republikancem Richardom Nixonom. Njegov podpredsednik je postal Lyndon B. Johnson. Kennedyjevo predvolilno geslo je bilo "Razgibajmo spet to deželo".

Po kubanski krizi se je zavzemal za izboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo, čeprav je prej zastopal politiko hladne vojne. Njegov najbolj znan citat je: "Ne sprašuj, kaj lahko stori zate tvoja država, vprašaj se, kaj lahko za državo storiš ti."
Johna F. Kennedyja je med popotovanjem po ameriških mestih v predvolilni kampanji v teksaškem Dallasu ustrelil nekdanji marinec Lee Harvey Oswald. 30 minut po strelih, ki so zadeli predsednika, je ta umrl, ne da bi pred tem še prišel k zavesti.
99 minut po njegovi smrti je v Washingtonu kot 36. predsednik Združenih držav Amerike prisegel njegov dotedanji podpredsednik Lyndon B. Johnson. John Kennedy je bil poročen z Jacquline, s katero je imel dva otroka John-Johna in Caroline.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     John Fitzgerald Kennedy

[You must be registered and logged in to see this image.]
         Jovanka Broz, Jacqueline Kennedy, Josip Broz Tito in John Fitzgerald Kennedy

[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Josip Broz Tito in John Fitzgerald Kennedy ob obisku ZDA leta 1963

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                22.november 1963 v Dallasu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                   Trenutek po atentatu na Johna Fitzgeralda Kennedyja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                    Pogreb Johna Fitzgeralda Kennedyja

»Odkrivanje in osvajanje drugih planetov in vesolja sta odvisna od skupnih naporov zemljanov v želji raziskati, kakšne sosede imajo. /…/ Državljanke in državljani Jugoslavije, tovarišice in tovariši, nova atomska era in prve novice o potovanju človeka v vesolje se zdijo zastrašujoč, čeravno genialen dosežek človeškega uma. Morda bo nekaj od tega uporabljeno zunaj naše domovine, ampak to naj nas ne moti ...« - Josip Broz Tito

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                          Film leta 2016 "Houston imamo problem"

30. svibnja 1876. u mjestu Postira na otoku Braču rodio se Vladimir Nazor, pjesnik, pripovjedač, romansijer, putopisac, esejist i pisac za djecu.
Studij botanike završio je u Grazu 1902. Radio je kao srednjoškolski profesor u Zadru (1901–03), u istarskim mjestima (1903–18), u Zagrebu (1918–20) i kao upravitelj dječjega doma u Crikvenici (1920–31).
Od 1931. živio je u Zagrebu, gdje je 1933. umirovljen, a tu ga je zatekao i Drugi svjetski rat. Zajedno s I. G. Kovačićem prebjegao je 1942. na teritorij pod nadzorom partizanskih jedinica. Postao je predsjednik izvršnog odbora ZAVNOH-a, a nakon rata predsjednik Prezidija Sabora NR Hrvatske.
U književnost je ušao kao pjesnik, vezan uz razdoblje moderne. Oblikuje nacionalno inspiriran ciklus s mitološkim i povijesnim tematikom: Slavenske legende, 1900; Živana, 1902; Hrvatski kraljevi, 1912; Lirika, 1910; Nove pjesme, 1913; Intima, 1915; Pjesni ljuvene, 1915. Nazorov pjesnički opus izuzetno je tematski i vrsno raznolik. Stvara liriku u duhu panteizma, rabi klasicističke oblike i starozavjetne motive. Poslije se okreće refleksivnoj lirici i osobnim temama (Intima, 1915). Kao pripovjedač neoromantičarskog poticaja, koristi se i mitskim narodnim naslijeđem (Veli Jože) i oblikuje bajkoviti svijet modernističke fantastike. Tematizacija socijalnih problema dominira njegovim stvaralaštvom u 1930-ima i 1940-ima. Povijesni roman Pastir Loda (1938) prikazuje višestoljetnu prošlost rodnoga Brača. Značajna je Nazorova epistolarna djelatnost i autobiografska književnost, a istaknuo se i velikim brojem eseja i prijevoda.
Umro je u Zagrebu 19. lipnja 1949. Njegovim je imenom nazvana najveća državna nagrada u Republici Hrvatskoj "Nagrada Vladimir Nazor" koja se dodjeljuje za najbolja umjetnička ostvarenja na području književnosti, glazbe, filma, likovnih i primijenjenih umjetnosti, kazališne umjetnosti te arhitekture i urbanizma.

Jedna od popularnih pjesama koju je napisao Vladimir Nazor a skladao Oskar Danon je "Uz Maršala Tita".

Uz maršala Tita, junačkoga sina
nas neće ni pakao smest'.
Mi dižemo čelo, mi kročimo smjelo
i čvrsto stiskamo pest.
Rod prastari svi smo, a Goti mi nismo,
Slavenstva smo drevnoga čest.
Ko drukčije kaže, kleveće i laže,
Našu će osjetit' pest.
Sve prste na ruci u jadu i muci
Partizanska stvorila je svijest.
Pa sad kad i treba, do Sunca do neba
Visoko mi dižemo pest.

Ovdje u izvedbi Svečanoga pjevačkog  zbora NR Koreje:

Fiktivni detektiv Sherlock Holmes, s kraja 19. i početka 20. stoljeća, prvi se put pojavio u romanu 'Studija u grimizu' (A Study in Scarlet) koji je objavljen 31. svibnja 1887.
Holmesa je stvorio škotski književnik i liječnik Sir Arthur Conan Doyle. Stanovnik Londona, Sherlock Holmes je najpoznatiji po svom briljantnom korištenju logike odnosno dedukcije, i velikoj moći opažanja koje koristi u cilju rješavanja zamršenih slučajeva. Možda je najpoznatiji fiktivni detektiv i sigurno jedan od najpoznatijih likova u književnosti.
Doyle je o Holmesu napisao četiri romana i 56 pripovjedaka. Skoro sve pripovijeda Holmesov prijatelj, asistent i biograf doktor Watson, osim dvije koje je pripovijedao sam Holmes i dvije koje su pripovijedane u trećem licu. Priče su ispočetka objavljivane u magazinskoj serijalizaciji, uglavnom u časopisu The Strand, u razdoblju od četrdeset godina. Tada je to bio popularan način izdavanja literature: djela Charlesa Dickensa izdavana su na sličan način.
Priče o Holmesu pokrivaju razdoblje od 1878. do 1903., osim zadnje priče, 'Posljednji naklon' (His Last Bow), koja se događa 1914. Priče su čitane koliko zbog misterija o kojima govore, toliko i zbog svoje karakterizacije i stiliziranog kasno-viktorijanskog svijeta u kojem se zbivaju.
Lik Sherlocka Holmesa portretiran je na filmskom platnu, TV ekranima i u kazalištu više nego ijedan drugi lik, a 1964. časopis The Times objavio je da je ukupna prodaja djela o Sherlocku Holmesu na drugom mjestu u svijetu, odmah iza Biblije. Guinessova knjiga rekorda Holmesa već godinama stavlja kao rekordera u broju adaptacija - igralo ga je preko 70 glumaca u više od 200 filmova i serija.

Međunarodni informativni kanal Cable News Network (CNN), koji je osnovao američki medijski poduzetnik Ted Turner, započeo je s emitiranjem 1. lipnja 1980.
U vrijeme pred osnivanje CNN-a ankete su pokazivale da gotovo dvije trećine Amerikanaca smatra televiziju glavnim izvorom informacija, a svaka od tri velike TV mreže trošila je oko 150 milijuna dolara samo za proizvodnju večernjih vijesti koje su, unatoč troškovima, ostvarivale golemu zaradu. Turner je vođen tim spoznajama počeo smišljati program koji će se sastojati samo od vijesti koje će se, za razliku od drugih mreža, prenositi uživo uz pomoć mreže suradnika diljem Amerike.
Velike mreže nisu smatrale ozbiljnim što je Turner tražio voditelje među studentima novinarstva, često bez ikakva iskustva, te ga nisu vidjeli opasnom konkurencijom, no kada je CNN započeo s programom, shvatili su da su se prevarili. Turnerove vizije - nada da će njegova mreža pomoći u zbližavanju svijeta te da će osobno upoznati nacionalne vođe, koji će mu pokazati najbolje u njihovim zemljama kako bi to mogao prikazati preko satelita - bile su im smiješne, ali su morali skinuti kapu pred njegovim poslovnim idejama. Velike mreže ubrzo su se našle u podređenom položaju, a kada bi pokušale konkurirati, CNN je bio uvijek korak ispred zahvaljujući širokoj mreži dopisnika diljem svijeta. Nakon samo nekoliko godina CNN je postao vodeća svjetska TV mreža preko koje su se informirali ne samo gledatelji, nego i vodeći svjetski državnici. Način na koji je CNN pristupio prenošenju prvog Zaljevskog rata revolucionarizirao je televizijske izvještaje i vijesti općenito, a njihov primjer su ubrzo počele pratiti i ostale velike televizijske mreže te se može reći da se današnje TV izvještavanje u cijelom svijetu temelji na tom primjeru.

ROBERT FRANCIS "BOBBY" KENNEDY

Na današnji dan leta 1968 je bil med slavjem v Los Angelesu smrtno ranjen senator Robert F.
Kennedy, brat umorjenega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Roberta je Sirhan Sirhan ustrelil v glavo in senator je naslednji dan umrl. Danes 73 letnega Sirhana so obsodili za umor, kazen, ki mu jo obnavljajo prestaja še dandanes.
Kasneje je bilo tudi objavljeno: „Ugotovitve forenzičnih preiskovalcev so pokazale, da je bil Sirhan na napačni strani v kuhinji hotela Ambassador, kjer so ubili Kennedyja. Na Bobbyja je streljalo več ljudi, saj so med obdukcijo ugotovili, da je bil ustreljen v hrbet, trebuh, bok in nato še v glavo z razdalje 7,6 centimetra,“ je dejal njegov prijatelj Robert Vaughn. Proti Kennedyju naj bi bilo izstreljenih vsaj 12 nabojev.
[You must be registered and logged in to see this link.]

Mlajši brat Ted Kennedy je na pogrebu rekel:
(Mojega brata ni potrebno idealizirati ali ga prikazovati večjega, kot je bil v času življenja. Potrebno si ga je zapomniti kot dobrega in poštenega človeka, ki je zaznal krivice in jih skušal odpraviti, ki je opazil trpljenje in ga skušal umiliti, človeka, ki je videl vojno in jo skušal ustaviti.
Mi, ki smo ga ljubili in ga spremljamo na zadnji poti, molimo, da vse to, kar je pomenil nam ter vse, kar si je želel za druge, nekega dne objame svet.
Kot je mnogokrat povedal na mnogih krajih, vsem tistim, ki se jih je dotaknil in vsem, ki so njegovega dotika želeli:
"Nekateri ljudje vidijo stvari takšne kot so, in se vprašajo “Zakaj?” Jaz sanjam o stvareh, ki jih še ni bilo, in se vprašam: „Zakaj ne?“)

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                Družina Kennedy v Hyannis Port, Massachusetss leta 1931, Robert je prvi z leve

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Martin Luther King Jr. in Robert Francis Kennedy 22.junija 1963

[You must be registered and logged in to see this image.]
                 Ted Kennedy, Robert Francis Kennedy in predsednik John Fitzgerald Kennedy pred ovalni pisarno v Beli hiši

[You must be registered and logged in to see this image.]
          John Fitzgerald Kennedy predsednik ZDA in Robert Francis Kennedy pravosodni minister

[You must be registered and logged in to see this image.]
                     Govor Roberta Francisa Kennedyja pred pravosodo palačo 14.junija 1963

[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Robert Francis Kennedy na pogrebu predsednika Johna Fitzgeralda Kennedyja 25.novembra 1963

[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Robert Bobby Kennedy na konvenciji Demokratov leta 1964

[You must be registered and logged in to see this image.]
Senatorja Roberta Kennedyja predsedniškega kandidata so ustrelili v Ambassador Hotelu v Los Angelesu

6. lipnja 1872. u Darmstadtu u Njemačkoj rodila se posljednja ruska carica Aleksandra Fjodorovna.
Bila je njemačko-britanskog podrijetla, unuka britanske kraljice Viktorije. Viktorijina se kći, princeza Alice od Ujedinjenog Kraljevstva, udala za njemačkog princa Ludwiga IV. koji je dobio titulu velikog vojvode od Hessena i Rajne. Tako je buduća ruska carica od rođenja nosila ime Alix od Hessena i Rajne.
Aleksandra je postala ruska carica udajom za Nikolaja II. Aleksandroviča Romanova, posljednjeg vladajućeg ruskog cara. Rođenjem je bila protestantkinja, a tek je uoči vjenčanja postala pravoslavka.
Svojedobno je bila jedna od ljubimica svoje bake kraljice Viktorije, te je znala provoditi vrijeme u njenom društvu. Aleksandra se zaručila za budućeg ruskog cara Nikolaja II. 1894., a nedugo prije nego što su se vjenčali njemu je umro otac. Neki su to smatrali lošim znakom. Tako se dogodilo da je Nikolaj II. već bio vladajući ruski car u trenutku kad su se njih dvoje vjenčali. Njemu je bilo 26 godina, a njoj 22.
Okrunjeni su zajedno. Rodila je petero djece, četiri velike kneginje Olgu, Tatjanu, Mariju, Anastaziju i carevića Alekseja, koji je bolovao od hemofilije. Bila je omražena i među narodom i među višim slojevima. Nije voljela javne manifestacije te su joj mnogi elementi ruske kulture bili odbojni. Ipak, imala je snažan utjecaj na supruga te je na carski dvor dovela razne šarlatane i mistike među kojima je najpoznatiji redovnik i vidovnjak Grigorij Jefimovič Rasputin.
Kad je u Prvom svjetskom ratu njen suprug uzeo izravnu kontrolu nad vojskom, regentsku vlast prepustio je supruzi koja nije imala nikakvo iskustvo ili znanje na tom polju. Supružnici su se pokazali nesposobnima na tim položajima te je rezultat bio izbijanje dvije revolucije i propast dinastije Romanov. 1917. nezadovoljstvo u Rusiji i stanjem ruske vojske na frontu, dovelo je do izbijanja Februarske revolucije, uslijed čega je njen suprug bio prisiljen abdicirati s prijestolja. Aleksandra je, zajedno sa suprugom i djecom internirana u Sibir, gdje su ih sve, nakon Oktobarske revolucije, 17. srpnja 1918. smaknuli boljševici.
Nikolaj II. Romanov kanoniziran je (Sveti Nikolaj II. Ruski), zajedno s obitelji od strane Ruske pravoslavne crkve u izbjeglištvu 1981., a u zemlji 2000. godine.

7. lipnja 1893. u Zagrebu se rodio Miroslav Krleža, jedan od najvećih pisaca 20. stoljeća.
Ostao je zapamćen po velikom broju djela - romana, putopisa, novela, pripovijetki, memoara i poezije. Poznat je i kao enciklopedist te je zaslužan za ustroj Leksikografskog zavoda FNRJ u Zagrebu 1950. godine, danas Leksikografski zavod 'Miroslav Krleža', koji se po brojnim kvalitetnim izdanjima smatra jednim od vrjednijih svjetskih enciklopedijskih instituta.
Umro je 29. prosinca 1981. godine u Zagrebu.

SVETOVNI DAN OCEANOV

Na današnji dan obeležujemo Svetovni dan oceanov, ki letos izpostavlja boj proti plastičnemu onesnaževanju in poziva k iskanju rešitev za zdrave oceane. Na ministrstvu za okolje so opozorili, da v oceane vsako leto zaide do 13 milijonov ton odpadne plastike, kar duši koralne grebene in ogroža morske živalske in rastlinske vrste.

PLASTIKA

Plastika je povsod. Tudi v slovenski soli

Solinarji priznajo, da jim plastika v morju dela preglavice. A dosti večje količine mikroplastike kot s soljo, zaužijemo s hrano. Plastika duši planet na številne načine

Letošnji dan Zemlje je posvečen osveščanju o vnašanju plastike v naše okolje. Svetovni dan Zemlje je nastal kot posledica zavedanja, da je industrijski razvoj pustil močan pečat v naravi in verjetno nič ne pušča tako temeljitih in obsežnih sledov v okolju kot plastika.

"Plastika, ki je je v naših naravnih okoljih še vedno odločno preveč, vpliva na vse žive organizme in predstavlja grožnjo na vseh nivojih – živalim in rastlinam jemlje življenjski prostor, živali jo zamenjujejo za hrano, se vanjo ujamejo in po zadnjih podatkih najbolj pereč problem - mikro delce plastike najdemo v vodah, ter s tem tudi v vseh organizmih. Vseh posledic še niti ne poznamo, a pozitivnih med njimi tako rekoč ni.

Človek je od Zemlje in ohranjene narave povsem odvisen. Iz nje dobi vse – vodo, hrano, zrak, prostor. Obratno seveda ne drži. Zaradi neprimernega ravnanja z naravo smo izgubili že številne rastlinske in živalske vrste, nesmotrna in ne - trajnostna uporaba plastike k temu izdatno prispeva," poudarjajo pri Zavodu za varstvo narave.

Metode za ločevanje plastike od drugih delcev še ni
Plastika je na splošno problem v svetovnem merilu, saj so delce mikroplastike našli že v medu, sladkorju, pivu, zelenjavi, ribah, školjkah in seveda tudi soli, tako morski kot kameni, pa povedo v Piranskih solinah, kjer se prav tako soočajo s to težavo. Mikroplastika je namreč prisotna tako v sladki vodi (rekah, jezerih), slani vodi (morje, slana jezera), kakor tudi pitni vodi, vodi v plastenkah in tudi zraku (meritve izvedene v Parizu). Celo v pivu so jo že našli. "Srečo imamo, da se v naših solinah pri pretakanju skozi koncentracijske bazene, v laminarnem toku, veliko eventuelno prisotnih težjih plastičnih delcev samih odstrani z usedanjem. Seveda spremljamo možnost prisotnosti mikroplastike v soli in smo nanjo že naleteli v obliki nitk (verjetno ostanki ribiške mreže). Težava je, da ne obstaja akreditirana metoda, ki bi lahko zanesljivo in ponovljivo ločila delce mikroplastike od ostalih trdih delcev organskega in anorganskega izvora, tako da nas čaka še nekaj dela. V svetu se danes, na žalost, ne moremo več izogniti uživanju mikroplastike, lahko pa z osveščanjem, vsak od nas pa po svoji moči pripomore, da za naslednje generacije vsaj obrnemo trend nastajanja mikroplastike v okolju," pravi Damir Čendak iz Krajinskega parka Sečoveljske soline, kjer opravljajo strogo kontrolo soli skozi ves proces pridelave.

Še vedno bolj zdrava od drugih
Na srečo je uživanje soli omejeno, saj je človek ne more in ne sme pojesti preveč in tako je nevarnost uživanja plastike s soljo dosti manjša ali zanemarljiva napram vsej ostali hrani. Pri soli so bolj problematične prisotnosti težkih kovin in prekomerno dodajanje raznoraznih aditivov zaradi boljšanja okusa soli, poudarjanju bele barve…. Teh dodatkov v Piranskih solinah ne uporabljajo, zato je sol iz solin še vedno neprimerno bolj zdrava od drugih, ki poleg plastike vsebujejo še kemikalije.

Je pa dovolj dobro opozorilo, da je ukrepanje nujno.

"Človek je povsem odvisen od Zemlje in ohranjene narave"
[You must be registered and logged in to see this link.]

DOVOLJ PLASTKE V OCEANIH

PETICIJA

* 21.04.2018 je peticijo podpisalo že 1.068.451 državljanov sveta
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                 Varljiva čistoča

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Želva v primežu odpadne ribiške mreže

PETICIJA

/13/...ob koncu osemdesetih smo ob aktivnostih ob mesecu Mladosti v Piranu pripravili z ekologi in okoljevarstveniki tudi posebno peticijo, za ohranitev posebej kitov in delfinov, ki smo jo nato predstavljali na štantih in nato množično podpisovali. Ker je bil takrat Branko Mikulič predsednik predsedstva SFRJ, so takrat mnogi imeli pomisleke, češ, kar se bo sedaj dogodilo z vsemi, ki smo podpisali omenjeno peticijo. Veliko se jih je takrat spraševalo, le kaj imamo mi zvezo z nekim področjem, ki je toliko in toliko oddaljeno od nas. Dogodilo se ni nič, le javnost smo malo zainteresirali in osvestili za okoljske probleme na Antarktiki in severnih morjih.
Poleg tega je bila ladja Artic Sunrise od 17. do 19. aprila leta 2013 gostja v Kopru in tam smo imeli poleg njenega ogleda in prikaza dejavnosti, tudi okroglo mizo o trajnostnem ribolovu in podpori malim trajnostnim ribičem z dostopom do ribjih lovišč: [You must be registered and logged in to see this image.]

REZERVAT V ANTARKTIČNEM OCEANU

Pomagaj mi zaščititi Antarktiko

Predaj sporočilo članicam Komisije za Antarktiko:
"Imate moč, da ustanovite največje zavarovano območje na Zemlji. Prosim, ohranite Antarktiko varno in zagotovite rezervat za morska bitja, ki so tu doma."

Na spodnji strani našega velikega modrega planeta se razteza čudovit ocean, kjer živijo in za svoje mladičke skrbijo kiti, tjulnji in pingvini: to je Antarktični ocean. Toda to neprecenljivo območje in njegove ikonične prebivalce zdaj ogrožata vse toplejše podnebje in ozki interesi različnih industrij.

Članice Komisije za Antarktični ocean bodo v letošnjem letu odločale o zaščiti tega neprecenljivega morskega ekosistema. Zahtevajmo, da naj prenehajo odlašati in končno ukrepajo. Zdaj imamo priložnost ustvariti največje zavarovano območje na svetu – rezervat v Antarktičnem oceanu.

Letos bodo članice Komisije za Antarktični ocean odločale o tem, ali naj ustanovijo rezervat v Antarktičnem oceanu – največje zavarovano območje na svetu, ki je dom čudovitim živalskim vrstam, kot so kiti, pingvini in tjulnji.

Morski rezervati ne samo ščitijo te čudovite živali pred direktnimi grožnjami (ribolov, črpanje nafte ...), ampak zagotavljajo tudi zdravje oceanov, ki vase srkajo ogljikov dioksid in tako pomagajo pri spopadanju s podnebnimi spremembami. Na območjih z že vzpostavljenimi morskimi rezervati živalske populacije uspevajo, so bolj zdrave in številčnejše.

Le redko imamo priložnost, da lahko nekaj zaščitimo, preden to začnejo uničevati interesi po dobičku. Prepričani smo, da bo industrija z vsemi močmi nasprotovala vzpostavitvi tega antarktičnega morskega rezervata. Resda imajo njihovi predstavniki ogromno denarja, a mi imamo nekaj še močnejšega: tebe in mene.

Ne izpustimo te priložnosti iz rok. Pridruži se skupnemu boju še danes!

* 15.01.2018 že 269.219 podpisnikov peticije
* 16.01.2018 že 337.744 podpisnikov peticije
* 17.01.2018 že 381.185 podpisnikov peticije
* 18.01.2018 že 420.481 podpisnikov peticije
* 19.01.2018 že 446.384 podpisnikov peticije
* 20.01.2018 že 486.428 podpisnikov peticije
* 21.01.2018 že 498.272 podpisnikov peticije
* 23.01.2018 že 565.052 podpisnikov peticije
* 24.01.2018 že 587.433 podpisnikov peticije
* 27.01.2018 že 631.515 podpisnikov peticije
* 01.02.2018 že 672.973 podpisnikov peticije
* 10.02.2018 že 930.211 podpisnikov peticije
* 15.02.2018 že 969.763 podpisnikov peticije
* 25.02.2018 že 1.085.024 podpisnikov peticije
* 06.03.2018 že 1.148.031 podpisnikov peticije
* 19.03.2018 že 1.289.932 podpisnikov peticije
* 29.03.2018 že 1.402.858 podpisnikov peticije
* 21.04.2018 že 1.511.205 podpisnikov peticije
* 18.05.2018 že 1.582.389 podpisnikov peticije
* 01.06.2018 že 1.672.924 podpisnikov peticije
* 08.06.2018 že 1.684.813 podpisnikov peticije
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                      Ujeti tjulenj med plastiko

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          Najbolj nevarna je mikroplastika

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Plastične plaže Dubrovnika in Budve


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           Ali bomo uspeli ohraniti čisto morje tudi za zanamce?

U zagrebačkom parku Zrinjevac danas je otvorena kulturna manifestacija Dan nacionalnih manjina Grada Zagreba.
Sedamnaest nacionalnih zajednica (albanska, austrijska, bošnjačka, crnogorska, češka, mađarska, makedonska, romska, slovenska, srpska, bugarska, poljska, rusinska, ruska, slovačka, talijanska i ukrajinska) na Zrinjevcu predstavljaju svoju tradiciju: običaje, nošnje, folklorno stvaralaštvo, glazbeno stvaralaštvo, izdavaštvo, tiskovine te autohtona jela.

Max Blitz (citat):

U zagrebačkom parku Zrinjevac danas je otvorena kulturna manifestacija Dan nacionalnih manjina Grada Zagreba.
Sedamnaest nacionalnih zajednica (albanska, austrijska, bošnjačka, crnogorska, češka, mađarska, makedonska, romska, slovenska, srpska, bugarska, poljska, rusinska, ruska, slovačka, talijanska i ukrajinska) na Zrinjevcu predstavljaju svoju tradiciju: običaje, nošnje, folklorno stvaralaštvo, glazbeno stvaralaštvo, izdavaštvo, tiskovine te autohtona jela.

[You must be registered and logged in to see this image.]

Srbi su verovatno istakli pasulj kao glavno jelo

Sloba1 (citat):

Srbi su verovatno istakli pasulj kao glavno jelo

Bio sam danas do centra grada, imao sam namjeru pogledati i tu manifestaciju, al' jbg, dok sam ja pogledao gay pride povorku koja je također danas bila, ovo je već završilo.
Mislio sam da će trajati do kasnije navečer, ali nije, trebalo je doći već oko 9-10 ujutro.

Штета, бар да си видео, да нам ближе дочараш.

MEDNARODNI DAN RISOV - Lynx lynx

Danes na pobudo mednarodnega projekta Interreg-3Lynx praznujemo 1.mednarodni dan risov. Ris je največja divja mačka v Evropi, ki je na robu izumrtja. Populacija se namreč zmanjšuje, analize pa kažejo, da bodo risi brez človeške pomoči v nekaj letih spet izumrli. V Sloveniji sicer letos praznujemo 45-letnico ponovne naselitve risov.

Ris je bil v preteklosti prisoten na celotnem območju Slovenije, dokler ni v začetku 20. stoletja zaradi izgube življenjskega prostora, pretiranega lova in pomanjkanja plena izumrl. Da največja evropska mačka še vedno živi v naših gozdovih, gre zasluga peščici lovcev.

Premiera dokumentarnega filma "RISOVA POT"

Tem so se v okviru projekta Life Lynx, pri katerem sodeluje 11 partnerskih organizacij iz petih držav, v Sloveniji je to zavod za gozdove, poklonili z dokumentarnim filmom Risova pot. Premierno ga bodo prikazali danes ob 11. uri v ljubljanskem Kinodvoru.
V filmu nastopajo risi iz ljubljanskega živalskega vrta, kjer tudi sicer sodelujejo z znanstveniki. Risi, ki jih imajo v živalskem vrtu, so na primer že preizkušali različne dišave na posebnih krtačkah za mačke, kjer se risi radi podrgnejo ter pustijo gensko sled, svoje dlake. Z analizo DNK iz dlake lahko znanstveniki ločijo rise med seboj, jim v naravi sledijo in jih tako proučujejo, so navedli v ZOO Ljubljana.

"V ogradi risov so znanstveniki proučevali tudi izrabo prostora risov v naravi ob pomoči posebnih granul, ki so jih dodajali v hrano. Risi granule iztrebijo in po iztrebkih lahko znanstveniki sledijo posameznemu risu ter ugotavljajo velikost in njihov način izrabe prostora," so še pojasnili v ZOO Ljubljana, ki bo risom z različnimi dogodki poklonil cel teden.

Cilj projekta rešitev dinarske populacije risa

Evrazijski ris je ogrožena vrsta v Evropi, ki je zavarovana tako na ravni držav kot tudi habitatne direktive. Glavne grožnje ohranitvi risa so ilegalni lov in razdrobljenost habitata, ki ovira migracije živali. Poleg tega pa neusklajeni monitoringi in razlike v upravljanju s populacijami onemogočajo koordiniran pristop k reševanju trenutne situacije, piše na spletni strani projekta.
Namen projekta je uskladitev monitoringa, upravljanja in ohranjanja evrazijskega risa s pomočjo sodelovanja različnih pristojnih organizacij na območju treh populacij risa v Evropi. Cilj je vzpostavitev skupne strategije na meddržavni in populacijski ravni. Projekt, vreden 2,32 milijona evrov, se je začel julija lani, potekal bo tri leta.

Cilj projekta Life Lynx je rešitev dinarske populacije risa pred ponovnim izumrtjem s pomočjo nove doselitve iz Romunije in Slovaške. Doselitev risov iz stabilnejše populacije je namreč edina možnost preživetja te največje evropske divje mačke. Pri nas je sicer okoli 20 risov, v okviru projekta jih bodo po načrtih k nam preselili 14.
Ris je plenilec, ki lovi iz zasede. Njegov plen so predvsem srne, gamsi, mufloni in jeleni. K ostankom uplenjene živali se vrača več dni. Dnevno potrebuje dva kilograma mesa. Samci so večji in močnejši od samic, tehtajo pa do 30 kilogramov.
Razen v času parjenja je ris samotar. Samica po dveh mesecih v skalni votlini ali rovu skoti od dva do tri mladiče, ki jih ob nevarnosti podobno kot domača mačka prenese drugam. Mladiči so po 10 mesecih sposobni samostojnega življenja, spolno dozorijo pri dveh letih, življenjska doba pa je od 16 do 18 let, piše na spletni strani ministrstva za okolje in prostor.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Risa

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Mladički evrazijskega risa

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Spretnost in ravnotežje

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                   Oda risu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                               Učenje spretnosti

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Ocenjujejo da je risov v Sloveniji samo še od 10 do 20

[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Danes so povedali, da je Slovenija še edina država, kjer domujejo velike zveri: medved, volk in ris

[You must be registered and logged in to see this image.]

AUNG SAN SUU KYI

Na današnji dan leta 2012 je ikona boja za demokracijo, vodja mjanmarske opozicije Aung San Su Či, je odpotovala na prvo turnejo po Evropi po letu 1988, med katero je po več kot dveh desetletjih tudi uradno sprejela Nobelovo nagrado za mir. Več kot dve desetletji po vrnitvi v domovino, da bi skrbela za bolno mamo, si namreč Su Či ni upala zapustiti Mjanmara iz bojazni, da ji ne bi dovolili vrnitve. Večino časa je preživela v hišnem priporu, na katerega jo je obsodila vojaška hunta. Iz hišnega pripora so jo izpustili šele konec leta 2010.

Aung San Su Či je bila dobitnica Raftove in Sakharove nagrade za svobodo misli leta 1990, leta 1991 pa je prejela Nobelovo nagrado za mir. Leta 1992 so ji podelili nagrado Jawaharlal Nehruja za mednarodno razumevanje indijske vlade. Aung San Su Či je tretji otrok in edina hči Aung San, za katerega pravijo da je oče moderne Burme.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           Aung San Suu Kyi

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                  Nobelova nagrajenka in bojevnica za mir

[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Aung San Suu Kyi s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom

[You must be registered and logged in to see this image.]
         Aung San Suu Kyi je na 71.zasedanju OZN 21.septembra 2016 opozorila na begunsko krizo in položaj Rohingya

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               Aung San Suu Kyi je 8.marca 2018 ponovno opozorila na položaj in trpljenje Rohingya

21.SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU V RUSIJI

Na današnji dan ob 17.uri leta 2018 se je začelo največje nogometno tekmovanje na svetu se je začelo na štadionu Lužniki, kjer je bilo že pred začetkom pestro. Najprej so se v otvoritveni slovesnosti predstavili sloviti britanski pevec Robbie Wiliams, ruska operna diva Aida Garifulina, del spektakla pa je bil tudi legendarni brazilski nogometaš Ronaldo. Tik pred začetkom tekme je imel govor še ruski predsednik Vladimir Putin in 21. svetovno nogometno prvenstvo, na katerem se bo do 15. julija 32 reprezentanc merilo za naslov svetovnega prvaka.

V prvi tekmi 21. svetovnega nogometnega prvenstva je domačinka Rusija v otvoritveni tekmi na štadionu Lužniki v Moskvi s 5:0 premagala Savdsko Arabijo in si priigrala lepo izhodišče pred nadaljevanjem tekmovanj v skupini A, v kateri sta še Egipt in Urugvaj. To je bila edina tekma prvega dne.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Svetovno prvenstvo v nogometu Rusiji se je začelo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Ob 17 uri se je začelo 21.Svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Rusija je proti Saudovi Arabiji zmagala 5:0

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Veselje v domači ekipi je bilo nepopisno

AFERA WATERGATE

Na današnji dan leta 1972 je skupina vlomilcev vdrla na sedež demokratske stranke, kar je vodilo v slovito afero Watergate, zaradi katere je leta 1974 odstopil ameriški predsednik Richard Nixon. Nixon je namreč z nezakonitimi sredstvi vodil veliko vzporednih vojn, med njimi vojno proti medijem, demokratom in proti nasprotnikom vojne v Vietnamu. Tajno prisluškovanje in nadzor nad mirovniki brez sodnih nalogov je naročil že leta 1969. Naslednje leto pa je dal zeleno luč obveščevalni agenciji Cia, zveznemu preiskovalnemu uradu FBI in vojaški obveščevalni službi. A šele vlom na sedež demokratske stranke ga je na koncu stal položaja.

"Pet priprtih v spletki v prisluškovanju demokratskim uradom," se je glasil eden izmed naslovov na prvi strani Washington Posta 18. junija 1972. To je bil začetek afere Watergate.
Pandorina skrinjica se je odprla: skoraj dve leti je omenjena afera pretresala ameriški politični vrh in doživela epilog z nikoli videno potezo: s prvim odstopom predsednika v zgodovini ZDA. Članek je govoril o skupini petih vlomilcev, ki so jih aretirali v prostorih demokratske stranke v kompleksu pisarn Watergate v Washingtonu. Novinarja Carl Bernstein in Bob Woodward sta bila pristojna za poročanje o vlomu. Kot kažejo Woodwardovi zapiski, je od policijskih virov izvedel, da so vlomilci prišli iz Miamija, nosili so kirurške rokavice in imeli pri sebi več tisoč dolarjev gotovine. Šlo naj bi za profesionalno opravljeno operacijo.

Naslednji dan sta novinarja napisala prvega izmed številnih člankov na to temo, v katerem sta zapisala, da je bil eden izmed vlomilcev James McCord na plačilni listi Nixonovega odbora. Nixon in vodja kabineta H. R. Haldeman naj bi, tako dogodke tistega obdobja opisuje Washington Post, naslednji dan razpravljala o tem, kako FBI-ju dati vedeti, naj se umakne od preiskave ropa, uradno pa je tiskovni predstavnik Bele hiše dejal, da ne bo komentiral "tretjerazrednega" vloma.

Klobčič se začne razpletati
Čez nekaj tednov sta Woodward in Bernstein pisala, da je velika porota zaslišala dva moška, ki sta v Beli hiši delala za Nixona in ki naj bi vodila vlomilce po pisarnah demokratov s pomočjo brezžičnih telefonov. Eden je bil nekdanji Cijin uradnik E. Howard Hunt, drugi pa nekdanji FBI-jev agent G. Gordon Liddy. Bernstein je v Miamiju tudi izvedel, da je bil ček za 25.000 dolarjev za Nixonovo ponovno izvolitev položen na račun enega izmed vlomilcev. Članek z naslovom Osumljenec je dobil sredstva od kampanje je prvič povezal vlom z Nixonovo predsedniško kampanjo oz. njegovim zbiranjem denarja.
Novinarja sta pri svojem raziskovanju sodelovala z Markom Feltom, visokim uradnikom FBI-ja, ki je imel dostop do podatkov o ropu. Felt se je odločil, da bo sodeloval z njima, vendar pod pogojem, da njegova identiteta ostane skrita. Znan je bil le kot "Globoko grlo", po slavnem pornografskem filmu. Identiteta Globokega grla je bila razkrita šele 33 let pozneje, maja 2005. Jeseni leta 1972 so potekale predsedniške volitve, na katerih je Nixon gladko zmagal. Washington Postu pri razkrivanju afere ostali mediji niso sledili, Bela hiša pa je njegovo poročanje ostro kritizirala in ga označila kot pristransko in zavajajoče.
Hunt, eden od dvojice, ki naj bi pri vlomi vodila vlomilce, je Belo hišo zaprosil za finančno pomoč zase in soobtožence, vendar je sodnik John Sirica s svojo ostro retoriko prevzel tudi vlogo tožilca in obtožencem skušal preprečiti, da bi povedali, kar so vedeli. Hunt in še nekateri vlomilci so priznali krivdo, za McCorda in Liddyja pa so na sojenju odločili, da sta kriva. Sočasno s tem, ko je Hunt zahteval finančno pomoč, je pravnik Bele hiše John Dean v zasebnem pogovoru Nixonu dejal, da imajo znotraj hiše izdajalca.

Ko je FBI v naslednjih mesecih vendarle prišel zadevi do dna, je bilo več visokih uradnikov obtoženih oviranja pravice, aprila 1973 so štirje od Nixonovih najvišjih svetovalcev izgubili službo, med njimi vodja kabineta Haldeman, glavni svetovalec za notranje zadeve John Ehrlichmann, državni tožilec Richard Kleindienst in že omenjeni Dean. Do maja 1973 je bila afera Watergate že popolnoma razvpita: časopisi in televizije so vsak dan z mastnimi naslovi poročali o škandalu brez primere, začeli pa sta se tudi dve uradni preiskavi, eno je vodil posebni tožilec Archibald Cox, ki ga je imenoval Nixonov novi generalni tožilec Elliot Richardson, drugo pa senator Sam Ervin, predsedujoči senatnemu odboru, ki je preiskoval afero, ki je že zdavnaj presegla okvir vloma. Nixonova administracija je bila odgovorna za številne protizakonitosti in zlorabe, med drugim vlome, nezakonita prisluškovanja in tajno financiranje nezakonitih dejavnosti.
V naslednjih mesecih so na plano prišle številne umazane podrobnosti afere: eno izmed najbolj presenetljivih razkritij je bilo, da je Nixon tajno snemal svoje telefonske pogovore v Ovalni pisarni. Krog okoli njega se je zapiral, vendar je Nixon sprva zatrjeval, da ni vpleten v škandal in da ne namerava odstopiti, pozneje pa je priznal, da je storil napake, vendar pa da ni kršil zakonov.

Prvi odstop predsednika v zgodovini ZDA
Aprila 1974 je privolil v objavo 1.200 strani zapisov telefonskih pogovorov s sodelavci, in zapisi so razkrili, da je bil Nixon od začetka vpleten v afero. Njegovega predsedovanja je bilo konec. 8. avgusta 1974 je v dramatičnem televizijskem nastopu naznanil svoj odstop: "Upam, da sem s tem dejanjem začel proces zdravljenja, ki ga ZDA tako obupno potrebujejo. Globoko obžalujem vsako škodo, ki je bila morebiti storjena v dogodkih, ki so privedli do te odločitve. Tisti, ki vas sovražijo, zmagajo samo, če jih vi zasovražite, takrat pa uničite sebe."
Afera je trajno in globoko zaznamovala ameriško politiko, še vedno pa ni bilo znano tudi, kdo je bil glavni vir informacij za novinarja. Ta skrivnost je prišla na dan šele 33 let pozneje. 31. maja 2005 je Vanity Fair objavil identiteto "Globokega grla": Mark Felt, nekdanji visoki uradnik FBI-ja, je bil tisti, ki je Woodwardu in Bernsteinu pomagal razkriti največjo politično afero v ZDA.
Novinarja sta sicer večkrat izrazila pomisleke glede vloge Globokega grla, saj sta menila, da se je okoli njega taka fama razširila le zaradi nepoznavanja njegove identitete. "Ko sva pisala knjigo, si nisva predstavljala, da bo njegova vloga dosegla take mitske razsežnosti. Iz zapisanega je razvidno, da je Felt/Globoko grlo v večini le potrdil informacije, ki sva jih dobila že iz drugih virov."



[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Richard Nixon ob izvolitvi za predsednika


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Poslovni kompleks Watergate, kjer se je zgodil vlom

[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Vpleteni v Afero Watergate

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Richard Nixon in novinarja Carl Bernstein ter Bob Woodward

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Richard Nixon prvi ameriški predsednik, ki je moral odstopiti

Znači, eksplodirala prije 8518 godina. Koji bješe period u istoriji čovječanstva?

HENRIK TUMA

Na današnji dan leta 1858 se je rodil znan slovenski alpinist, planinski ideolog, botanik, politik in narodni buditelj dr. Henrik Tuma. Sodi med najpomembnejše politike na prelomu stoletja. Od leta 1895 je bil pokrajinski vodja liberalne stranke.

DELA:

* Imenoslovje Julijskih Alp, Ljubljana 1929
* Pomen in razvoj alpinizma, Ljubljana 1930
* Iz mojega življenja, spomini, misli in izpovedi, Ljubljana 1937 (Dopolnitve urednika Dušana Kermavnerja)
* Izza velike vojne, Nova Gorica 1994 (Spremna beseda Branka Marušiča)
* Dalla mia vita, ricordi, pensieri e confessioni, Trst 1994 (Prevod knjige »Iz mojega življenje« v italijanščino. Uvod Angelo Ara)
* Pisma, osebnosti in dogodki (1893–1935), Trst 1994 (Zbral in uredil Branko Marušič)
* Iz mojega življenja, spomini, misli in izpovedi, ponatis, Ljubljana 1997 (Dopolnitve urednikov Dušana Kermavnerja in Branka Marušiča)
* Imenoslovje Julijskih Alp, ponatis, Ljubljana 2000
* Planinski spisi, Ljubljana 2000 (Zbral in uredil Vladimir Habjan)

Henrik Tuma je s svojim življenjem in delom zapustil sledove v slovenski javnosti. Bil je izredno močan značaj, za svojo številno družino klasični »pater familias«, za večino svoje okolice nad vse spoštovan sogovornik. V svojem času je bil uspešen pravnik, finančno dobro stoječ odvetnik, ki je zaposloval večje število pravnikov. Njegov trajni prispevek k zgodovini slovenskega naroda pa je predvsem na političnem, družboslovnem, planinskem in jezikovnem področju.

Henrik Tuma je v Tolminu spoznal ženo Marijo Gianola (1877 - 1928), ko je bila stara 16 let in pol, poročila sta se leta 1894, nevesta stara komaj 18 let, ženin pa 36 let. Soprogo Marijo je vse življenje zelo cenil, kar se lepo odseva iz 490 ohranjenih pisem, ki sta si jih zakonca pisala od leta 1893 do leta 1924. Mariji in Henriku se je rodilo deset otrok. Vsak otrok je dobil za svoje prvo ime znano ime enega od slovanskih narodov:

* Stanislava (1896 - 1896),
* Ivan (1897 - 1978),
* Jaroslav (1899 - 1958),
* Ljubomir (1901 - 1903),
* Ana (1903 - 1969),
* Branimir (1904 - 1991),
* Ostoj (1906 - 1972),
* Boris (1909 - 1945),
* Zoran (1912 - 1945),
* Marko (1914 - 1914).

Obsežna knjižnica, korespondenca in druga dokumentacija, ki še ni vsa strokovno obdelana, je danes shranjena v Znanstvenoraziskovalnem centru pod okriljem Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Novi Gorici. V mestu ima svoj doprsni kip, po njem se v Novi Gorici, v italijanski Gorici in v nekaterih drugih mestih imenuje ulica, v Tolminu drevored. V južnoameriških Andih so leta 1952 argentinski Slovenci kot prvopristopniki po njem poimenovali še neimenovano goro Torre Tuma, 2550 m, slika. Primorski planinci so pa na najvišjem primorskem hribu leta 1957 postavili planinsko kočo in jo poimenovali "Tumova koča na Slavniku", 1028 m. V Ljubljani obstoja od leta 1995 naprej gorniški klub "Dr. Henrik Tuma".

[You must be registered and logged in to see this link.]



[You must be registered and logged in to see this image.]
Henrik Tuma in slavni Trentarji, od leve proti desni: Jože Komac – Pavr, Ivan Berginc – Štrukelj, Andrej Komac – mlajši in
                                                              Anton Tožbar – Špik mlajši (sedi) ...


[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Družina Tuma leta 1920 v Gorici

[You must be registered and logged in to see this image.]

Torre Tuma v pogorju Tres Picos južno od Bariloč:
zarisana smer je približna smer prve naveze Bertoncelj -
Jerman (1952), le da Dinko in Frenk nista lezla na levo
špico, ampak takoj prečila v desno; vsi štirje plezalci
(Bertoncelj, Kerman, Pangerc, Sitar) so prišli na desno
špico (Gendarme Čine)

Nikola Tesla rođen je 10. srpnja 1856. u Smiljanu kod Gospića, a umro u New Yorku 7. siječnja 1943.

"Ako budem imao sreće ostvariti barem neke od svojih ideja, to će biti dobročinstvo za cijelo čovječanstvo."

Njegova sestra Marica Kosanović, živjela je u Rijeci. Sva osobna pisma koja je Tesla pisao sestri između 1887-1914, ukupno oko stotinu, D’ Annunzijevi legionari uništili su u premetačini stana.

PARASKAVEDEKATRIAFOBIJA - PETEK 13

Človekovi strahovi pred neznanim, čeravno izvirajo še iz otroštva so še vedno prisotni, pri enih manj, pri enih več. Za neketere so to lahko srečni dnevi, za vse ostale pa nesrečni, čeravno to njihovo razmišljenje ne izvira iz njihovih izkušenj, ampak zgolj in samo iz pripovedovanj. Glede na to, da je njihovih pojavnih oblik zelo veliko, si lahko ob današnjem dnevu ogledamo tisto, ki je najbolj povezana z njim: [You must be registered and logged in to see this image.]

TRISKAIDEKA = 13

* Starogrški matematik Evklid je v svojem znamenitem delu Elementi, ki ima 13 zvezkov, zbral vse matematično znanje.
* Cezar je reko Rubikon prekoračil s svojo 13.legijo.
* Beethovnova znamenita Patetična sonata nosi opus 13.
* Beatlesi so v času obstoja te glasbene skupine posneli 13 albumov.
* Slavni matematik Euler je imel 13 otrok.
* Allfred Hitchock je začel snemati film z naslovom Število 13, a ga ni nikoli dokončal.
* V paketu igralnih kart je po 13 pikov, križev, src in kar.
* V bejzbolskem moštvu je lahko največ 13 igralcev.
* Apollo 13 je bila edina neuspešna ameriška vesoljska odprava, kar je 13.aprila 1970 zaradi napake na električni napeljavi v servisnem modulu odjeknila eksplozija.
* Osama bin Laden ima v imenu 13 črk.
* Toliko je mesecev lunarnega leta.
* Toliko je glavnih sklepov človeškega telesa.
* Vsakodnevno smo z njo povezani pri vsakodnevnih nakupih, od lata 1973, ko so v ZDA vpeljali označevanje izdelkov s črtno kodo EAN - 13, saj so v trgovinah želeli ustvariti preprost, jasen, hitro preverljiv in avtomatsko berljiv način označevanja.

FOBIJE

* aglofobija - strah pred bolečino
* agorafobija - strah pred odprtim prostorom
* ailurofobija - strah pred mačkami
* akrofobija - strah pred višino
* amaksofobija - strah pred vožnjo
* androfobija - strah pred moškimi
* antropofobija - strah pred ljudmi
* apeirofobija - strah pred neskončnostjo
* arahnofobija - strah pred pajki
* arahnofobijafobija - strah pred ljudmi, ki jih je strah pajkov
* astrafobija - strah pred grmenjem,strelami
* aurofobija - strah pred zlatom
* brontofobija- strah pred neurjem
* demonofobija - strah pred demoni
* dendrofobija - strah pred drevesi
* dorafobija - strah pred krznom in usnjem
* dromofobija - strah pred prečkanjem ceste
* elekrofobija - strah pred elektriko
* emetofobija - strah pred bruhanjem
* entomofobija - strah pred insekti
* fazmofobija - strah pred duhovi
* felinefobija - strah pred mačkami
* filofobija - strah pred zaljubljenostjo
* fizofobija - strah pred fizičnim naporom
* fobofobija - strah pred strahom
* genofobija - strah pred seksom
* gimnotofobija - strah pred goloto
* ginofobija - strah pred ženskami
* hemofobija - strah pred krvjo
* Heksakosioiheksekontaheksafobija - strah pred številom 666
* hidrofobija - strah pred vodo
* hipopotomonstrosesquepedaliofobija - strah pred branjem ali govorjenjem dolgih besed
* kakofobija - strah pred grdoto
* karcinofobija - strah pred rakom
* kinofobija - strah pred psi
* kleptofobija - strah pred krajo
* klavstrofobija - strah pred zaprtimi prostori
* klovnofobija- strah pred klovni
* ksenofobija - strah pred tujci
* ligirofobija - strah pred glasnimi poki
* mikrofobija - strah pred mikroorganizmi
* mizofobija - strah pred onesnaženjem
* mizofobija - strah pred umazanijo
* numerofobija - strah pred številkami
* ofidiofobija - strah pred kačami
* omitofobija - strah pred ptiči
* panfobija ali pantofobija - strah pred vsem
* patroiofobija - strah pred dednostjo
* pekatofobija - strah pred grehom
* pikofobija - strah pred majhnostjo
* pirofobija - strah pred ognjem
* pnigerofobija - strah pred dušenjem
* polifobija - strah pred mnogimi stvarmi
* sitofobija - strah pred jedmi
* tafofobija - strah pred mislijo da boš živ zakopan
* talasofobija - strah pred morjem
* tanatofobija - strah pred smrtjo
* tridekafobija ali triskaidekafobija - strah pred številom 13; glej tudi petek 13.
* tripanofobija - strah pred injekcijo
* zoofobija - strah pred živalmi

PETEK 13

Nesrečen ni petek 13., temveč torek 12.

Paraskavedekatriafobija - ko se strah pred petkom 13. prelevi v bolezen

Se bodo črne napovedi uresničile 12. oktobra 2010?
Leva ali desna?
Prenekateri Slovenec bo jutri zjutraj, ko se bo prva noga dotaknila tal, pomislil, ali je bila "ta prava".
Na petek 13. je vse mogoče, samo nič dobrega. V to je prepričan marsikdo, ki sicer niti nujno ne ve, od kod izvira vraževerje, da ta dan prinaša nesrečo. Ne glede na njegove korenine, pa se neutemeljeni strah v redkih primerih lahko sprevrže tudi v bolezen.
Da, strah pred petkom 13. ima ime - paraskavedekatriafobija.
Izvor tega strahu sega v 14. stoletje, ko so na petek trinajstega ukazali pobiti viteze templjarje. "Strah je v osnovi pomembno samoohranitveno čustvo, prvinska reakcija na ogroženost.", pojasnjuje Heliodor Cvetko, priznani psiholog in psihoterapevt.
S fobijo pa označujemo duševno motnjo; ko se že ob sami misli na petek 13. spotimo, ko na ta dan nikakor ne gremo iz hiše, pa če bi nas to stalo naše službe. To težavo bi naj imelo v ZDA prek 20 milijonov ljudi.
O vplivu številke 13 in petka 13. pa smo se pogovarjali tudi z numerologinjo Ireno Šek. Kot pravi, bi se veliko bolj kot petka 13. morali bati torka 12. Zakaj? To in še več preberite v petkovi tiskani izdaji časnika Večer.
[You must be registered and logged in to see this link.]

2010 - avgust,
2011 - maj,
2012 - januar, april, julij,
2013 - september, december,
2014 - junij,
2015 - januar, marec, november,
2016 - maj,
2017 - januar, oktober,
2018 - april, julij,
2019 - september, december,
2020 - marec, november,
2021 - avgust,
2022 - maj,
2023 - januar, oktober,
2024 - september, december,
2025 - junij, 2026 - februar, marec, november,
2027 - avgust,

* Številne slavne osebnosti, med njimi Napoleon, J. Paul Getty in Herbert Hoover, so bile vraževerne glede petka 13.

A morda najbolj vraževeren politik je bil Franklin D. Roosevelt, ki je trpel za fobijo pred številko 13, trdi Thomas Fernsler z Univerze v Delawaru. Če je imel seznam povabljencev za Belo hišo 13 oseb, je Roosevelt povabil svojo tajnico, da se jim pridruži in jih je tako bilo 14. Prav tako ni želel začenjati potovanja na petek, 13.

* Jezus je bil križan na petek po zadnji večerji s 13 gosti (on in 12 apostolov) - 13. je bil prav Jezusov izdajalec Juda Iškariot. Vsesplošna fobija pred petkom, 13., najverjetneje izvira prav iz tega. Petek je bil v starem Rimu dan pogubljenja - takrat so izvrševali smrtne kazni, medtem ko so druge predkrščanske religije, Kitajci, pa tudi poznejši islam, petek spoštovali kot sveti dan. Zaradi prej omenjenega se je v srednjem veku razvilo prepričanje o petku kot o "čarovniški soboti". Petek je tudi pojmovan kot ženski (vsaj med tistimi, ki so proti nežnejšemu spolu) in kot tak slab dan. Na primer, v angleščini edino petek nosi ime po ženski boginji Frey (Frey day - Friday).

* Številka 13 je tudi predstavljala ženskost, ker je odgovarjala številu mesečnih ciklov v letu (28 x 13 = 364), kar je bilo v patriarhalni družbi sinonim za "hudičevo orodje". Nekateri verjamejo, da so se zlovešča znamenja združila 13. oktobra 1307, ko je dal francoski kralj Filip IV. aretirati in mučiti na stotine vitezov templjarjev. Čeprav ni zanesljivih zapisov o tem, kako so se ljudje pred 19. stoletjem bali petka, 13., je nesrečni dan najverjetneje sestavljen s preprosto logiko: petek je nesrečni dan, 13 je nesrečna številka, torej je petek,13., bolj nesrečen petek od preostalih.

* Stari Vikingi so verjeli, da če jih bo v istem času za mizo 13, bo vse goste kmalu obiskala smrt. V Valhallu je bilo namreč poklicanih 12 bogov, medtem ko je 13., zlobni Loki, prišel nepovabljen in ukanil bogove, da so se med seboj pobili, in tako izzval Tora, vrhovno nordijsko božanstvo. Stari Egipčani so skozi življenje šli čez 12 duhovnih stopenj, 13. pa je bila tista po smrti. Zaradi tega so 13-ico povezovali s smrtjo. V zahodni kulturi je bila številka 12 sveta (12 apostolov, 12 mesecev v letu ...), medtem ko je 13 rušila to popolnost in so se je bali celo bojeviti Vikingi. Nekatere študije segajo še dlje v preteklost in izhajajo iz tega, da so prvi ljudje imeli za štetje deset prstov in dve stopali, tako da je vse, kar je bilo več od tega, nerazumljivo in predmet praznoverja.

* Leta 1980 je Sean Cunningham režiral film Petek, trinajsti, v katerem najstnike terorizira s hokejsko masko zamaskirani morilec Jason Voorhees. In katero prizorišče si je Cunningham izbral za snemalno lokacijo prvih Jasonovih pokolov? Okrožje Warren in kamp No-be-bo-sco v Blairstownu. Kamp deluje še danes. In da, film je doživel 11 nadaljevanj, kar zagotavlja, da številne generacije najstnikov povezujejo petek, 13., z noži in morilci.

* Se vam zdi strah pred 13-ico neumen? Se sliši kot nekaj, v kar resna podjetja ne bi nikoli vložila denarja, le da se številki izognejo? No, po podatkih Phobia Instituta v Ashvillu v Severni Karolini več kot 80 odstotkov stanovanjskih zgradb v ZDA nima 13. nadstropja, številna letališča nimajo 13. vrat, veliko bolnišnic in hotelov nima 13. nadstropja ali številke sobe, kar nekaj glasbenih plošč pa nima 13 pesmi.

* Ena najbolj razširjenih vraž, povezanih s petkom 13., je ta, da na ta dan ne bi smeli potovati. Strah izvira iz 18. stoletja, ko je ladja HMS Friday izplula iz Anglije na petek 13. Ladja je izginila in nihče ni nikdar več slišal zanjo. Po tem ladje na ta dan niso več izplule in celo nekatere zavarovalnice niso hotele zavarovati ladij, ki bi plovbo začele na ta dan. V bližnji preteklosti je nesrečni Apollo 13, ki se mu skoraj ne bi uspelo vrniti z odprave na Luno, še utrdil strah pred potovanji na ta datum.

* Za strah pred številko 13 obstaja ime: triskaidekafobija. Še več, ime obstaja tudi za strah pred petkom 13.: paraskavedekatriafobija. Strah pred petkom, 13. je tako razširjen, da je dobil strokovni izraz, samo v ZDA pa za njim trpi približno 20 milijonov ljudi. Vendar pravega razloga za paniko ni. Psihologi trdijo, da smo sami krojači svoje usode. Torej, ko se vas v petek 13. polastijo črne misli, se spomnite, da je verjetnost za veliko nesrečo dokaj majhne. Več možnosti imate, da si z negativno naravnanostjo pokvarite dan.

* Eden izmed desetih Američanov bo na ta dan spremenil svojo rutino dela, kar naj bi povzročilo eno milijardo dolarjev izgube v poslovnem svetu na vsak petek 13., ker se nekateri ljudje ne odpravljajo na pot.

* Romanopisec Daniel Handler - bolj znan kot Lemony Snicket (spomnite se filma z Jimom Careyjem) bo danes izdal 13. in zadnjo knjigo svoje zbirke Series of Unfortunate Events. Naslov: Petek 13.

* Pred nekaj leti so poročali, da bo 13. aprila (petek 13.) 2020 verjetnost, da bo na Zemljo priletel ogromni asteroid 1:60. Znanstveniki zdaj napovedujejo, da bo asteroid za las zgrešil Zemljo.

* Med slavnimi, ki so se rodili na petek 13., so ameriški predsednik Thomas Jefferson, najbogatejši dvojčici na svetu Mary-Kate in Ashley Olsen ter igralka Julia-Louise Dreyfuss, ki jo poznamo iz TV-serije Seinfeld. Najslavnejši umrli na ta datum pa so džezist Benny Goodman, raper Tupac Shakur in bogataš Diamond Jim Brady.

* Leta 1936 so v Philadelphii ustanovili klub, ki se še vedno dobiva vsak petek 13., da bi s tem kljubovali vraževerju. Člani kluba hodijo pod lestvami, odpirajo dežnike v zaprtih prostorih, razbijajo ogledala in nasploh izzivajo usodo. Čeprav pastor David Fulton iz kingwoodske cerkve Naše gospe zmag zanj še ni slišal, meni, da ima klub zabavno idejo: "Verjetno gre za to, da pokažejo, kdo ima zares vajeti v rokah." Kar nas pripelje do zadnje točke:

* Številne vraže izvirajo verjetno iz ideje, da bo temperamentno božanstvo ali nadnaravna sila poslala nad nas nekaj slabega, če se nečemu ne bomo ali izognili ali naredili nekaj za pomiritev bogov. "Vraževerne navade nakazujejo, da ljudje čutijo, da nimajo nadzora nad stvarmi, zato je opravljanje vraževernih obredov način, da imamo neposredno ta nadzor," pravi Fulton. Številne stare religije so verjele, da obredi pomirjajo bogove, a kristjani, tako kot številne druge večje današnje vere, verjamejo, da Bog preprosto ne deluje na tak način. Zato Fulton pravi, da bi mirne duše vzel hotelsko sobo v 13. nadstropju. Za Maje je številka 13 srečna Jutri bo petek trinajsti, ki se ga v naši tradiciji marsikdo boji. Obstaja celo klinično poimenovanje za strah pred petkom trinajstim: paraskavedekatriafobija - gre za posebno obliko strahu pred številom 13. A Maji se tega datuma ne bojijo, saj je zanje število 13 zelo pomemben in pozitiven simbol. Petek trinajstega velja za nesrečni dan v angleško, francosko in portugalsko govorečih deželah. Za razliko od tega pa imajo v grško, romunsko in špansko govorečem svetu za nesrečen dan torek trinajstega, v Italiji pa je to petek sedemnajstega. V krščanski tradiciji se je število trinajst pojavilo pri zadnji večerji. Trinajsti je bil Juda, ki je kasneje izdal Jezusa. Prav tako je v krščanstvu na nek način zlovešč tudi petek, saj kristjani verjamejo, da so Jezusa križali ravno v petek. V koledarju Majev pa ima številka 13 pozitivno simboliko.
[You must be registered and logged in to see this link.] ŽIT - marec 2010
[You must be registered and logged in to see this link.]

NEPREMIČNISKA TRIDEKAFOBIJA & TRISKAIDEKAFOBIJA

Cenejše nepremičnine s hišno številko 13

Stavbe s hišno številko 13 so v Veliki Britaniji v povprečju za 4500 evrov cenejše kot njihove sosede

Nepremičnine s hišno številko 13 so v Veliki Britaniji v povprečju za 4500 evrov cenejše kot njihove sosede, je pokazala raziskava britanske nepremičninske agencije Zoopla. Tisti, ki niso vraževerni, lahko torej pri nakupu novega doma iztržijo mnogo ugodnejšo ceno.

Medtem ko se neka hiša s številko 13 na primer prodaja za 205.000 britanskih funtov (235.500 evrov), je cena za enako hišo s številko 11, 12, 14 ali 15 v isti ulici postavljena na 209.000 funtov (239.500 evrov).

Pogosto pa takšne hiše sploh ni. V Veliki Britaniji je namreč 28 odstotkov ulic izpustilo številko 13.
[You must be registered and logged in to see this link.]

PETEK 13

Petek, 13.: Vas je strah, da vam bo danes nebo padlo na glavo?

Vas je danes kaj strah? Trpite za paraskevidekafobijo? Ali pa "samo" triskadekafobijo? Sploh veste, za kaj gre? Prvi izraz pomeni strah pred petkom, 13., kakršen je prav današnji dan, drugi pa strah pred številom 13 samim. Letos nas čakata še dva takšna dneva – drugi aprila, tretji pa julija.

Danes je petek, 13.

Največjo smolo prinaša petek, ki pade na 13. datum v mesecu, tako vsaj menijo vsi tisti, ki so vraževerni. Po gregorijanskem koledarju se to pripeti vsaj enkrat na leto, v povprečju pa sicer trikrat. Takrat nekateri, da ne bi izzivali sreče (ali pa smole?) ostanejo v varnem zavetju doma, kjer ni možnosti, da bi jim pot prekrižala črna mačka ali pa bi nanje padlo nebo.

Pazite se črne zveri!

Pokol Templjarjev, padec borze, križanje Jezusa

Zgodovinarji in poznavalci folklore so si skupni, da o "petku 13." pred 19. stoletjem ni zapisanega ničesar, prvi zapis naj bi segal v leto 1869, ko so ga kot nesrečnega omenili v biografiji Gioachina Rossinija: "Rossini je bil z ljubljenimi obkrožen do bridkega konca," so zapisali. "Petek 13. je nesrečen dan."

O izvoru tako nesrečnega dne in vraževerju, ki ga obkroža, obstaja več teorij. Ena od njih zajema združenje dveh dejstev – da je 13 nesrečna številka in da je petek nesrečen dan. Ta dan so že od 14. stoletja imeli za nesrečnega (prvič se kot takšen pojavi v Cantenburijskih zgodbah – Cantenbury Tales), v mnogih poklicih pa so se na ta dan izogibali potovanjem ali začetkom novih projektov. Na dan je prišla tudi teorija (ki je s knjigo Da Vincijeva koda postala še bolj priljubljena), da je petek 13. postal "slab dan" zaradi pokola vitezov Templjarjev pred skorajda 700 leti.

Že od leta 1800 naprej se v zgodovini pojavlja izraz "črni petek", najbolje morda poznan tisti na dan zloma borze na Wall Streetu leta 1929. V špansko govorečih državah je petek nadomestil torek, 13. (martres trece), ki prinaša smolo, podobno prepričanje so nekoč imeli Grki. In da ne pozabimo – tudi križanje Jezusa se je pripetilo na petek.

Dan križanja Jezusa Kristusa dandanes poznamo pod imenom Veliki petek.

Po nekaterih vražah ob petkih ne smemo menjati rjuh na postelji, saj bo to prineslo slabe sanje. Če si na ta dan strižete nohte, to delate iz žalosti. Naj se potovanje ne začne na petek, saj se boste sicer na njem soočali s težavami. Ladje, ki bodo na ta dan zapustila pristanišče, bodo imele nesrečo.

Deset prstov in dve stopali = 12, vse, kar je več, je čudno

Kako pa je s 13? V numerologiji je številka 12 tista, ki predstavlja celovitost – 12 mesecev v letu, 12 številk na uri, 12 bogov na Olimpu, 12 Jezusovih apostolov, in še in še. Po skandinavskem mitu, ki naj bi po nekaterih predvidevanjih izhajal iz Zadnje večerje, pa 13 ljudi, sedečih za mizo pomeni, da bo eden izmed njih v roku enega leta umrl. Nekatere študije segajo še dlje v preteklost in izhajajo iz tega, da so prvi ljudje imeli za štetje deset prstov in dve stopali, tako da je vse, kar je bilo več od tega, nerazumljivo in predmet praznoverja.

Turki so trinajstico že skorajda izkoreninili iz besedišča, v mnogih mesti boste težko našli ulico s takšnim imenom, kakor tudi 13. nadstropja zlepa ne boste našli v številnih dvigalih. Po eni od pripovedi bo 13 črk v imenu in priimku prineslo "hudičevo srečo" - serijski morilci Jack the Ripper (Jack Razparač), Charles Manson ali pa na primer Theodore Bundy so odlični primeri za to.

Izogibanje rutini, milijonske izgube podjetij
"Petek 13. je res bolj nesrečen za nekatere," so zapisali v eni od študij, kjer so število nesreč na ta dan primerjali s številom ob "normalnih" dnevih. "Tveganje za sprejem v bolnišnico kot posledico prometne nesreče je lahko kar za 52 odstotkov višje kot sicer." Sedaj verjetno z ihto prikimava na desetine milijonov ljudi, ki trpijo za paraskevidekafobijo, nepojasnjenim, pretiranim strahom pred petkom, ki pade na 13. dan v mesecu.

Vas je kaj strah?
Nekatere strah celo tako paralizira, da se izogibajo običajni dnevni rutini, ne gredo v službo ali pa preprosto ostanejo doma pod odejo. Na ta dan se v svetu pripetijo tudi milijonske izgube podjetjih. Vendarle je k takšnim študijam treba pristopiti z dobro mero kritičnosti, saj verjetno bolj kot karkoli drugega, torej resnično nevarnost določenega dneva ali številke, kažejo na psihologijo človeka.

Fobij s števili je več
In da ne boste mislili, da je to edina fobija, povezana s številkami. Tetrafobija, strah pred številko štiri, je razširjena po Koreji, Japonski, Vietnamu, pa na Kitajskem, kakor tudi po nekaterih drugih azijskih državah. Prav nič nenavadnega ni, če dvigala ne vsebujejo števke 4. Vraževerje izvira iz kitajskega jezika, kjer je v mandarinščini izgovorjava besede štiri zelo podobna besedi smrt.

17 je nesrečna številka pri naših zahodnih sosedih. V rimskih številkah 17 namreč napišemo kot XVII, kar lahko z niti ne tako veliko domišljije spremenimo v "VIXI", kar v latinščini pomeni "Živel sem", ki je lahko olepšan izraz za "Mrtev sem".

V nekaterih predelih Afganistana so prepričani, da je številka 39 prekleta ali pa da je prinašateljica sramote.

Zanimivosti o petku 13.
Da bi prišli do dramatičnega učinka, nekateri dogodke namenoma načrtujejo za petek 13. v mesecu. In kaj takšnega se je pripetilo na najbolj nesrečen dan v letu?

Prvi album Black Sabbath je Veliki Britaniji izšel v petek 13., leta 1970.

Na ta dan je izšla 13. knjiga Zaporedja nesrečnih dogodkov Lemonyja Snicketa, znanega tudi pod imenom Daniel Handler.

Štirje od dvanajstih filmov serije Petek 13. so izšli na ta dan.

Na petek 13. leta 1996 so za mrtvega razglasili enega največjih raperskih imen v zgodovini glasbe – Tupac Shakurja.

Na petek 13. aprila leta 2029 se bo asteroid 99942 Apofis zelo približal Zemlji – bližje bo celo kot orbite komunikacijskih satelitov.

Med slavnimi, ki so se rodili na petek 13., so ameriški predsednik Thomas Jefferson, najbogatejši dvojčici na svetu Mary-Kate in Ashley Olsen ter igralka Julia-Louise Dreyfuss, ki jo poznamo iz TV-serije Seinfeld.
[You must be registered and logged in to see this link.]

POPUSTI

Najstrašnejši dan v letu, petek 13., vam prinaša izjemno dobre ponudbe. Izkoristite od 13% do 72% popuste na VSE izdelke naših blagovnih znamk. Akcijska ponudba velja samo danes, 13.7.2018, do polnoči.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                  Petek 13

NEANDERTALSKA PIŠČAL

Na današnji dan leta 1995 so v arheološkem najdišču Divje babe v dolini Idrijce našli trenutno najstarejšo neandertalsko piščal.

* Ime predmeta: Piščal iz Divjih bab
* Kratek opis: Najstarejša piščal na svetu. Vanjo so izvrtane dve ohranjeni in tri poškodovane luknjice. Piščal iz Divjih bab je starejša od vseh do sedaj znanih paleolitskih piščali na svetu in obenem prva, ki je zanesljivo izdelek neandertalca. Neandertalci so bili torej prvi med človekovimi predniki, za katere vemo, da so poznali glasbila. Piščal iz Divjih bab dokazuje, da so bili neandertalci vešči tudi tako abstraktne in le človeku lastne dejavnosti, kot je ustvarjanje glasbe.
* Datacija: 60.000 let pred sedanjostjo
* Material: Kost jamskega medveda
* Mere: Dolžina: 11,4 cm
* Najdišče: Podzemna jama Divje babe blizu Cerkna, Slovenija
* Inv. št.: D. b. 625
* Na ogled: Stalna razstava Prazgodovinski zakladi Narodnega muzeja Slovenije v Narodnem muzeju Slovenije

Do najznamenitejše najdbe v jami Divje babe I je prišlo med izkopavanji Ivana Turka in Janeza Dirjeca z Inštituta za arheologijo. V ostankih neandertalčevega ognjišča so odkrili koščeno piščal z izvrtanimi luknjicami, ki ustrezajo razmiku prstov na roki.
Starost piščali je ocenjena na od 50.000 do 60.000 let. Glasbilo je tako vsaj 15.000 let starejše od preostalih znanih paleolitskih koščenih piščali, ki jih pripisujejo anatomsko modernemu človeku. Najdba je pomenila popoln zasuk v vedenju o neandertalcih in njihovih razumskih sposobnostih, znanih skoraj izključno na podlagi njihovih kamenih izdelkov.

Piščal je izdelana iz osrednjega cevastega dela stegnenice mladega jamskega medveda. V celoti sta ohranjeni dve luknjici, delno pa še tretja. V jami so našli tudi orodja, s katerimi je neandertalec izdelal piščal in Ivan Turk je v skoraj desetletnem obdobju dokazal, da luknje nikakor ne morejo biti živalskega izvora, čeprav te možnosti kot znanstvenik ni izključil. Pri dokazovanju so mu poleg slovenskih pomagali tudi kolegi iz Italije, Francije in ZDA.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           Trenutno najstarejša neandertalska piščal na svetu

[You must be registered and logged in to see this image.]
Arheološki park Divje babe, ki leži v razgibani pokrajini Idrijsko-Cerkljanskega hribovja, je eno najpomembnejših najdišč stare
kamene dobe na svetu. V strmem, skalnatem pobočju, ki se od Šebreljske planote spušča v dolino reke Idrijce, je skrita jama,
v kateri so bile najdene kosti več kot 60 različnih živalskih vrst (med katerimi prevladuje jamski medved), kamena in koščena
                                                 orodja ter ostanki kurišč ledenodobnega človeka


[You must be registered and logged in to see this image.]
Divje babe I so jamsko najdišče iz obdobja srednjega (moustérien) in začetka mlajšega paleolitika (aurignacien). Mnogoplastno
najdišče je časovno opredeljeno z različnimi radiometričnimi metodami datiranja. Raziskane plasti v najdišču so stare med 35.000
in 116.000 leti. Najmlajše doslej raziskane plasti s paleolitskimi najdbami so nastale v času zadnjih neandertalcev in prvih
                                                                 anatomsko modernih ljudi

BRUCE LEE    李小龍

Na današnji dan leta 1973 je umrl hongkonško-ameriški filmski igralec in mojster borilnih veščin Lee Jun-fan, bolj znan kot Bruce Lee.

FILMI

* Fun gui fu yun - 1948
* Infancy - 1951
* In the Face of Demolition - 1953
* The Guiding Light - 1953
* A mohter tears - 1953
* Love - 1955
* The Thunderstorm - 1957
* The Kid - 1960
* Sirota - 1960
* Marlowe - 1969
* Veliki šef - 1971
* Na zmajevi poti - 1972
* Jeklena pest - 1972
* V zmajevem gnezdu - 1973
* Der gelbe taifun - 1975
* A new Fist of Fury - 1976
* Igra smrti - 1978
* Železni krog - 1978
* Bruce Lee - The Legend - 1984
* Ping pong - 1986
* The course of the Dragon - 1993
* Martial arts master: the life of Bruce Lee - 1994

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Mojster Yip Man in Bruce Lee

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                       Že mlad je imel izjemne sposobnosti

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                Lee Jun-fan "Bruce Lee"

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                              Bruce Lee v akciji

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Spomenik v Hong Kongu enemu največjih mojstrov borilnih veščin

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                        Spomenik Bruce Lee v Mostarju

Max Blitz (citat):

Nikola Tesla rođen je 10. srpnja 1856. u Smiljanu kod Gospića, a umro u New Yorku 7. siječnja 1943.

"Ako budem imao sreće ostvariti barem neke od svojih ideja, to će biti dobročinstvo za cijelo čovječanstvo."

Njegova sestra Marica Kosanović, živjela je u Rijeci. Sva osobna pisma koja je Tesla pisao sestri između 1887-1914, ukupno oko stotinu, D’ Annunzijevi legionari uništili su u premetačini stana.

[You must be registered and logged in to see this image.]

Spomenik Nikole Tesle u Zagrebu na početku istoimene ulice, rad Ivana Meštrovića


[You must be registered and logged in to see this image.]

Obnovljena rodna kuća i spomenik u Memorijalnom centru Nikola Tesla u Smiljanu, realizacija Mile Blaževića

Ovo lepo izgleda... jel snimak od skora !

Sloba1 (citat):

Ovo lepo izgleda... jel snimak od skora !

Ta slika je iz 2013., a obnovljeni Memorijalni centar N.Tesla je otvoren 2006.

[You must be registered and logged in to see this link.]

APOLLO 11

Na današnji dan leta 1969 je Neil Armstrong kot prvi človek na Luni izrekel slavne besede: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo."


Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem Programu Apollo. Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi še Michael Collins in Edwin Aldrin (Buzz).

Štartali so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni potovali do Lune. 20. julija sta se v lunarni modul vkrcala Armstrong in Aldrin in se ločila od matične ladje v kateri je ostal pilot Collins.

Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje, sta ob 16. uri in 17 minut pristala na Luni v Morju tišine. Potem, ko sta se nekaj ur pripravljala, je Armstrong 21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. Dvajset minut se je Armstrong po Luninih tleh sprehajal sam, nato pa mu je po isti poti sledil še Edwin Aldrin. Prvi sprehod dveh vesoljcev na drugem nebesnem telesu je trajal dve uri in 32 minut. Odprava se je končala srečno in po osmih dneh, treh urah in 18 minutah so se astronavti vrnili na Zemljo.

Seveda so se okrog prvega sprehoda po Luni pojavile številne teorije zarote. Dvomljivci so na fotografijah, ki so jih posneli astronavti našli 'napake', s katerimi poskušajo dokazati, da je bila vse le ena največjih prevar. Televizijski prenosi naj bi bili posneti na Zemlji, kamenje pa naj bi nabrali v puščavi.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Trenutek izstrelitve rakete Saturn V, ki nosi Apollo 11

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Posadka Apollo 11 - Neil Armstrong, Edwin Aldrin (Buzz) in Michael Collins

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Zgodovinski posnetek Neila Armstronga, ki sestopa na Luno

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Neil Armstrong prvi človek na Luni: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo."

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Posnetek Zemlje iz Apollo 11

MOSTAR & STARI MOST

Na današnji dal leta 2004 so po 11 letih spet zgradili stari most v Mostarju, ki je del Unescove dediščine.

Mostarski Stari most je znameniti kamniti most čez reko Neretvo v Mostarju. Zgrajen je bil med 1557-1566 in je delo turškega graditelja Hajrudina.  Zgrajen je iz apnenca (hercegovci ga imenujejo kamen tenelija oz. krečnjak), ki ga kopljejo v bližnjem kamnolomu. Lok je dolg skoraj 29m, visok 20 m in ukrivljen v polkrogu. Ima značilno tanko, elegantno obliko visoko nad vodo ter se v dnevni svetlobi sveti  v briljantni svetli barvi, ki se menjuje tekom dneva glede na položaj sonca. Most je bil zgrajen z namenom združitve dveh bregov reke Neretve in nima kakšnega drugega posebnega pomena.

Največji vpliv na oblikovanje mostu je imela sama pozicija mesta in okolice in torej ni posledica oblikovanja kot razvoja skozi čas v odvisnosti od zgodovinskih dogodkov, temveč potrebe po trdnem in trajnem prehodu preko reke Neretve. Ker torej ni vezan na kakšen določen slog ali arhitekturno obdobje je na svetu tako edinstven. Pred gradnjo mostarskega starega mostu sta bregova reke Neretve bila že povezana s starim lesenim mostom. Ta most in sam Mostar se prvič omenjata v 3. dubrovniškem poročilu iz aprila 1452. To opisuje kako se je Vladislav Hercegović uprl svojemu očetu Stjepanu in mu odvzel nekaj lastnine. To naj bi bilo posestvo Blagaj, oba stolpa pri mostu čez Neretvo in sam most. Že leta 1444 se v starih zapisih posredno omenja most v Mostarju na sedanji lokaciji in sicer v listini aragonsko-napuljskega kralja Alfonsa Velikodušnega.

Mostarski Stari most je znameniti kamniti most čez reko Neretvo v Mostarju. Zgrajen je bil med 1557-1566 in je delo turškega graditelja Hajrudina.  Zgrajen je iz apnenca (hercegovci ga imenujejo kamen tenelija oz. krečnjak), ki ga kopljejo v bližnjem kamnolomu. Lok je dolg skoraj 29m, visok 20 m in ukrivljen v polkrogu. Ima značilno tanko, elegantno obliko visoko nad vodo ter se v dnevni svetlobi sveti  v briljantni svetli barvi, ki se menjuje tekom dneva glede na položaj sonca. Most je bil zgrajen z namenom združitve dveh bregov reke Neretve in nima kakšnega drugega posebnega pomena.

Dela so se začela 24. oktobra 1557, za izgradnjo pa so porabili 456 kamnitih blokov in 300.000 akći (takrat denar osmanskega imperija). Zgrajen je iz apnenca pridobljenega iz kamnoloma, ki se nahaja približno pet kilometrov južno od mesta. Delavci so bili v glavnem iz okolice Dubrovnika in kraja Popov, ki je bilo znano po dobrih tesarjih in kamnosekih. Delo je bilo končano devet let kasneje v letu 1566.

Stari most so popolnoma obnovili v letu 2004, med največjimi donatorji pa sta bili turška in italijanska vlada. Stari most je srce Mostarja in njegova obnova je pomenila, da se življenje v enem od najlepših mest v Bosni in Hercegovini počasi a zanesljivo vrača na normalno tirnico. 17. julija 2005 je bil Stari most uvrščen na seznam zaščitenih kulturnih spomenikov UNESCO. Če se kot popotnika pot popelje v Mostar, je ogled Starega mostu definitivno obvezno. Mostar je znan je tudi po skokih iz starega mostu v reko Neretvo, ki tudi v najtoplejših poletnih mesecih ne preseže 15° Celzija, globina pod mostom pa je tri do štiri metre in pol.

 
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Stara razglednica Mostarja in starega kamnitega zidu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Stari kamniti most in čudovita smaragdna Neretva

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Stari kamniti most v čudovitih odtenkih ponoči

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Stari most med obnovo leta 2003

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Po 11 letih so popolnoma obnovili legendarni stari most

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                        Stari most septembra 2004

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Vsako leto avgusta meseca organizirajo skoke iz starega mostu,

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     ki privlečejo veliko tekmovalcev in obiskovalcev prireditve.

ORIANA FALLACI

Na današnji dan leta 1929 se je v Firencah rodila italijanska pisateljica in politična novinarka Oriana Fallaci.

Med 2. svetovno vojno je Fallacijeva odšla v partizane, že kot mlada novinarka pa je intervjuvala mnoge znane voditelje držav in slavne osebnosti, kot so Dalajlama, Henry Kissinger, Ajatola Homeini, Walter Cronkite, Federico Fellini, Indira Gandhi, Golda Meir, Jaser Arafat, Zulfikarjem Ali Bhutom, Nguyen Van Thieu, Vo Nguyen Giap, Deng Xsiaoping, Muammar Gaddafi, Lech Wałęsa, Sean Connery ... Los Angeles Times jo je nekoč označil za "novinarko, ki ji nihče ne bi rekel ne".

Po upokojitvi je objavila več člankov in knjig, ostro kritičnih do islama in muslimanov, s čimer je razburjala mednarodno javnost. Zadnja leta svojega življenja je preživela v New Yorku, spopadala se je z rakom dojk in pljuč ter tik pred smrtjo odpotovala v rodne Firence, kjer je umrla v noči s 14. na 15. september 2006.

DELA

* I sette peccati di Hollywood, (The Seven Sins of Hollywood preface by Orson Wells), Longanesi (Milan), 1958.
* Il sesso inutile, viaggio intorno alla donna (The Useless Sex: Voyage around the Woman) Rizzoli, Milan, 1961 (Horizon Press, New York City, 1961).
* Penelope alla guerra (Penelope at War) Rizzoli, Milan, 1962.
* Gli antipatici (Limelighters) Rizzoli, Milan, 1963.
* Se il Sole muore (If the Sun Dies), about the US space program, Rizzoli, Milan, 1966.
* The Egotists: Sixteen Surprising Interviews Regnery (Chicago), 1968.
* Niente, e cosí sia (Nothing, and so be it), report on the Vietnam war based on personal experiences. Rizzoli, Milan, 1969
* Quel giorno sulla Luna Rizzoli, Milan, 1970.
* Lettera a un bambino mai nato (Letter to a Child Never Born), a dialogue between a mother and her eventually miscarried child. Rizzoli, Milan, 1975.
* Ittra lil Tarbija li Qatt Ma Twieldet / Lettera a un Bambino Mai Nato, Faraxa Publishing, Malta, 2014.
* Intervista con la storia (Interview with History, Liveright), a collection of interviews with various political figures Rizzoli, Milan, 1976.
* Un uomo (A Man), The story of Alexandros Panagoulis, aGreek revolutionary. A novel about a hero who fights alone and to the death for freedom and for truth. Rizzoli, Milan, 1979.
* Insciallah (Inshallah), a fictional account of Italian troops stationed in Lebanon in 1983. Rizzoli, Milan, 1990.
* La Rabbia e l'Orgoglio (The Rage and The Pride), an expose on Islam. Rizzoli, December 2001.
* La Forza della Ragione (The Force of Reason). Rizzoli, April 2004.
* Oriana Fallaci intervista Oriana Fallaci, Fallaci interviews herself on the subject of "Eurabia" and "Islamofascism". (Milan: Corriere della Sera, August 2004).
* Oriana Fallaci intervista sé stessa – L'Apocalisse (in Italian). An update of the interview with herself. A new, long epilogue is added. Publisher: Rizzoli, November 2004.
* Un cappello pieno di ciliegie, Rizzoli, 2008. A novel about her ancestors, published two years after her death. Fallaci worked on it for ten years, until the September 11 attacks and her books inspired by them.

NAGRADE

* Oriana Fallaci je dvakrat prejela nagrado St. Vincent za novinarstvo (1967, 1971), kot tudi nagrado Bancarella (1970) za “Nothing, and So Be It”, nagrado Viareggio (1979) za knjigo Un uomo: Romanzo in Prix Antibes, 1993, za Inshallah. Prejela je doktorat od Columbia College v Chicagu.

* 30. novembra 2005 je v New Yorku prejela priznanje Annie Taylor za pogum od „Center for the Study of Popular Culture”. Nagrajena je bila za “herojstvo in vrednote” pri borbi proti islamskemu fašizmu. Opisali so jo kot „General v borbi za svobodo”. Prejela je tudi nagrado Jan Karski Eagle.

* Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi je Oriano Fallaci 14. 12. 2005 nagradil z zlato medaljo za kulturni prispevek (Benemerita della Cultura). Zdravstveno stanje ji ni omogočalo, da bi se udeležila podelitve nagrade. Leta 2010 je dobila posthumano spominsko nagrado America od Italy-USA Foundation.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                   Oriana Fallaci

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Pisateljica in politična novinarka Oriana Fallaci

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                          Bila je ena najuspešnejših italijanskih vojnih dopisnic

[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Oriana Fallaci intervjuva Ajatola Homeinija

[You must be registered and logged in to see this image.]
Oriana Fallaci z grškim revolucionarjem in ljubeznijo Alexandros Panagoulis

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           Bila je vojna dopisnica tudi v Vietnamu in Libanonu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Življenje ima 4 smisle: ljubiti, trpeti, boriti se in zmagati

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                    Oriana Fallaci

SERGIO MARCHIONNE

Na današnji dan leta 2018 je preminul bivši predsednik koncerna Fiata, Fca, Ferrarija, Sergio Marchionne.

RACE US FERRARI

* 21.10.2015 - $55,00 - IPO
* 14.06.2018 - $151,22
* 18.07.2018 - $144,69
* 19.07.2018 - $141,07
* 20.07.2018 - $139,99
* 23.07.2018 - $139,95
* 24.07.2018 - $131,81
* 25.07.2018 - $134,52

V času prihoda Sergia Marchionneja najprej na čelo Fiata in potem Fca leta 2004, so imele družbe v njihovi sestavi ( Fca,Exor N.V.,Cnh,Ferrari) 5,5mlrd€ kapitalizacije, v letu 2018 pa vse družbe skupaj že 60mlrd€, prihodki v letu 2004 iz 47,4mlrd€ na 141.mlrd€ v letu 2017, čisti dobiček iz negative -1,5 mlrd€ je uspel realizirati na 5,5mlrd€ v letu 2017.
Poleg javne prodaje IPO oktobra 2015 delnic Ferrari(Race Us), ki so dosegle v letošnjem juniju rekordne vrednosti na $151,22 z enormnim povečanjem izdelave in prodaje avtomobilov ter prihodnjimi načrti v Formuli 1, je uspel v Formulo 1 povrniti tudi legendarno Alfa Romeo, ki tvori s Sauberjem dokaj uspešno novo moštvo. V ponedeljek so objavili, da je Sergio Marchionne po treh tednih v univerzitetni bolnišnici v Zürichu in po operaciji desne rame ter nepredvidenih komplikacijah, že sprejet v intenzivno nego in trenutno v spremstvu družine. Danes je preminil.
Ne glede na vse, pa bo ostal zapisan z zlatimi črkami v zgodovini koncerna Fiat, Fca, Jeep, Ferrari in Alfa Romeo.
[You must be registered and logged in to see this link.]


"Ob vsej resnici ne vidim moje bodočnosti po Fiatu. To ni prva družba, ki sem jo saniral, verjamem, da je namreč tista, ki mi je omogočila, da uporabim vse moje sposobnosti. Se bojim, da nimam več v sebi toliko energije za še en takšen ciklus s takšno intenziteto."

"Karizma ni vse. Kot lepota pri ženskah. Dolgoročno ni dovolj."

"Napisati pismo je ena od tistih stvari, ki se jih naredi samo za osebe, ki ti, res pomenijo veliko".

"Vedno sem občudoval delavce in sem mislil, da plave tute zmeraj gor plačajo, ne da bi imeli odgovornosti, za posledice napak, ki jih delajo beli ovratniki".

"Ne verjamem absolutno v pravilo, ki pravi, da bolj kot so mladi, boljši so. Sem za priznavanje sposobnosti oseb, ne glede na to ali imajo trideset let ali šestdeset let".

"Non credo assolutamente alla regola che più sono giovani più sono bravi. Anzi. Sono per il riconoscimento delle capacità delle persone, che abbiano trenta o sessant'anni".

"Če živimo od samih pravic, bomo od pravic tudi umrli".

"Smo se rešili iz vode, ki bi nas lahko potopila, zato, moramo ohraniti strah, da ponovno ne pademo vanjo. Moramo se bati vode, tudi takrat, ko je ni".

R.I.P. - Riposa In Pace
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                Sergio Marchionne

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Sergio Marchionne predsednik koncerna Fca

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                 Luca Cordero Di Montezemolo in Sergio Marchionne ob predstavitvi novega Ferrari F12

[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Sergio Marchionne s predsednikom ZDA Barrackom Obamo ob združevanju Fiata in Chryslerja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Sergio Marchionne in predsednik ZDA Donald Trump ob predstavitvi novega Jeepa v Michiganu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Neločljivo povezan s Formulo 1 in Ferrarijem

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Sergio Marchionne, Sebastian Vettel in Maurizio Arrivabene

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Piero Lardi Ferrari in Sergio Marchionne

[You must be registered and logged in to see this image.]
                      Lapo Elkann in Sergio Marchionne ob uvrstitvi delnic Ferrari na NYSE borzo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Ob predstavitvi Alfa Romeo Giulia

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               Tudi legendarno Alfa Romeo je uspel ponovno pripeljati s Sauberjem v Formulo 1

[You must be registered and logged in to see this image.]
                    Njegovo zadnje pojavljanje v javnosti, ko je podaril karabinijerjem Jeep Wrangler