FORUM БИВШИХ PRIPADNIKA НЕКАДАШЊЕ JNA 22.12.1941 - 18.07.1991
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.

FORUM БИВШИХ PRIPADNIKA НЕКАДАШЊЕ JNA 22.12.1941 - 18.07.1991

Sva(t)ko ima pravo na sjećanja - Свако има право на сећања - Vsak ima pravico na spomine - Секој има право на сеќавање - Gjith kush ka të drejt për kujtime - Mindenkinek joga van az emlekeihez - Everyone has the right to memories
 
HomeEventsRegistracijaLogin

 

 Na današnji dan

Go down 
+19
Zoran I
vladimir
pera84
Vojnik Graničar
vojniks
Brkakougar
mirko bratuš
dpuric
arcibald01
Sloba1
PORUCNIK
semsudin
Max Blitz
IgorK
MLVODNIK
puc(f)lek
Stanko1
jozl52
VBČ
23 posters
Idi na stranicu : Previous  1 ... 7 ... 11, 12, 13 ... 17  Next
AutorPoruka
Doktor Živago
Pukovnik
Pukovnik
Doktor Živago


Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 8408
REPUTACIJA : 75
ČLAN OD: : 2020-07-15
DOB : 54
M(j)esto Vinkovci

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime03.11.20 20:25

@Zoran I (citat):
AYRTON SENNA DA SILVA


Na današnji dan leta 1991 je Ayrton Senna zmagal na dirki formule ena za VN Avstralije. Zaradi močnega dežja je bila dirka skrajšana in so jo končali že po 14 krogih. To je bila najkrajša dirka v zgodovini formule ena. Točke so šteli le polovično.

Na današnji dan - Page 12 91au_010
                                                       Ayrton Senna na McLaren Honda MP4/6

Na današnji dan - Page 12 E7a2b210
                                             Na drugem mestu je končal Nigel Mansell na Williams FW

Na današnji dan - Page 12 Image310
                                     Na tretjem mestu je končal Gerhard Berger na McLaren Honda MP4/6

Na današnji dan - Page 12 Index23
                                    Na najkrajši dirki Formule 1 v Australiji so delili polovične točke



                                  Najkrajša dirka Formule 1 v zgodovini
Po meni svakako jedan od trojice najvecih vozača F1 svih vremena. Zvali su ga kisni covjek ili Rain man,zbog svoje sposobnosti da jednako vozi i po kiši kao po suhom bez razlike. Osim toga bio je i veliki humanitarac..veliki covjek i veliki vozač. Pokoj mu duši..sad vozi u raju nebeskom

goran9030 voli ovaj upis

Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1606
REPUTACIJA : 85
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime07.11.20 20:56

RAMIREZ SANCHEZ & CARLOS ŠAKAL

Na današnji dan leta 2011 se je na sodišču v Parizu začelo sojenje zloglasnemu venezuelskemu teroristu Ramirezu Sanchezu, bolj znanemu pod vzdevkom Carlos Šakal, ki je ob svojem nastopu dejal, da je "poklicni revolucionar".

62-letnemu Carlosu sodijo za štiri bombne napade v Franciji v 80. letih prejšnjega stoletja, v katerih je bilo ubitih 11 ljudi, skoraj 150 pa jih je bilo ranjenih. V pogovoru za nedeljsko izdajo venezuelskega časopisa El Nacional je verjetno najbolj znani terorist prejšnjega stoletja priznal, da je odgovoren za niz napadov po svetu, ki so zahtevali življenja med 1.500 in 2.000 ljudi.

Carlos že prestaja dosmrtno zaporno kazen zaradi umora dveh francoskih policistov in libanonskega ovaduha iz leta 1975. Tokrat mu sodijo za bombni napad na vlaku med Parizom in Toulousom, ko je bilo ubitih pet ljudi, in za napad mesec dni pozneje, ko je v eksploziji avtomobila bombe v francoski prestolnici umrl en človek.

Druga dva napada sta se zgodila decembra leta 1983. V prvem napadu je razneslo bombo na glavni železniški postaji v Marseillu, ubita sta bila dva človeka, pozneje istega dne pa so umrli še trije ljudje v eksploziji bombe na vlaku med Marseillom in Parizom. Ob današnjem nastopu na sodišču je na obtožbe odgovoril: "Jaz sem poklicni revolucionar."

Po trditvah tožilstva je Carlos napade izvedel z namenom, da bi francoske oblasti izpustile njegovo takratno partnerico Magdaleno Kopp in njunega švicarskega pomagača, ki sta bila zaradi posedovanja orožja aretirana v Parizu mesec dni, preden so se začeli napadi. Carlos je v pismu oblastem zagrozil z "vojno", če ne bosta izpuščena.

"Zvezda" Šakal

Carlosa so prijeli leta 1994 v Sudanu in ga izročili Franciji, kjer je bil leta 1997 obsojen na dosmrtno kazen.
"Sem resnično v bojnem razpoloženju," je pred mesecem dni dejal v pogovoru za radio Evropa 1 in pojasnil, da že po naravi ni boječ človek, medtem ko je njegov značaj primeren za take vrste boja. Tako kot po svoji navdušenosti do terorističnih napadov je bil Šakal znan tudi po svoji ljubezni do razuzdanega življenja, polnega žensk in alkohola.

"Bil je simbol mednarodnega levičarskega terorizma," je povedal strokovnjak za terorizem pri Inštitutu za Mednarodne in strateške odnose (IRIS) v Parizu Francois-Bernard Huyghe in pojasnil, da je Carlos en dan lahko sodeloval v boju za palestinsko vprašanje in naslednji dan postavljal bombe na francoskih vlakih. "Bil je neke vrste zvezda," je dejal.

"Carlos Šakal je bil Osama bin Laden svojih dni," je dejal njegov biograf John Follain. "Terorizem se je toliko razvil do danes, da predstavlja le še osamljen glas v puščavi, precej staromoden glas," je nekdanjega sovražnika številnih držav opisal Follain.

https://www.rtvslo.si/svet/pred-osamo-bin-ladnom-je-bil-terorist-stevilka-ena-carlos-sakal/225639

Na današnji dan - Page 12 64673011
Šakal je leta 2006 tožil generala Philippa Rondota, ki ga je aretiral, ker naj bi ga ugrabil in ilegalno zadrževal

Na današnji dan - Page 12 64673010
                                              Ramirez Sanchez & Carlos Šakal


Zoran I: komentar modifikovan dana: 09.11.20 16:23; prepravljeno ukupno 1 puta

Doktor Živago voli ovaj upis

Na vrh Go down
Doktor Živago
Pukovnik
Pukovnik
Doktor Živago


Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 8408
REPUTACIJA : 75
ČLAN OD: : 2020-07-15
DOB : 54
M(j)esto Vinkovci

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime08.11.20 0:26

Molim te Zorane da ovaj komentar prebacis na temu koju je nedavno otvorio Goran9030 pod nazivom Terorizam i njegove pojavnosti ili tako nekako.
Na vrh Go down
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime10.11.20 16:18

Bitka kod Varne – posljednji pokušaj da se Osmanlije otjeraju s Balkana (1444.)

Na današnji dan - Page 12 Chelebowski_varna

Bitka kod Varne u kojoj su kršćanske snage teško poražene od osmanske vojske, dogodila se 10. studenog 1444. godine. Bitka je održana kod grada Varne, nedaleko od obale Crnog mora na području današnje Bugarske.


Bitka je bilaposljednji veliki pokušaj da se Osmanlije protjeraju s područja Balkana. Kršćansku vojsku, sastavljenu većinom od snaga Hrvatsko-Ugarsko-Poljskog Kraljevstva, predvodili su kralj Vladislav Jagelović i proslavljeni vojskovođa János Hunyadi. Imali su oko 20.000 vojnika, a hrvatskim postrojbama zapovijedao je ban Matko Talovac. Suprostavili su im se Osmanlije na čelu s sultanom Muratom II., sa snagom od oko 60.000 ljudi.
Iako su kršćani u početku imali uspjeha, Osmanlije su se brzo reorganizirale. Tijekom bitke mladi kralj Vladislav (bilo mu je samo 20 godina) izveo je odvažan, ali i nesmotren duboki napad, usmjeren prema položaju na kojem se nalazio sultan. Tijekom tog napada kralj je poginuo, što je imalo katastrofalne posljedice. Kršćanske su snage temeljito poražene, a poginuo je i papinski legat kardinal Cesarini te dva biskupa.

_________________
In medias (t)res...

Doktor Živago voli ovaj upis

Na vrh Go down
https://sked.com.hr
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime10.11.20 16:24

Osimski sporazumi – granica između Jugoslavije i Italije (1975.)

Na današnji dan - Page 12 Osimo

Međunarodni ugovori, poznati kao Osimski sporazumi, potpisani su između SFR Jugoslavije i Italije 10. studenog 1975. godine. Potpisani su u talijanskom gradiću Osimu kraj Ancone, a njima su dvije države uredile granična i druga pitanja koja su bila sporna nakon završetka Drugog svjetskog rata.


Naime, na kraju Drugog svjetskog rata saveznici i partizani zauzeli su Trst, što je dovelo do poznate Tršćanske krize. U lipnju 1945. sporni teritorij privremeno je podijeljen na dvije zone: A – Trst i okolica s angloameričkom upravom i B – u koju su ušle sjeverozapadna Istra i slovensko primorje, s jugoslavenskom vojnom upravom. Dvije godine kasnije, na području te dvije zone oformljen je Slobodni Teritorij Trsta (STT) kao neovisni međunarodni teritorij pod izravnom nadležnošću Vijeća sigurnosti UN-a. Ta je grad-državica egzistirala do 1954., kad je Londonskim sporazumom najveći dio Zone A s Trstom pripao Italiji, a cijela Zona B i nešto malo od Zone A Jugoslaviji. 
Ipak, trzavice između dvije države su se nastavile još dva desetljeća kada su napokon riješene spomenutim sporazumima. Osimski sporazumi na snagu su stupili 1977. godine nakon što su ratificirani u obje zemlje. 

Osim pograničnih pitanja uređena su i pitanja državljanstva, imovine i socijalnog osiguranja za stanovnike bivšega STT-a, pitanja zaštite pripadnika hrvatske i slovenske manjine u Italiji, kao i talijanske manjine u SFR Jugoslaviji. Sastavni dio Osimskih sporazuma je i dogovor o obeštećenju talijanskog stanovništva koje je napustilo zonu B, Istru i Dalmaciju, a čija je imovina nacionalizirana. Dogovoreno je i unapređenje gospodarske suradnje. Sporazum je prihvatio i Vatikan, koji je prema njemu prilagodio crkvene granice.
Nakon raspada Jugoslavije Hrvatska i Slovenija preuzele su obveze iz Osimskih sporazuma. Slovenija je preuzela obvezu isplatiti Italiji 65 milijuna, a Hrvatska 35 milijuna američkih dolara.

_________________
In medias (t)res...
Na vrh Go down
https://sked.com.hr
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime10.11.20 16:27

Stanley pronašao izgubljenog Davida Livingstonea u Africi – 1871.

Na današnji dan - Page 12 Rencontre_de_Livingstone_-_How_I_found_Livingstone_fr-696x432


Dana 10. studenog 1871. godine Henry Morton Stanley pronašao je u Africi znamenitog istraživača Davida Livingstonea, kojem se prethodno bio izgubio trag. Stanley je u to doba imao samo 30 godina, a nalazio se na prvoj istraživačkoj ekspediciji pod svojim vodstvom, kojoj je cilj bilo upravo pronalaženje Davida Livingstonea.
Tu svojevrsnu spasilačku ekspediciju financirale su njujorške novine New York Herald. Livingstone je u to vrijeme imao 58 godina, a tijekom prethodnih šest godina nije imao gotovo nikakav kontakt sa zapadnim svijetom (duže je vrijeme ujedno bio bolestan). Stanley ga je pronašao kod mjesta Ujijija na krajnjem zapadu današnje Tanzanije. To se mjesto nalazi uz obalu jezera Tanganjika, oko 60 kilometara jugoistočno od današnje tromeđe Tanzanije, Demokratske Republike Konga i Burundija. Od najbliže morske obale, one Indijskog oceana, udaljeno je to mjesto više od 1.000 kilometara, iz čega se može zaključiti da Stanleyju nije bilo lako dospjeti do Livingstonea. Njih su dvojica zatim zajedno nastavila istraživati obale jezera Tanganjike. O Stanleyevoj potrazi za Livingstoneom snimljen 1939. godine film sa Spencerom Tracyjem u glavnoj ulozi.

_________________
In medias (t)res...

Doktor Živago voli ovaj upis

Na vrh Go down
https://sked.com.hr
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime10.11.20 16:30

Andrej Tupoljev – tvorac zastrašujućih sovjetskih teških bombardera – 1888.

Na današnji dan - Page 12 5021446923_b502fbdcba_o



Poznati ruski konstruktor zrakoplova Andrej Nikolajevič Tupoljev rođen je 10. studenog 1888. godine. Rodio se u selu Pustomazovo sjeverno od Moskve. Tupoljev je počeo studirati aerodinamiku još znatno prije Oktobarske revolucije. Nakon što su sovjeti došli na vlast postao je jedan od glavnih vođa razvoja zrakoplovnog dizajna.
U vrijeme Staljinovih čistki, Tupoljev je uhićen i stavljen u zatvor. Ipak, nije smaknut, nego je nastavio raditi na svojim dizajnima u nekoj vrsti pritvora. Oslobođen je tek 1944. godine. Pri kraju Drugog svjetskog rata Tupoljev je na bazi američkih bombardera Boeing B-29 Supertvrđava (koji su nosili nuklearne bombe na Japan) izradio sovjetski bombarder Tu-4 kao gotovo jednaku kopiju.

Tek nakon Staljinove smrti Tupoljev je u punom smislu rehabilitiran u SSSR-u dobivši podršku novog sovjetskog lidera – Hruščova. Tupoljev je u to vrijeme razvio jedan od najpoznatijih bombardera u povijesti Hladnog rata – Tupoljev Tu-95. Taj teški strateški bombarder desetljećima je bio prijetnja građanima SAD-a zbog mogućnosti napada Sjeverne Amerike nuklearnim bombama. Tupoljev je doživio 85 godina, a umro je u Moskvi u doba vladavine Leonida Brežnjeva.

_________________
In medias (t)res...
Na vrh Go down
https://sked.com.hr
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime10.11.20 16:33

Moć sudbine Giuseppea Verdija (1862.)

Na današnji dan - Page 12 Webp.net-resizeimage-7-696x522

La forza del destino ili Moć sudbine je opera u četiri čina talijanskog skladatelja Giuseppea Verdija, najvećeg talijanskog skladatelja opera. Prvi libreto je djelo Francesca Marije Piavea. Opera je praizvedena na današnji dan 1862. u Boljšoj teatru u Sankt Peterburgu. Kasnije je Antonio Ghislanzoni napisao novi libreto, a u tom obliku opera je prvi put izvedena pet godina kasnije u milanskoj Skali.


Verdi je obožavao djela W. Shakespearea. Držao je njegova prevedena djela pored kreveta. Najveći kompliment za neki lik bio je “vrijedan Shakespearea”. Kad je skladao Moć sudbine, prvu operu temeljenu na djelu najdražeg engleskog spisatelja, držao se elemenata drame Macbeth. Za ovu se operu veže motiv sudbine, koji se provlači kroz čitavo djelo, kao lajtmotiv. Po nekima je Moć sudbine najcjelovitije Verdijevo ostvarenje 
U velikoj dvorani ukrašenoj damastom odigrava se prvi čin. Leonora Vargas čeka svog ljubavnika don Alvara kako bi pobjegli iz grada. Njezin otac vrijeđa Alvara, na što ovaj podiže pištolj. Alvaro se ipak smiruje i spušta pištolj, koji je slučajno opalio i usmrtio oca. Sad moraju pobjeći, ali se razdvajaju. Nakon brojnih peripetija i bježanja Leonora, njezin brat i Alvaro umiru, a prema drugoj verziji Alvaro jedini preživi tragediju. Do promjene je došlo jer je u prvoj verziji bilo naprosto previše mrtvih na kraju. 

Za ovu operu postoji praznovjerje da je ukleta. Dogodilo se nekoliko nesretnih slučajeva. Primjerice, u Metropolitanskoj operi je 1960. bariton Leonard Warren srušio tijekom izvedbe i umro. Navodno je zbog toga Luciano Pavarotti izbjegavao nastupiti u Moći sudbine.

_________________
In medias (t)res...

Doktor Živago voli ovaj upis

Na vrh Go down
https://sked.com.hr
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime10.11.20 16:41

Winston Churchill – američki književnik i imenjak britanskog premijera – 1871.

Na današnji dan - Page 12 418px-Portrait_of_Winston_Churchill


Dana 10. studenog 1871. godine rođen je Winston Churchill, američki književnik i imenjak znamenitog britanskog premijera Winstona Churchilla. Taj američki pisac bestsellera postao je ranije poznatim od svog britanskog imenjaka, osobito u SAD-u. Njih su dvojica znala jedan za drugoga i povremeno su komunicirala. Nakon što je britanski političar Churchill stekao važne državničke funkcije uvelike je zasjenio američkog pisca.
Američki Churchill bio je otprilike tri godine stariji od britanskog, a njihovi su životi imali nekoliko paralela, povrh istog imena i prezimena. Naime, obojica su u mladosti bila časnici, s time da je Amerikanac bio mornarički časnik, a Britanac časnik kopnene vojske. Obojica su se bavila pisanjem, kako beletristike tako i publicistike, pri čemu su često birali povijesne teme. Oba su se amaterski bavila slikarstvom, a i američki Churchill okušao se u politici (bio je kandidat Progresivne stranke za guvernera američke savezne države New Hampshire, no nije osvojio tu poziciju). Američki je Winston Churchill odlučio već 1919. godine prestati pisati pa je s vremenom pao u zaborav. Nasuprot tome, britanski je političar Winston Churchill pravu popularnost doživio tek u starosti (prvi je put postao premijerom tek 1940. godine, u 66. godini života).
Američki je pisac preminuo 1945. godine, u dobi od 75 godina, dok je britanski premijer poživio sve do 1965., doživjevši visoku 91. godinu života.

_________________
In medias (t)res...
Na vrh Go down
https://sked.com.hr
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1606
REPUTACIJA : 85
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime10.11.20 20:13

LEONID BREŽNJEV

Na današnji dan leta 1982 je umrl Leonid Brežnjev lider SSSR in zbiratelj 324 dragocenih avtomobilov

Moskovske noći 1980. došlo je do bizarne, prešućene ‘totalke’. Rolls-Royce Silver Shadow, tada vrlo rijetka pojava na ruskim cestama, jurio je i ne uspjevši zakočiti zabio se u kamion. Za volanom bio je pijani Leonid Brežnjev, koji je teže ozlijeđen te umire dvije godine potom…

Leonid Brežnjev rođen je 19. prosinca 1906., a ulogu prvog čovjeka Sovjetskog Saveza preuzeo je 1964. Sljedećih 18 godina vladao je najvećom svjetskom državom autoritativno, no ipak relaksiranije nego u Staljinovo doba. Sovjetski savez u tom je razdoblju učvrstio ulogu jedne od dvije vodeće svjetske sile, a Brežnjev se nije libio pokazati zube gdje je mislio da je potrebno, od Čehoslovačke do Afganistana.

No razlog zašto ga se prisjećamo njegova je strast prema automobilima i vožnji, koja je dovela do stvaranja fascinantne kolekcije od, po nekim izvorima, čak 324 automobila.
Pored svih proizvoda sovjetske auto industrije Brežnjev je vozila dobivao na poklon i od drugih državnika, a u kolekciji su mi se nalazili automobili svih značajnijih zemalja proizvođača, uključujući čak i tako ekskluzivan dragulj među kojima je Maserati Quattroporte prve serije.

Jedne moskovske noći 1980. došlo je do neobične prometne nesreće: Rolls-Royce, tada vrlo rijetka pojava na ruskim cestama, jurio je neprilagođenom brzinom i, ne uspjevši zakočiti, naletio na kamion. Incident je prešućen.

Brežnjev se oporavio, a tek mnogo kasnije se doznalo da je ovaj ljubitelj brzina nerijetko noću svojim automobilima incognito jurcao Moskvom, izluđujući službe sigurnosti. Slupani Rolls-Royce Silver Shadow danas je u muzeju u latvijskoj prijestolnici Rigi.

Leonid Brežnjev preminuo je 10. studenog 1982., a teške ozljede u nesreći koju je preživio kao 74-godišnjak, izvjesno su mu skratile život. Neki smatraju da je, zapravo, skončao nešto ranije i da je na posljednjim javnim nastupima preminulog sovjetskog lidera ‘glumio’ dvojnik.
U Camp Davidu Brežnjev je od Nixona dobio Lincoln Continental, vozeći ga preplašio je i američkog predsjednika i njegovo osiguranje…

https://www.glasistre.hr/automoto/leonid-breznjev-kolekcionar-324-skupocjena-automobila-lider-sssr-a-umro-1982-godine-678855

Na današnji dan - Page 12 21756610
                                   Voditelj SSSR Leonid Brežnjev in velik zbiratelj dragocenih avtomobilov


Leonid Brežnjev s predsednikom Richardom Nixonom ob prvem obisku ZDA 18.junija 1973


              31.marec 1980 Leonid Brežnjev prejema Leninovo nagrado za literaturo
Na vrh Go down
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime13.11.20 21:11

Dva američka admirala poginula u noćnom okršaju s Japancima – 1942.

Na današnji dan - Page 12 G208241-696x550

Dana 13. studenog1942. godine poginula su u borbenoj akciji čak dva američka admirala – Daniel J. Callaghan i Norman Scott. Radilo se o poznatoj Bitki kod Guadalcanala u Drugom svjetskom ratu, kad se američka ratna mornarica suprotstavila japanskoj. Njih dvojica bili su, začudo, ujedno i jedini američki admirali koji su za vrijeme Drugog svjetskog rata poginuli u pomorskoj bitki površinskih brodova. Obojica su posmrtno odlikovani najvišim američkim vojnim odlikovanjem – znamenitom Medaljom časti (Medal of Honor).
Admirali Callaghan i Scott obojica su imali čin kontraadmirala (Rear Admiral). Callaghan je kao svoj admiralski brod koristio USS San Francisco – tešku krstaricu dugu gotovo 180 metara. Scottov admiralski brod bila je krstarica USS Atlanta.

Do bitke s japanskim brodovima došlo je usred noći, u vrijeme kad nije bilo ni mjesečine. Nastao je pravi kaos jer su se japanski i američki brodovi teško mogli razlikovati u potpunom mraku. Izgleda da je Callaghanova teška krstarica slučajno pogodila Scottovu Atlantu, koja je bila već prije oštećena japanskim torpedom. Bilo kako bilo, admiral Scott poginuo je na Atlanti.
Japanski brodovi koncentrirali su zatim topovsku vatru na glavni američki brod – spomenutu Callaghanovu tešku krstaricu San Francisco. Granate su raznijele zapovjedni most na tom brodu i admiral Callaghan poginuo je, zajedno s kapetanom broda i većinom zapovjednog osoblja. Inače, mjesto gdje su admirali poginuli naziva se „Ironbottom Sound“ (Tjesnac sa željeznim dnom) zbog velikog broja ondje potopljenih brodova.

_________________
In medias (t)res...
Na vrh Go down
https://sked.com.hr
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime13.11.20 21:12

Torpediran veliki nosač zrakoplova HMS Ark Royal (1941.)

Na današnji dan - Page 12 HMS-Ark-Royal-sinking-696x533

Dana 13. studenog 1941. pogođen je torpedom veliki britanski nosač zrakoplova HMS Ark Royal. Radilo se o prvom izgrađenom nosaču koji je imao poletno-sletnu stazu integriranu s trupom (nije bila nadodana naknadno i nije bila dio brodske nadgradnje). HMS Ark Royal imao je čak dvije palube namijenjene pohrani zrakoplova u hangare pa je bio znatno viši od ostalih nosača zrakoplova. Naime, poletno-sletna staza nalazila se na visini od čak 20 metara iznad mora.


HMS Ark Royal uspjela je torpedom pogoditi njemačka podmornica U-81, kojom je zapovijedao mornarički časnik Friedrich Guggenberger. Budući da su nosač pratili eskortni brodovi, podmornica U-81 nakon uspješnog pogađanja nosača morala se izmaknuti protupodmorničkom napadu, što joj je i uspjelo.
Torpedo je pogodio nosač otprilike na polovini trupa, uslijed čega je nastala velika rupa. HMS Ark Royal počeo se puniti vodom i naginjati na svoju lijevu stranu. Kapetan nosača vrlo je brzo naredio napuštanje broda jer je bio svjestan da u slučaju potonuća s posadom na njemu može doći do golemog broja žrtava (bilo je takvih iskustava s prijašnjim potapanjima). Ukupno je 1487 ljudi s nosača HMS Ark Royal prebačeno na druge brodove. Nosač je potonuo u rano jutro sljedećeg dana, a ukupno je smrtno stradala jedna osoba.

Godine 2002. pronašla je ekipa BBC-a lokaciju olupine nosača HMS Ark Royal u Sredozemnom moru. Radi se o mjestu udaljenom oko 50 km istočno od Gibraltara, otprilike između španjolske i afričke obale (nešto bliže Španjolskoj). Golemi brod, kojem je izvorna dužina bila čak oko 240 metara, i danas leži ondje na dnu mora.

_________________
In medias (t)res...
Na vrh Go down
https://sked.com.hr
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime13.11.20 21:15

Janaab Pakal III. (799.)

Na današnji dan - Page 12 Janaab_Pakal_III.svg-696x204

Janaab Pakal III. poznat je i pod imenom Wak Kimi Janaab Pakal ili Šest smrt. Bio je poznati majanski ayaw, odnosno vladar majanskog grada Palenquea. Zasad nam je poznat samo jedan natpis s njegovim imenom. Pronađen je na jednoj crnoj keramičkoj posudi pronađenoj u rezidencijalnoj četvrti, dakle, izvan kraljevskih odaja. Zapisano je da je Janaab Pakal III. stupio na prijestolje 13. studenog 799. godine, prema našem kalendaru. Zapravo stoji zapisan dan 9.18.9.4.4 7 K’an 17 Muwan. Ovaj način bilježenja nadnevaka pripada mezoameričkom kalendaru Dugog brojanja, koji su vjerojatno razvili Olmeci, a Maje preuzeli. U njemu je osnova broj 20. Kalendar Dugog brojanja počinje prema julijanskom kalendaru 6.9.3114. pr. Kr.


Datum dolaska Janaaba Pakala III. na prijestolje posljednji je konkretni datum iz majanske povijesti grada Palenquea. Tad je grad već bio na zalasku, broj stanovnika je pao i više se ništa nije gradilo. 
Smatra se da je Janaab Pakal III. bio nižerangirani velikaš jer nije nosio visoku titulu Svetog vladara Palenquea (k’uhul B’aakal ajaw).

_________________
In medias (t)res...
Na vrh Go down
https://sked.com.hr
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1606
REPUTACIJA : 85
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime13.11.20 23:21

PARASKAVEDEKATRIAFOBIJA

Človekovi strahovi pred neznanim, čeravno izvirajo še iz otroštva so še vedno prisotni, pri enih manj, pri enih več. Za neketere so to lahko srečni dnevi, za vse ostale pa nesrečni, čeravno to njihovo razmišljenje ne izvira iz njihovih izkušenj, ampak zgolj in samo iz pripovedovanj. Glede na to, da je njihovih pojavnih oblik zelo veliko, si lahko ob današnjem dnevu ogledamo tisto, ki je najbolj povezana z njim:

TRISKAIDEKA = 13

* Starogrški matematik Evklid je v svojem znamenitem delu Elementi, ki ima 13 zvezkov, zbral vse matematično znanje.
* Cezar je reko Rubikon prekoračil s svojo 13.legijo.
* Beethovnova znamenita Patetična sonata nosi opus 13.
* Beatlesi so v času obstoja te glasbene skupine posneli 13 albumov.
* Slavni matematik Euler je imel 13 otrok.
* Allfred Hitchock je začel snemati film z naslovom Število 13, a ga ni nikoli dokončal.
* V paketu igralnih kart je po 13 pikov, križev, src in kar.
* V bejzbolskem moštvu je lahko največ 13 igralcev.
* Apollo 13 je bila edina neuspešna ameriška vesoljska odprava, kar je 13.aprila 1970 zaradi napake na električni napeljavi v servisnem modulu odjeknila eksplozija.
* Osama bin Laden ima v imenu 13 črk.
* Toliko je mesecev lunarnega leta.
* Toliko je glavnih sklepov človeškega telesa.
* Vsakodnevno smo z njo povezani pri vsakodnevnih nakupih, od lata 1973, ko so v ZDA vpeljali označevanje izdelkov s črtno kodo EAN - 13, saj so v trgovinah želeli ustvariti preprost, jasen, hitro preverljiv in avtomatsko berljiv način označevanja.

FOBIJE

* aglofobija - strah pred bolečino
* agorafobija - strah pred odprtim prostorom
* ailurofobija - strah pred mačkami
* akrofobija - strah pred višino
* amaksofobija - strah pred vožnjo
* androfobija - strah pred moškimi
* antropofobija - strah pred ljudmi
* apeirofobija - strah pred neskončnostjo
* arahnofobija - strah pred pajki
* arahnofobijafobija - strah pred ljudmi, ki jih je strah pajkov
* astrafobija - strah pred grmenjem,strelami
* aurofobija - strah pred zlatom
* brontofobija- strah pred neurjem
* demonofobija - strah pred demoni
* dendrofobija - strah pred drevesi
* dorafobija - strah pred krznom in usnjem
* dromofobija - strah pred prečkanjem ceste
* elekrofobija - strah pred elektriko
* emetofobija - strah pred bruhanjem
* entomofobija - strah pred insekti
* fazmofobija - strah pred duhovi
* felinefobija - strah pred mačkami
* filofobija - strah pred zaljubljenostjo
* fizofobija - strah pred fizičnim naporom
* fobofobija - strah pred strahom
* genofobija - strah pred seksom
* gimnotofobija - strah pred goloto
* ginofobija - strah pred ženskami
* hemofobija - strah pred krvjo
* Heksakosioiheksekontaheksafobija - strah pred številom 666
* hidrofobija - strah pred vodo
* hipopotomonstrosesquepedaliofobija - strah pred branjem ali govorjenjem dolgih besed
* kakofobija - strah pred grdoto
* karcinofobija - strah pred rakom
* kinofobija - strah pred psi
* kleptofobija - strah pred krajo
* klavstrofobija - strah pred zaprtimi prostori
* klovnofobija- strah pred klovni
* ksenofobija - strah pred tujci
* ligirofobija - strah pred glasnimi poki
* mikrofobija - strah pred mikroorganizmi
* mizofobija - strah pred onesnaženjem
* mizofobija - strah pred umazanijo
* numerofobija - strah pred številkami
* ofidiofobija - strah pred kačami
* omitofobija - strah pred ptiči
* panfobija ali pantofobija - strah pred vsem
* patroiofobija - strah pred dednostjo
* pekatofobija - strah pred grehom
* pikofobija - strah pred majhnostjo
* pirofobija - strah pred ognjem
* pnigerofobija - strah pred dušenjem
* polifobija - strah pred mnogimi stvarmi
* sitofobija - strah pred jedmi
* tafofobija - strah pred mislijo da boš živ zakopan
* talasofobija - strah pred morjem
* tanatofobija - strah pred smrtjo
* tridekafobija ali triskaidekafobija - strah pred številom 13; glej tudi petek 13.
* tripanofobija - strah pred injekcijo
* zoofobija - strah pred živalmi

PETEK 13

Nesrečen ni petek 13., temveč torek 12.

Paraskavedekatriafobija - ko se strah pred petkom 13. prelevi v bolezen

Se bodo črne napovedi uresničile 12. oktobra 2010?
Leva ali desna?
Prenekateri Slovenec bo jutri zjutraj, ko se bo prva noga dotaknila tal, pomislil, ali je bila "ta prava".
Na petek 13. je vse mogoče, samo nič dobrega. V to je prepričan marsikdo, ki sicer niti nujno ne ve, od kod izvira vraževerje, da ta dan prinaša nesrečo. Ne glede na njegove korenine, pa se neutemeljeni strah v redkih primerih lahko sprevrže tudi v bolezen.
Da, strah pred petkom 13. ima ime - paraskavedekatriafobija.
Izvor tega strahu sega v 14. stoletje, ko so na petek trinajstega ukazali pobiti viteze templjarje. "Strah je v osnovi pomembno samoohranitveno čustvo, prvinska reakcija na ogroženost.", pojasnjuje Heliodor Cvetko, priznani psiholog in psihoterapevt.
S fobijo pa označujemo duševno motnjo; ko se že ob sami misli na petek 13. spotimo, ko na ta dan nikakor ne gremo iz hiše, pa če bi nas to stalo naše službe. To težavo bi naj imelo v ZDA prek 20 milijonov ljudi.
O vplivu številke 13 in petka 13. pa smo se pogovarjali tudi z numerologinjo Ireno Šek. Kot pravi, bi se veliko bolj kot petka 13. morali bati torka 12. Zakaj? To in še več preberite v petkovi tiskani izdaji časnika Večer.
http://www.vecer.com/clanekzan2010081205566253

2010 - avgust,
2011 - maj,
2012 - januar, april, julij,
2013 - september, december,
2014 - junij,
2015 - januar, marec, november,
2016 - maj,
2017 - januar, oktober,
2018 - april, julij,
2019 - september, december,
2020 - marec, november,
2021 - avgust,
2022 - maj,
2023 - januar, oktober,
2024 - september, december,
2025 - junij, 2026 - februar, marec, november,
2027 - avgust,

* Številne slavne osebnosti, med njimi Napoleon, J. Paul Getty in Herbert Hoover, so bile vraževerne glede petka 13.

A morda najbolj vraževeren politik je bil Franklin D. Roosevelt, ki je trpel za fobijo pred številko 13, trdi Thomas Fernsler z Univerze v Delawaru. Če je imel seznam povabljencev za Belo hišo 13 oseb, je Roosevelt povabil svojo tajnico, da se jim pridruži in jih je tako bilo 14. Prav tako ni želel začenjati potovanja na petek, 13.

* Jezus je bil križan na petek po zadnji večerji s 13 gosti (on in 12 apostolov) - 13. je bil prav Jezusov izdajalec Juda Iškariot. Vsesplošna fobija pred petkom, 13., najverjetneje izvira prav iz tega. Petek je bil v starem Rimu dan pogubljenja - takrat so izvrševali smrtne kazni, medtem ko so druge predkrščanske religije, Kitajci, pa tudi poznejši islam, petek spoštovali kot sveti dan. Zaradi prej omenjenega se je v srednjem veku razvilo prepričanje o petku kot o "čarovniški soboti". Petek je tudi pojmovan kot ženski (vsaj med tistimi, ki so proti nežnejšemu spolu) in kot tak slab dan. Na primer, v angleščini edino petek nosi ime po ženski boginji Frey (Frey day - Friday).

* Številka 13 je tudi predstavljala ženskost, ker je odgovarjala številu mesečnih ciklov v letu (28 x 13 = 364), kar je bilo v patriarhalni družbi sinonim za "hudičevo orodje". Nekateri verjamejo, da so se zlovešča znamenja združila 13. oktobra 1307, ko je dal francoski kralj Filip IV. aretirati in mučiti na stotine vitezov templjarjev. Čeprav ni zanesljivih zapisov o tem, kako so se ljudje pred 19. stoletjem bali petka, 13., je nesrečni dan najverjetneje sestavljen s preprosto logiko: petek je nesrečni dan, 13 je nesrečna številka, torej je petek,13., bolj nesrečen petek od preostalih.

* Stari Vikingi so verjeli, da če jih bo v istem času za mizo 13, bo vse goste kmalu obiskala smrt. V Valhallu je bilo namreč poklicanih 12 bogov, medtem ko je 13., zlobni Loki, prišel nepovabljen in ukanil bogove, da so se med seboj pobili, in tako izzval Tora, vrhovno nordijsko božanstvo. Stari Egipčani so skozi življenje šli čez 12 duhovnih stopenj, 13. pa je bila tista po smrti. Zaradi tega so 13-ico povezovali s smrtjo. V zahodni kulturi je bila številka 12 sveta (12 apostolov, 12 mesecev v letu ...), medtem ko je 13 rušila to popolnost in so se je bali celo bojeviti Vikingi. Nekatere študije segajo še dlje v preteklost in izhajajo iz tega, da so prvi ljudje imeli za štetje deset prstov in dve stopali, tako da je vse, kar je bilo več od tega, nerazumljivo in predmet praznoverja.

* Leta 1980 je Sean Cunningham režiral film Petek, trinajsti, v katerem najstnike terorizira s hokejsko masko zamaskirani morilec Jason Voorhees. In katero prizorišče si je Cunningham izbral za snemalno lokacijo prvih Jasonovih pokolov? Okrožje Warren in kamp No-be-bo-sco v Blairstownu. Kamp deluje še danes. In da, film je doživel 11 nadaljevanj, kar zagotavlja, da številne generacije najstnikov povezujejo petek, 13., z noži in morilci.

* Se vam zdi strah pred 13-ico neumen? Se sliši kot nekaj, v kar resna podjetja ne bi nikoli vložila denarja, le da se številki izognejo? No, po podatkih Phobia Instituta v Ashvillu v Severni Karolini več kot 80 odstotkov stanovanjskih zgradb v ZDA nima 13. nadstropja, številna letališča nimajo 13. vrat, veliko bolnišnic in hotelov nima 13. nadstropja ali številke sobe, kar nekaj glasbenih plošč pa nima 13 pesmi.

* Ena najbolj razširjenih vraž, povezanih s petkom 13., je ta, da na ta dan ne bi smeli potovati. Strah izvira iz 18. stoletja, ko je ladja HMS Friday izplula iz Anglije na petek 13. Ladja je izginila in nihče ni nikdar več slišal zanjo. Po tem ladje na ta dan niso več izplule in celo nekatere zavarovalnice niso hotele zavarovati ladij, ki bi plovbo začele na ta dan. V bližnji preteklosti je nesrečni Apollo 13, ki se mu skoraj ne bi uspelo vrniti z odprave na Luno, še utrdil strah pred potovanji na ta datum.

* Za strah pred številko 13 obstaja ime: triskaidekafobija. Še več, ime obstaja tudi za strah pred petkom 13.: paraskavedekatriafobija. Strah pred petkom, 13. je tako razširjen, da je dobil strokovni izraz, samo v ZDA pa za njim trpi približno 20 milijonov ljudi. Vendar pravega razloga za paniko ni. Psihologi trdijo, da smo sami krojači svoje usode. Torej, ko se vas v petek 13. polastijo črne misli, se spomnite, da je verjetnost za veliko nesrečo dokaj majhne. Več možnosti imate, da si z negativno naravnanostjo pokvarite dan.

* Eden izmed desetih Američanov bo na ta dan spremenil svojo rutino dela, kar naj bi povzročilo eno milijardo dolarjev izgube v poslovnem svetu na vsak petek 13., ker se nekateri ljudje ne odpravljajo na pot.

* Romanopisec Daniel Handler - bolj znan kot Lemony Snicket (spomnite se filma z Jimom Careyjem) bo danes izdal 13. in zadnjo knjigo svoje zbirke Series of Unfortunate Events. Naslov: Petek 13.

* Pred nekaj leti so poročali, da bo 13. aprila (petek 13.) 2020 verjetnost, da bo na Zemljo priletel ogromni asteroid 1:60. Znanstveniki zdaj napovedujejo, da bo asteroid za las zgrešil Zemljo.

* Med slavnimi, ki so se rodili na petek 13., so ameriški predsednik Thomas Jefferson, najbogatejši dvojčici na svetu Mary-Kate in Ashley Olsen ter igralka Julia-Louise Dreyfuss, ki jo poznamo iz TV-serije Seinfeld. Najslavnejši umrli na ta datum pa so džezist Benny Goodman, raper Tupac Shakur in bogataš Diamond Jim Brady.

* Leta 1936 so v Philadelphii ustanovili klub, ki se še vedno dobiva vsak petek 13., da bi s tem kljubovali vraževerju. Člani kluba hodijo pod lestvami, odpirajo dežnike v zaprtih prostorih, razbijajo ogledala in nasploh izzivajo usodo. Čeprav pastor David Fulton iz kingwoodske cerkve Naše gospe zmag zanj še ni slišal, meni, da ima klub zabavno idejo: "Verjetno gre za to, da pokažejo, kdo ima zares vajeti v rokah." Kar nas pripelje do zadnje točke:

* Številne vraže izvirajo verjetno iz ideje, da bo temperamentno božanstvo ali nadnaravna sila poslala nad nas nekaj slabega, če se nečemu ne bomo ali izognili ali naredili nekaj za pomiritev bogov. "Vraževerne navade nakazujejo, da ljudje čutijo, da nimajo nadzora nad stvarmi, zato je opravljanje vraževernih obredov način, da imamo neposredno ta nadzor," pravi Fulton. Številne stare religije so verjele, da obredi pomirjajo bogove, a kristjani, tako kot številne druge večje današnje vere, verjamejo, da Bog preprosto ne deluje na tak način. Zato Fulton pravi, da bi mirne duše vzel hotelsko sobo v 13. nadstropju. Za Maje je številka 13 srečna Jutri bo petek trinajsti, ki se ga v naši tradiciji marsikdo boji. Obstaja celo klinično poimenovanje za strah pred petkom trinajstim: paraskavedekatriafobija - gre za posebno obliko strahu pred številom 13. A Maji se tega datuma ne bojijo, saj je zanje število 13 zelo pomemben in pozitiven simbol. Petek trinajstega velja za nesrečni dan v angleško, francosko in portugalsko govorečih deželah. Za razliko od tega pa imajo v grško, romunsko in špansko govorečem svetu za nesrečen dan torek trinajstega, v Italiji pa je to petek sedemnajstega. V krščanski tradiciji se je število trinajst pojavilo pri zadnji večerji. Trinajsti je bil Juda, ki je kasneje izdal Jezusa. Prav tako je v krščanstvu na nek način zlovešč tudi petek, saj kristjani verjamejo, da so Jezusa križali ravno v petek. V koledarju Majev pa ima številka 13 pozitivno simboliko.
http://www.primorske.si/Zanimivosti/Za-Maje-je-stevilka-13-srecna.aspx ŽIT - marec 2010
http://www.tzs.si/eknjigarna/product_info.php?cPath=24_148&products_id=805
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/pozor-pred-paraskavedekatriafobijo.html
http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/aktualno/1042314133
http://cm.dnevnik.si/tiskane_izdaje/hopla/1042243942 http://en.wikipedia.org/wiki/Friday_the_13th
http://www.ifeelpsychology.com/2009/02/pazi-petek-trinajsti/#more-233 http://ponpet.blog.siol.net/page/8/
http://www.porton.si/index.php?option=com_m3c_cal&task=event&mid=2691&Itemid=2
https://www.facebook.com/topic.php?uid=52315737329&topic=7826
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Avg 24, 2010 7:16 pm; skupaj popravljeno 1 krat

NEPREMIČNISKA TRIDEKAFOBIJA & TRISKAIDEKAFOBIJA

Cenejše nepremičnine s hišno številko 13

Stavbe s hišno številko 13 so v Veliki Britaniji v povprečju za 4500 evrov cenejše kot njihove sosede

Nepremičnine s hišno številko 13 so v Veliki Britaniji v povprečju za 4500 evrov cenejše kot njihove sosede, je pokazala raziskava britanske nepremičninske agencije Zoopla. Tisti, ki niso vraževerni, lahko torej pri nakupu novega doma iztržijo mnogo ugodnejšo ceno.

Medtem ko se neka hiša s številko 13 na primer prodaja za 205.000 britanskih funtov (235.500 evrov), je cena za enako hišo s številko 11, 12, 14 ali 15 v isti ulici postavljena na 209.000 funtov (239.500 evrov).

Pogosto pa takšne hiše sploh ni. V Veliki Britaniji je namreč 28 odstotkov ulic izpustilo številko 13.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011051405646153

PETEK 13

Petek, 13.: Vas je strah, da vam bo danes nebo padlo na glavo?

Vas je danes kaj strah? Trpite za paraskevidekafobijo? Ali pa "samo" triskadekafobijo? Sploh veste, za kaj gre? Prvi izraz pomeni strah pred petkom, 13., kakršen je prav današnji dan, drugi pa strah pred številom 13 samim. Letos nas čakata še dva takšna dneva – drugi aprila, tretji pa julija.

Danes je petek, 13.

Največjo smolo prinaša petek, ki pade na 13. datum v mesecu, tako vsaj menijo vsi tisti, ki so vraževerni. Po gregorijanskem koledarju se to pripeti vsaj enkrat na leto, v povprečju pa sicer trikrat. Takrat nekateri, da ne bi izzivali sreče (ali pa smole?) ostanejo v varnem zavetju doma, kjer ni možnosti, da bi jim pot prekrižala črna mačka ali pa bi nanje padlo nebo.

Pazite se črne zveri!

Pokol Templjarjev, padec borze, križanje Jezusa

Zgodovinarji in poznavalci folklore so si skupni, da o "petku 13." pred 19. stoletjem ni zapisanega ničesar, prvi zapis naj bi segal v leto 1869, ko so ga kot nesrečnega omenili v biografiji Gioachina Rossinija: "Rossini je bil z ljubljenimi obkrožen do bridkega konca," so zapisali. "Petek 13. je nesrečen dan."

O izvoru tako nesrečnega dne in vraževerju, ki ga obkroža, obstaja več teorij. Ena od njih zajema združenje dveh dejstev – da je 13 nesrečna številka in da je petek nesrečen dan. Ta dan so že od 14. stoletja imeli za nesrečnega (prvič se kot takšen pojavi v Cantenburijskih zgodbah – Cantenbury Tales), v mnogih poklicih pa so se na ta dan izogibali potovanjem ali začetkom novih projektov. Na dan je prišla tudi teorija (ki je s knjigo Da Vincijeva koda postala še bolj priljubljena), da je petek 13. postal "slab dan" zaradi pokola vitezov Templjarjev pred skorajda 700 leti.

Že od leta 1800 naprej se v zgodovini pojavlja izraz "črni petek", najbolje morda poznan tisti na dan zloma borze na Wall Streetu leta 1929. V špansko govorečih državah je petek nadomestil torek, 13. (martres trece), ki prinaša smolo, podobno prepričanje so nekoč imeli Grki. In da ne pozabimo – tudi križanje Jezusa se je pripetilo na petek.

Dan križanja Jezusa Kristusa dandanes poznamo pod imenom Veliki petek.

Po nekaterih vražah ob petkih ne smemo menjati rjuh na postelji, saj bo to prineslo slabe sanje. Če si na ta dan strižete nohte, to delate iz žalosti. Naj se potovanje ne začne na petek, saj se boste sicer na njem soočali s težavami. Ladje, ki bodo na ta dan zapustila pristanišče, bodo imele nesrečo.

Deset prstov in dve stopali = 12, vse, kar je več, je čudno

Kako pa je s 13? V numerologiji je številka 12 tista, ki predstavlja celovitost – 12 mesecev v letu, 12 številk na uri, 12 bogov na Olimpu, 12 Jezusovih apostolov, in še in še. Po skandinavskem mitu, ki naj bi po nekaterih predvidevanjih izhajal iz Zadnje večerje, pa 13 ljudi, sedečih za mizo pomeni, da bo eden izmed njih v roku enega leta umrl. Nekatere študije segajo še dlje v preteklost in izhajajo iz tega, da so prvi ljudje imeli za štetje deset prstov in dve stopali, tako da je vse, kar je bilo več od tega, nerazumljivo in predmet praznoverja.

Turki so trinajstico že skorajda izkoreninili iz besedišča, v mnogih mesti boste težko našli ulico s takšnim imenom, kakor tudi 13. nadstropja zlepa ne boste našli v številnih dvigalih. Po eni od pripovedi bo 13 črk v imenu in priimku prineslo "hudičevo srečo" - serijski morilci Jack the Ripper (Jack Razparač), Charles Manson ali pa na primer Theodore Bundy so odlični primeri za to.

Izogibanje rutini, milijonske izgube podjetij

"Petek 13. je res bolj nesrečen za nekatere," so zapisali v eni od študij, kjer so število nesreč na ta dan primerjali s številom ob "normalnih" dnevih. "Tveganje za sprejem v bolnišnico kot posledico prometne nesreče je lahko kar za 52 odstotkov višje kot sicer." Sedaj verjetno z ihto prikimava na desetine milijonov ljudi, ki trpijo za paraskevidekafobijo, nepojasnjenim, pretiranim strahom pred petkom, ki pade na 13. dan v mesecu.

Vas je kaj strah?

Nekatere strah celo tako paralizira, da se izogibajo običajni dnevni rutini, ne gredo v službo ali pa preprosto ostanejo doma pod odejo. Na ta dan se v svetu pripetijo tudi milijonske izgube podjetjih. Vendarle je k takšnim študijam treba pristopiti z dobro mero kritičnosti, saj verjetno bolj kot karkoli drugega, torej resnično nevarnost določenega dneva ali številke, kažejo na psihologijo človeka.

Fobij s števili je več

In da ne boste mislili, da je to edina fobija, povezana s številkami. Tetrafobija, strah pred številko štiri, je razširjena po Koreji, Japonski, Vietnamu, pa na Kitajskem, kakor tudi po nekaterih drugih azijskih državah. Prav nič nenavadnega ni, če dvigala ne vsebujejo števke 4. Vraževerje izvira iz kitajskega jezika, kjer je v mandarinščini izgovorjava besede štiri zelo podobna besedi smrt.

17 je nesrečna številka pri naših zahodnih sosedih. V rimskih številkah 17 namreč napišemo kot XVII, kar lahko z niti ne tako veliko domišljije spremenimo v "VIXI", kar v latinščini pomeni "Živel sem", ki je lahko olepšan izraz za "Mrtev sem".

V nekaterih predelih Afganistana so prepričani, da je številka 39 prekleta ali pa da je prinašateljica sramote.

Zanimivosti o petku 13.
Da bi prišli do dramatičnega učinka, nekateri dogodke namenoma načrtujejo za petek 13. v mesecu. In kaj takšnega se je pripetilo na najbolj nesrečen dan v letu?

Prvi album Black Sabbath je Veliki Britaniji izšel v petek 13., leta 1970.

Na ta dan je izšla 13. knjiga Zaporedja nesrečnih dogodkov Lemonyja Snicketa, znanega tudi pod imenom Daniel Handler.

Štirje od dvanajstih filmov serije Petek 13. so izšli na ta dan.

Na petek 13. leta 1996 so za mrtvega razglasili enega največjih raperskih imen v zgodovini glasbe – Tupac Shakurja.

Na petek 13. aprila leta 2029 se bo asteroid 99942 Apofis zelo približal Zemlji – bližje bo celo kot orbite komunikacijskih satelitov.

Med slavnimi, ki so se rodili na petek 13., so ameriški predsednik Thomas Jefferson, najbogatejši dvojčici na svetu Mary-Kate in Ashley Olsen ter igralka Julia-Louise Dreyfuss, ki jo poznamo iz TV-serije Seinfeld.
http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042501871#komentarji

Na današnji dan - Page 12 Petek110
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1606
REPUTACIJA : 85
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime16.11.20 23:27

BENAZIR BUTO

Na današnji dan leta 1988 Benazir Buto postane pakistanska premierka

Benazir Buto na prvih volitvah v Pakistanu, kjer so lahko volili vsi državljani, izvoljena za predsednico vlade.

Benazir je bila hči nekdanjega voditelja države Zulfikarja Buta. Butova je umrla 27. decembra 2007 v samomorilskem napadu na predvolilnem zborovanju v Ravalpindiju. Napad se je zgodil na konvoj vozil, v katerem je zapuščala prizorišče predvolilnega zborovanja v njeno podporo. Najprej naj bi jo napadalec ustrelil v vrat in prsi, nato pa se je razstrelil. Njen tiskovni predstavnik je sprva sporočil, da je premierka živa, pozneje pa se je izkazalo, da je hudo ranjena in v bolnišnici je zaradi poškodb umrla. V napadu je bilo poleg nje ubitih še 20 ljudi.

Benazir Buto je bila rojena 21. junija 1953. Njen oče je bil ustanovitelj Pakistanske ljudske stranke in je bil, tako kot ona, umorjen. Vojska ga je usmrtila leta 1979. Izobraževati se je začela v Pakistanu, nato je odšla v ZDA, kjer je končala kolidž v Radcliffu, univerzitetno izobrazbo iz političnih ved pa dopolnila na harvardski univerzi. Med letoma 1973 in 1977 je končala študij iz filozofije, politologije in ekonomije na Oxfordski univerzi, nato pa se je vrnila v Pakistan.

Po vrnitvi je bila v priporu do leta 1984, ko ji je bilo dovoljeno oditi v Veliko Britanijo. Tam je postala voditeljica očetove Pakistanske ljudske stranke. Do leta 1988, ko se je lahko vrnila v državo in zmagala na volitvah, je v Franciji zaradi zastrupitve umrl še njen brat Šah Navaz.

Na volitvah leta 1993 je zopet zmagala in nasledila Šarifa. Na oblasti pa je ostala le tri leta, saj jo je razrešil predsednika Faruk Legari. Nekaj tednov pred tem je bil njen brat Murtaza, ki je bil obtožen sodelovanja s teroristi, ubit v Karačiju.

Leta 1999 je prostovoljno odšla v tujino, sodne oblasti v Pakistanu pa so jo obsodile zaradi korupcije, a je pozneje višje sodišče to obsodbo zavrnilo. Kljub temu se v državo ni želela vrniti.

Nato se je s svojim tekmecem Šarifom pridružila Zavezništvu za obnovo demokracije, a sta se hitro sprla pri vprašanju, kako ravnati z Mušarafom, ki je na oblast prišel z državnim udarom. Butova se je želela z Mušarafom pogajati, Šarif pa je kakršne koli pogovore z vojaškim voditeljem zavračal.
Butova je umrla 27. decembra leta 2007 v samomorilskem napadu na predvolilnem zborovanju v Ravalpindiju.

Napad se je zgodil na konvoj vozil, v katerem je zapuščala prizorišče predvolilnega zborovanja v njeno podporo. Najprej naj bi jo napadalec ustrelil v vrat in prsi, nato pa se je razstrelil. Njen tiskovni predstavnik je najprej sporočil, da je premierka živa, kasneje pa se je izkazalo, da je hudo ranjena in je v bolnišnici podlegla poškodbam. V napadu je bilo poleg nje ubitih še 20 ljudi.

https://www.dnevnik.si/1042602727/svet/nekdanji-pakistanski-predsednik-musaraf-uradno-obtozen-za-smrt-benazir-buto

Na današnji dan - Page 12 60065010
Benazir Buto je bila rojena leta 1953, njen oče Zulfikar Ali Buto pa je bil ustanovitelj
Pakistanske ljudske stranke. Pozneje je bil tudi predsednik države, med letoma 1971
                                                   in 1977 pa tudi premier

goran9030 voli ovaj upis

Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1606
REPUTACIJA : 85
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime18.11.20 23:30

GEORGE BERNARD SHAW

Na današnji dan leta 1926 je irski dramatik George Bernard Shaw zavrnil denar, ki mu je pripadal ob podelitvi Nobelove nagrade.

To je storil z aforizmom: "Lahko oprostim Alfredu Nobelu za izum dinamita, a le hudič v človeški podobi je lahko izumil Nobelovo nagrado."

Shaw, ki se je v zgodovino zapisal kot romanopisec, esejist, satirik, politik in javni govorec, danes vseeno najbolj slovi po svoji dramatiki - pa čeprav je svojo prvo dramo (Widower's Houses) napisal šele, ko je že krepko prekoračil trideseto leto. Njegovo najbolj slavno delo je po antičnem motivu zasnovana drama Pigmalion o preobrazbi mlade proletarke Elize Doolittle.

Zbirke aforizmov in dovtipov pa so še danes posejane s Shawovimi citati, kakršen je na primer: "Sreča vse življenje! Tega živ človek ne bi prenesel; to bi bil pekel na zemlji."

AFORIZMI

O človeku
"Nekateri ljudje vidijo stvari take, kot so, in rečejo: 'Zakaj?' Sam pa sanjam o stvareh, ki jih še nikoli ni bilo, in pravim: 'Zakaj pa ne?' " (George Bernard Shaw)

O kapitalizmu
»Če morate (kot volilec) izbirati med tem, ali boste zaupali naravni stabilnosti zlata in naravni stabilnosti in inteligenci predstavnikov oblasti, vam z vsem spoštovanjem do teh gospodov – dokler obstaja kapitalizem – svetujem, da glasujete za zlato.«  (George Bernard Shaw)

O zmagi
"Ljudje, ki na tem svetu zmagujejo, so tisti, ki vstanejo in se ozrejo po okoliščinah, ki jim ustrezajo. Če jih ne najdejo, si jih ustvarijo." - George Bernard Shaw


Na današnji dan - Page 12 George13
                                                         George Bernard Shaw


Zoran I: komentar modifikovan dana: 21.11.20 20:28; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime19.11.20 19:21

Talijanska princeza koje je umrla u nacističkom koncentracijskom logoru – 1902.

Na današnji dan - Page 12 433px-Princess_Mafalda_of_Italy


Dana 19. studenog 1902. godine rođena je princeza Mafalda od Savoje, pripadnica talijanske kraljevske dinastije. Bila je kći talijanskog kralja Viktora Emanuela III. (koji je polagao i pravo na titule cara Etiopije te kralja Albanije) i kraljice Elene tj. Jelene Petrović-Njegoš, koja je bila crnogorska princeza. Dakako, princeza Mafalda bila je napola crnogorskog podrijetla jer su joj po majci djed i baka bili Nikola Petrović-Njegoš i Milena Vukotić (jedini kralj i kraljica u suvremenoj povijesti Crne Gore). Princeza Mafalda rođena je u Rimu kao drugo dijete svojih roditelja. Imala je još tri sestre, kao i jednog brata koji je kasnije postao talijanskim kraljem pod imenom Umberto II. (bio je ujedno posljednji kralj u talijanskoj povijesti).
Mafalda se 1925. godine udala za princa Philippa iz dinastije Hessen-Kassel, koji je postao pristalicom nacističkog režima Adolfa Hitlera (brat mu je bio član SS-a). Princ Philipp trebao je navodno poslužiti kao osoba za kontakt između njemačkih nacista i talijanskih fašista, s obzirom da je bio oženjen talijanskom princezom. Ipak, princeza Mafalda pokazala se odlučnom protivnicom nacista, zbog čega je izazvala čak i bijes Adolfa Hitlera te Josepha Goebbelsa. Godine 1943., nakon što je Italija okrenula leđa Hitleru, Gestapo je naredio uhićenje princeze Mafalde. Optužili su je za navodnu subverzivnu djelatnost i zatočili. Naposljetku je prevezena u koncentracijski logor Buchenwald, smješten nedalako od Goetheovog Weimara. U tom je logoru princeza Mafalda i preminula u kolovozu 1944. godine, u dobi od samo 41 godine.

_________________
In medias (t)res...

Doktor Živago voli ovaj upis

Na vrh Go down
https://sked.com.hr
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime19.11.20 19:25

Bonnie i Clyde počinili prvu pljačku (1930.)

Na današnji dan - Page 12 Bonnieclyde_f-696x479
Bonnie Elizabeth Parker i Clyde Chestnut Barrow bili su dvoje dvadesetgodišnjaka (njoj je bilo 20 godina, a njemu 21) koji su za vrijeme Velike ekonomske krize u Sjedinjenim Američkim Državama krenuli putem kriminala i bijega od zakona.


Kad su se upoznali Clyde je već imao lošeg iskustva s policijom, a Bonnie je bila mlada nezaposlena žena. Ona se još sa 16 godina udala za Roya Thorntona, školskog kolegu. No taj brak se ubrzo raspao, pa je bila sama kad je upoznala Clydea. Ipak, službeno se nikada nije razvela, nego je i nosila Thorntonov prsten kad je na kraju ubijena iz zasjede. Pretpostavlja se da se Bonnie zaljubila u Clydea pa ga je zato počela slijediti u kriminalnim aktivnostima.
Današnji povjesničari smatraju da ona nije bila gruba pušačica cigara kakvom ju se prikazivalo u tadašnjem tisku. Vjerojatno je bila puno nježnija i pitanje je da li je ikada sama zapucala na policiju. Reputaciju loše djevojke donijele su joj fotografije na kojima puši cigaru i drži pištolj, a koje su snimljene u šali. Bonnie i Clyde ubijeni su zajedno 23. svibnja 1934. godine, svega 4 godine nakon što su se upoznali i počeli pljačkašku karijeru.

_________________
In medias (t)res...

Doktor Živago voli ovaj upis

Na vrh Go down
https://sked.com.hr
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime19.11.20 19:30

Srbija osvojila Makedoniju (1912.)

Na današnji dan - Page 12 Moritz_Ruhl_-_Serbische_Armee_1914_-_Felduniformen-696x447

Dana 19. studenog 1912. srpska je vojska u Prvom balkanskom ratu pobijedila kod Bitole vojsku Osmanskog Carstva, čime je praktički dovršila osvajanje većeg dijela područja današnje Republike Makedonije. Velik dio Balkana prethodno je pripadao Osmanskom Carstvu, a u Prvom Balkanskom ratu udružile su se Srbija, Bugarska, Grčka i Crna Gora da to područje oduzmu.


Glavni srpski zapovjednik bio je Petar Bojović, koji je u vojski Kraljevine Srbije kasnije stekao najviši mogući čin – onaj vojvode (samo je pet ljudi službeno dobilo taj čin: Radomir Putnik, Stepa Stepanović, Živojin Mišić, Petar Bojović i francuski maršal Louis Franchet d’Espérey).
Kraljevina Srbija u Prvom je balkanskom ratu zauzela osim područja današnje Makedonije još i Kosovo, dio Novopazarskog sandžaka i dio današnje Albanije. Kasnije su se u Drugom balkanskom ratu Srbija i Bugarska sukobile oko raspodjele područja Makedonije. Bugarska je poražena i morala je odstupiti od svojih zahtjeva za velikim dijelom makedonskog područja.

_________________
In medias (t)res...
Na vrh Go down
https://sked.com.hr
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime20.11.20 10:18

Suđenje “cionistima i titoistima” u Čehoslovačkoj – 1952.

Na današnji dan - Page 12 Slansky_cartoon_kresba
Na današnji dan 1952. godine održano je u Čehoslovačkoj suđenje navodnim pristalicama titoizma, trockizma i cionizma. Čehoslovačka je u to vrijeme bila pod komunističkom vladavinom, dapače u sastavu sovjetskog bloka kojim je dominirao Josif Staljin. Josipa Broza Tita i njegovu Jugoslaviju smatralo se odmetnicima, baš kao i pristaše Lava Trockog – koji se još znatno ranije udaljio od Staljina. Dapače, u okviru staljinizma u Čehoslovačkoj je postojala i sumnja u tzv. “cionističku zavjeru” Židova. Kao optuženici na suđenje su dovedeni neki od najviših dotadašnjih čehoslovačkih partijskih dužnosnika. Na optuženičkoj klupi bio je čak i dotadašnji generalni sekretar Komunističke partije Čehosovačke – Rudolf Slánský. Osim njega, optuženi su i ministar vanjskih poslova Clementis, zamjenik generalnog sekretara KP Frank te još 10 visokih dužnosnika. Zanimljivo je da je od ukupno 13 optuženih čak 11 bilo Židova. Bila je to svojevrsna čistka partijskog rukovodstva u poznatoj Staljinovoj maniri. Optuženici su proglašeni krivima i osuđeni na drakonske kazne. Čak 11 ih je smaknuto, a preostala dvojica osuđeni su na doživotni zatvor.

_________________
In medias (t)res...

Doktor Živago voli ovaj upis

Na vrh Go down
https://sked.com.hr
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime20.11.20 10:21

Okupirano najsvetije mjesto u islamu – 1979.

Na današnji dan - Page 12 800px-Kaaba_mirror_edit_jj-696x522
Na današnji dan dogodila se jedna od najneobičnijih kriza s taocima u povijesti. Naime, muslimanski disidenti zauzeli su najsvetije mjesto u islamu – slavnu džamiju u Meki – i zarobili u njoj hodočasnike kao taoce. Sveta džamija (arapski Masdžid al-Haram) najveće je muslimansko svetište. Svi muslimani imaju obavezu jednom tijekom života posjetiti to mjesto ako su u mogućnosti. U dvorištu te džamije nalazi se znamenita Ćaba (Kaba) u smjeru koje se muslimani uvijek klanjaju bez obzira gdje se u svijetu nalazili. Vođa akcije bio je muslimanski aktivist Juhayman al-Otaybi. On je proglasio svog šogora Muhameda Abdulaha al-Qahtanija za islamskog Mahdija (Spasitelja, Otkupitelja). Procjenjuje se da su ustanici raspolagali s 400 do 500 ljudi. Ukupno su za taoce uzeli oko 6 000 prisutnih hodočasnika i drugih ljudi u džamiji. Taj napad šokirao je islamski svijet. Kriza s taocima potrajala je oko 2 tjedna. Saudijska policija dobila je odobrenje od vjerskih autoriteta da na silu zauzme džamiju (inače se unutar džamije ne smije činiti nikakvo nasilje, pa čak ni čupati biljke iz zemlje). Nakon oružane akcije, broj mrtvih i ranjenih bio je velik. Poginula su ukupno 244 čovjeka (127 saudijskih trupa i 117 pobunjenika). Oko 451 pripadnik saudijskih oružanih snaga je ranjen. Odmazda nad preživjelim pobunjenicima bila je nemilosrdna – pogubljeno ih je čak 68.

_________________
In medias (t)res...

Doktor Živago voli ovaj upis

Na vrh Go down
https://sked.com.hr
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime20.11.20 10:38

Smrt proroka Muhameda

Na današnji dan - Page 12 Al-mas10





Prorok islama Muhamed preminuo je u arapskome gradu Medini u 64. godini života nakon višednevne bolesti. Dogodilo se to u kući njegove supruge Aiše nakon što je nekoliko dana bolovao od vrućice, glavobolje i slabosti. Navodno je izdahnuo glave položene u Aišinu krilu. Pokopan je na istom mjestu gdje je i umro, u Aišinoj kući. Kasnije su na tom mjestu izgrađene grobnica i zelena kupola koje su postale dijelom Prorokove džamije, drugog najsvetijeg mjesta u islamu (nakon Svete džamije u Meki). Za života je Muhamed imao 3 sina (svi su umrli prije njega), 4 kćeri te čak 13 supruga od kojih već spomenuta Aiša slovi kao najdraža (za njeno se ime koriste i oblici Ajša i Ajiša). Od kćeri mu je najbliskija bila Fatima, udana za Aliju. Danas se islam dijeli na dvije glavne skupine – sunite i šijite- koje se ne slažu oko toga tko je Muhamedov nasljednik. Šijitski muslimani smatraju da je upravo spomenuti prorokov zet Alija odabran od Alaha za Muhamedova nasljednika. Međutim, suniti (brojnija skupina) smatraju da je zakoniti Muhamedov nasljednik bio Abu Bakr – Aišin otac tj. Muhamedov tast. Suniti smatraju Abua Bakra prvim kalifom (arapski Khalīfah znači nasljednik ili predstavnik). Neslaganje oko naslijeđa dovelo je do borbi između različitih islamskih skupina koje traju i danas.

Napomena: za ovaj događaj sam pronašao dva datuma - 8.6. i 20.11. 632. g
Ne znam da li je u pitanju primjena dva različita kalendara (???) ili jednostavno greška u literaturi, pa molim da ovaj podatak uzmete u obzir. 

_________________
In medias (t)res...
Na vrh Go down
https://sked.com.hr
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1606
REPUTACIJA : 85
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime21.11.20 20:33

CESAR FRANC JOŽEF I.

Na današnji dan leta 1916 je na Dunaju umrl avstrijski cesar in ogrski kralj Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški.

Franc Jožef I. se je rodil 18. avgusta 1830 v palači Schönbrunn na Dunaju, kot najstarejši sin nadvojvode Franca Karla in Zofije Bavarske. Družinsko življenje so pretresale tragedije. V zakonu z Elizabeto Bavarsko, znano pod vzdevkom Sissi, sta imela štiri otroke, vendar je hčerka Zofija umrla kot otrok, edini sin Rudolf pa je leta 1889 storil samomor. Leta 1898 pa je kot žrtev atentata umrla tudi cesarica Elizabeta.

Franc Jožef I. je prestol prevzel po revoluciji leta 1848, ko je nasledil strica Ferdinanda I.. Po zadušitvi revolucije in zmagi nad Madžari v vojni za neodvisnost, je ukinil ustavni režim. Obdobje neoabsolutizma se je končalo po porazu v vojni s Piemontom in Francijo leta 1859. Cesar je bil prisiljen obnoviti ustavno vlado in država se je pričela razvijati v sodobno parlamentarno monarhijo.
Kljub temu so se v državi krepila mednacionalna trenja, ki so leta 1867 vodila v preoblikovanje cesarstva v dualistično monarhijo Avstro-Ogrsko po porazu v vojni s Prusijo leta 1866. V času vladanja Franca Jožefa I. je država sodelovala v vojnah z Prusijo, Francijo ter Italijo. Leta 1916 ga je nasledil njegov pranečak, Karel I.

https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ko-so-umorili-priljubljeno-avstrijsko-cesarico/466004

Na današnji dan - Page 12 Kaiser10
                                                                      Cesar Franz Jožef I. leta 1852

Na današnji dan - Page 12 Franz_10
                                                                      Cesar Franz Jožef I. v mladih letih

Na današnji dan - Page 12 Winter11
                                                                      Cesarica Elizabeta Avstrijska - Sissi leta 1865

Na današnji dan - Page 12 43669d10
                                                    Cesar Franz Jožef I. in cesarica Elizabeta sta se poročila leta 1854

Na današnji dan - Page 12 Franz_11
                                                                      Cesar Franz Jožef I. leta 1910

Na današnji dan - Page 12 64934810
                                  Avstrijski cesar in ogrski kralj Franc Jožef I. Habsburško Lotarinški

goran9030 voli ovaj upis

Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1606
REPUTACIJA : 85
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime25.11.20 21:59

DIEGO ARMANDO MARADONA

Svet je pretresla novica, da se je na današnji dan v 61. letu starosti poslovil legendarni argentinski nogometaš Diego Armando Maradona, ki je leta 1986 popeljal argentinsko reprezentanco na svetovni vrh, z Napolijem pa je med drugim osvojil pokal Uefe. Na družbenih omrežjih se mu je poklonil ves svet.

Začetek v rosnih letih

Diego Armando Maradona se je rodil 30. oktobra 1960 v Buenos Airesu v Argentini. Profesionalno nogometno karierno je začel pri rosnih 15 letih pri klubu Argentinos Juniors.

Zlati deček

Zaradi svojega neverjetnega nogometnega talenta (el talento) se ga je prijel vzdevek »El Pibe de Oro« ali Zlati deček.

Stadion z njegovim imenom

Klub Argentinos Juniors je po svojem čudežnem dečku poimenoval tudi stadion – Estadio Diego Armando Maradona.

Legendarna desetka

Maradona je vso svojo kariero nosil dres (el jersey) številka 10. Ko se je upokojil, je argentinska nogometna zveza želela, da FIFA »upokoji« tudi številko 10, saj naj bi bila to Diegova številka. Prošnjo (la solicitud) so na FIFI zavrnili.

Božja roka

Maradona je na svetovnem prvenstvu v Mehiki leta 1986 v četrtfinalu proti Združenemu kraljestvu dosegel zadetek, ki ga zagotovo pozna vsak nogometni navdušenec. Čeprav si je pomagal z roko in gol po vseh današnjih pravilih ne bi veljal, je bil tedaj priznan, Argentina pa je slavila zmago in se uvrstila v polfinale. Maradoni naj bi po njegovih besedah zadetek uspel »malce z glavo Maradone, malce z božjo roko«, v nogometno zgodovino pa se je ta gol zapisal prav pod tem imenom.

Večno rivalstvo

Argentinski Maradona ali brazilski Pele? Kdo je bil boljši? To vprašanje, ki deli navdušence in strokovnjake, novinarji (el periodista) še danes pogosto zastavljajo nogometnim strokovnjakom. Kateri nogometaš pa se vam zdi najboljši vseh časov?

Dokumentarec o Maradoni

Srbski filmski ustvarjalec Emir Kusturica je naredil dokumentarec (el documental) o Maradoni, ki so ga premierno predvajali na filmskem festivalu v Cannesu leta 2008. Če vas življenje slavnega nogometaša še posebej zanima, priporočamo ogled!

Superzvezdnik

Ko so leta 1990 argentinskega nogometnega menedžerja Carlosa Bilardo vprašali, kakšno začetno enajsterico bo poslal na igrišče (el campo de fútbol), je Argentinec odgovoril: »Maradono in deset preostalih.«

Argentinski ponos

V Argentini se Maradona po priljubljenosti postavlja ob bok Eviti Peron, papežu Frančišku in Carlosu Gardelu in je ena od najslavnejših osebnosti v Latinski Ameriki.


Na današnji dan - Page 12 Enrxwg10
                                          Diego Armando Maradona - SSC Napoli

Na današnji dan - Page 12 Enry8x10
                                           Diego Armando Maradona - FC Barcelona

Na današnji dan - Page 12 Enrwzn10
                                          Diego Armando Maradona - Liverpool FC

Na današnji dan - Page 12 Qq06er10
                                          Diego Armando Maradona - Real Madrid C.F.

Na današnji dan - Page 12 Enruzv10
                                          Diego Armando Maradona in Valentino Rossi

Na današnji dan - Page 12 12195410
                                          Jean Todt, Michael Schumacher in Diego Armando Maradona v Montecarlu leta 2005

Na današnji dan - Page 12 Enrzyu10
                                          Diego Armando Maradon - Marc Màrquez

Na današnji dan - Page 12 Enrxer10
                                          Diego Armando Maradona - Nadia Comaneci

Na današnji dan - Page 12 Enryrj10
                                          Diego Armando Maradona - Michael Owen

Na današnji dan - Page 12 57bc6410
                                          Pred kratkim je imel operativni poseg



                                         Diego Armando Maradona 1960 - 2020


Zoran I: komentar modifikovan dana: 26.11.20 20:47; prepravljeno ukupno 2 puta
Na vrh Go down
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime25.11.20 22:16

Otišao je i on

_________________
In medias (t)res...

Zoran I and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
https://sked.com.hr
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime27.11.20 14:37

Na žalost, došao je i taj dan, pa su Strikan i Netjak opet skupa. 
Danas nas je napustio veliki glumac Špiro Guberina. Imao sam to zadovoljstvo poznavati ga. 
Zadnji puta sam ga vidio prije 4-5 godina u Villi Sandi u Rijeci na proslavi njegovog rođendana. 
Prije toga u njegovom dragom Šibeniku... 
Bio je običan i prijazan čovjek, nije priznavao slavu i nije bio nadmen. Sa svakim je mogao porazgovarati i za svakog je imao neku riječ. Ljudi moji, sve je manje istinskih legendi...

_________________
In medias (t)res...

vladimir and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
https://sked.com.hr
Doktor Živago
Pukovnik
Pukovnik
Doktor Živago


Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 8408
REPUTACIJA : 75
ČLAN OD: : 2020-07-15
DOB : 54
M(j)esto Vinkovci

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime27.11.20 14:42

Uh..nisam znao. Veliki..veliki glumac a nadasve čovjek. Jako dobro si to Gorane napisao. Bog zeli kraj sebe samo istinske legende i dobre ljude.
Pokoj vječni daruj mu Gospodine. Počivao u miru

goran9030 voli ovaj upis

Na vrh Go down
Doktor Živago
Pukovnik
Pukovnik
Doktor Živago


Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 8408
REPUTACIJA : 75
ČLAN OD: : 2020-07-15
DOB : 54
M(j)esto Vinkovci

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime29.11.20 15:39

Svim drugovima i kolegama sa Foruma čestitam od srca 29.11. Dan republike. Živjeli

mirko bratuš voli ovaj upis

Na vrh Go down
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime29.11.20 17:02

@Doktor Živago (citat):
Svim drugovima i kolegama sa Foruma čestitam od srca 29.11. Dan republike. Živjeli
Pridružujem se čestitkama i u suradnji sa Doktorom objavljujem i slikovnu čestitku koju definitivno treba podebljati:
Na današnji dan - Page 12 29_11_10

_________________
In medias (t)res...

Zoran I and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
https://sked.com.hr
Brkakougar
Podporučnik
Podporučnik



Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1075
REPUTACIJA : 59
ČLAN OD: : 2015-01-15

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime29.11.20 18:28

E ovaj ti oval vredi za sve pare...
Na vrh Go down
Doktor Živago
Pukovnik
Pukovnik
Doktor Živago


Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 8408
REPUTACIJA : 75
ČLAN OD: : 2020-07-15
DOB : 54
M(j)esto Vinkovci

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime29.11.20 19:23

Jesi vidio..ma pravi oval sa slavonskim specijalitetima...
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1606
REPUTACIJA : 85
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime29.11.20 19:27

DAN REPUBLIKE

Dan republike je bil šest desetletij eden največjih praznikov v SFRJ-ju. 29. novembra smo zaznamovali obletnico obletnico drugega zasedanja AVNOJ-a, ko je bila v Jajcu sprejeta odločitev o federativni ureditvi države. Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije so ustanovili 29. novembra 1943, dan pa je ostal zapisan v zgodovino kot dan nastanka nove Jugoslavije.

Na zasedanju so sprejeli odločitev, da "se SFRJ zgradi na demokratičnem, federativnem načelu kot skupnost enakopravnih narodov", kraljevi vladi v izgnanstvu pa so prepovedali vrnitev v državo. Po koncu vojne leta 1945 so 29. november praznovali kot dan republike, ki je postal eden izmed največjih praznikov v nekdanjem SFRJ-ju - praznovali smo ga dva dela prosta dneva, slovesnosti so potekale v vseh prestolnicah nekdanje skupne države, podeljevali so priznanja, otroci so dobivali rdeče pionirske rutice in tako postajali pionirčki, praznik pa je zaznamovala tudi obilica jedače in pijače.

Dan republike ni preživel razpada SFRJ-ja niti v eni republiki nekdanje skupne države, razen v Srbiji, kjer so ga ukinili šele leta 2002 s sklepom Sveta državljanov Zvezne skupščine ZRJ-ja (Črna gora je praznovanje opustila nekaj let prej).

II.ZASEDANJE AVNOJ

Sprememba vojnega stanja na bojiščih v Evropi (zmagi Rdeče armade v bitki pri Stalingradu in Kursku ter obsežna sovjetska protiofenziva na vzhodu) in na Pacifiku (poraz Japoncev v bitki pri Guadacanalu), zavezniško osvajanje severne Afrike v začetku leta 1943, predvsem pa kapitulacija Italije septembra 1943, so vplivale tudi na politično delovanje KPJ. Vse več vodilnih članov NOB je bilo prepričano v zmago protifašistične koalicije v vojni, zato so začeli s postavljanjem temeljev za izgradnjo bodoče jugoslovanske države.
Dogovorili so se, da bo II. zasedanje (Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije) AVNOJ potekalo v bosanskem mestu Jajce (I.zasedanje je potekalo v bosanskem v Bihaću 26. novembra 1942). Jajce je staro bosansko srednjeveško mesto, ki leži v dolini reke Vrbas. V času srednjega veka je bila tudi prestolnica bosanskih kraljev, ki so bili v sorodstvenih povezavah s Celjskimi grofi. V času II. svetovne vojne je mesto večkrat zamenjalo lastnika. Sprva so ga osvobodili partizani leta 1942, a so ga Nemci do konca leta ponovno zasedli. Partizani so mesto ponovno prevzeli 17. avgusta 1943.

Zasedanje zgolj za eno noč


Poziv delegatom, da se udeležijo II. zasedanja AVNOJ-a sta poslala Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije (CK KPJ) in Vrhovni štab Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije (NOVJ), takoj po kapitulaciji Italije. Ker so bili partizani v tem času v Jajcu že skoraj tri mesece, je bilo mesto logična izbira za izvedbo zasedanja. Datum je bil določen za 29. november, zaradi nevarnosti letalskega napada, pa je bilo odločeno, da bo zasedanje trajalo samo eno noč.
V Jajce so prišli delegati iz vseh delov Jugoslavije. Večina so bili predstavniki Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, prisotni pa so bili tudi delegati in pripadniki raznih političnih strank, vse od Hrvaške kmečke stranke, Jugoslovanske muslimanske organizacije, Srbske kmečke stranke. Vse skupaj je bilo na II. zasedanju prisotno 142 delegatov.
Glavne odločitve poslancev/svetnikov so bile naslednje:
* Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije se konstituira v zakonodajno in izvršno predstavniško telo Jugoslavije, kot vrhovni predstavnik naroda se vzpostavlja Narodni komite osvoboditve Jugoslavije – NKOJ.
*  Jugoslovanski begunski vladi se prepoveduje vrnitev v državo v času vojne. Enako velja za kralja Petra II. Karađorđevića. Po koncu vojne bo narod odločil ali si želi za državno ureditev republiko ali monarhijo.
* Jugoslavija se mora zgraditi na demokratičnem principu kot državna skupnost enakopravnih narodov. Jugoslavija bo urejena na federativnem principu, v kateri bo šest enakopravnih republik (Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Makedonija, Slovenija in Srbija) in pet priznanih narodov (Muslimani so kot narod bili priznani z amandmaji na ustavo v koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja).
* Vsaka republika bo dobila svojo novo zastavo in grb.
* Po posebni odločitvi AVNOJ-a se Josipu Brozu Titu dodeli naziv »maršal Jugoslavije« na osnovi predloga slovenske delegacije. Obenem je Josip Broz Tito imenovan za predsednika vlade Jugoslavije.
* Potrditev odločitev vodij NOB-a da se Sloveniji in Hrvaški priključijo ozemlja poseljena z jugoslovanskimi narodi, ki so po I. svetovni vojni ostale pod Kraljevino Italijo.
* Odločitev o formiranju komisije za preiskovanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih domačih kolaboratorjev, predvsem četnikov ter ustašev.
* Vse odločitve sprejete na I. zasedanju AVNOJ-a v Bihaću so potrjene tudi v Jajcu.

Tlakovana pot novi ureditvi države


Soglasno je zavrnjena možnost ponovnega vzpostavljanja unitarne monarhije in postavljena je pot nove družbe in države, ki se je začela graditi tekom NOB-a in upora proti okupatorjem. Na II. zasedanju AVNOJ-a so bile sprejete odločitve, s katerimi je bilo zaključeno ustvarjanje nove Jugoslavije, ki je obenem dobila še svoj parlament in vlado.
Drugo zasedanje AVNOJ-a je potekalo prav v času Teheranske konference, na kateri so se prvič srečali veliki trije – Josif Visarionovič Džugašvili Stalin, Winston Churchill in Franklin Delano Roosevelt.
Odločitvam AVNOJ-a je sprva nasprotoval britanski premier Winston Churchill, saj je bila odločitev, da se kralju prepove povratek v domovino, naslovljena prav na njega. Kraljeva vlada je v tem času bivala v Londonu in Britanci so poltiho upali na ponovno vzpostavitev monarhije in zmago četnikov v vojni na področju Jugoslavije. S strani Sovjetske zveze, nekega pravega odgovora ni bilo, saj jugoslovanska stran Moskve niti ni obvestila o zasedanju. Po koncu zasedanja je bil le poslan telegram v Kremelj, v katerem se sovjetsko vodstvo obvešča o odločitvah, ki so bila sprejeta na II. zasedanju AVNOJ-a.

Velesile podprejo partizane


Medtem so se Sovjetska zveza, ZDA in Velika Britanija v Teheranu dogovorile, da začnejo vojaško in logistično podpirati partizane v Jugoslaviji ter jih dokončno priznali kot edino gibanje, ki se bori proti silam osi v okupirani Jugoslaviji. Odločitve AVNOJ-a so dobile tudi veliko publiciteto v sredstvih informiranja tako v zavezniških kot v nevtralnih deželah in so pozitivno vplivale na poboljšanje sodelovanja z ostalimi osvobodilnimi gibanji v ostalih sosednjih okupiranih državah.
Kot prvi odgovor na odločitve II. zasedanja AVNOJ-a so leta 1944 predstavniki JVvO (Jugoslovanska vojska v domovini, srb.-hr. Jugoslovenska vojska u otadžbini – JVuO) oziroma ravnogorsko gibanje – četniki organizirali kongres v vasi Ba v Srbiji (Svetosavski kongres). Na njem so sprejeli resolucijo, popolnoma nasprotno avnojski deklaraciji, saj so se zavzeli za obnovitev monarhistične Jugoslavije, ki bi temeljila na »trialističnem federativnem principu«.

Praznik Dan republike


Po koncu vojne so jugoslovanski narodi 29. november slavili kot glavni državni praznik – dan republike. V jugoslovanskem državnem grbu pa je pisalo 29.XI.1943, kar je prebivalce spominjalo na II. zasedanje AVNOJ-a.  Na slednjega je prav tako spominjal bankovec za 5000 dinarjev, ki je bil izdan po smrti Josipa Broza Tita. Na eni strani je bil portret Tita, na drugi strani ilustracija mesta Jajce. Še danes ob obletnici zasedanja mesto obišče na desetine tisoče ljudi. Zanimivo je, da so poleg domačinov Bosancev, najbolj pogosti obiskovalci prav Slovenci, država Slovenija pa je od vseh držav bivše Jugoslavije namenila največ sredstev za obnovitev muzeja AVNOJ-a v Jajcu.
Za konec naj dodamo še, da sta se malo pred II. zasedanjem AVNOJ-a zgodila še dva pomembna kongresa. 25. novembra 1943 je potekal ZAVNOBIH (Zemaljsko antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Bosne i Hercegovine, slov. Državni antifašistični svet narodne osvoboditve Bosne in Hercegovine), na katerem je bila sprejeta odločitev o ponovnem vzpostavljanju državnosti BiH, kar je nekaj dni kasneje potrdil tudi AVNOJ.
Pred tem je 20. novembra 1943 potekal tudi ZAVNOS (Zemaljsko antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Sandžaka, slov. Državni antifašistični svet narodne osvoboditve Sandžaka), na katerem so delegati v Sandžaku sprejeli odločitev o formiranju Sandžaka kot enakopravne republike v okviru nove Jugoslavije. Ampak črnogorski delegati niso obvestili delegate ZAVNOS-a o II. zasedanju AVNOJ-a v Jajcu, na kateremu potem predstavniki Sandžaka niso prisostvovali in s tem je bilo konec sanj o avtonomiji v novi Jugoslaviji. ZAVNOS je bil ukinjen marca 1945, še dandanes pa je Sandžak razdeljen med Srbijo in Črno Goro.

PIONIRSKA ZAOBLJUBA


“Danes, ko postajam pionir, dajem častno pionirsko besedo, da se bom pridno učil in delal, da bom spoštoval starše in starejše ljudi, da bom ljubil svojo domovino in vse njene bratske narode.”
(Pionirska zaobljuba)

Na današnji dan - Page 12 Drugo_10
         II.zasedanje AVNOJ v Jajcu - 29.november 1943, sedijo z leve Josipi Broz Tito, Josip Vidmar, Edvard Kocbek, Josip Rus in Moša Pijade

Na današnji dan - Page 12 Muzeja10
                                                                 Iz II.zasedanja AVNOJ - 29. novembra 1943
Na današnji dan - Page 12 Izvrsn10
Člani Izvršnega odbora AVNOJa:   Mladen Iveković, Veselin Masleša, Vlada Zečević,
Na današnji dan - Page 12 800px-10
                                                                 Sklepi II.zasedanja AVNOJ
Na današnji dan - Page 12 65546810
                                                                   29.november 1943

Na današnji dan - Page 12 Oslobo10
                                                  Osvobojen in polosvobojen teritorij Jugoslavije 29.novenber 1943

Na današnji dan - Page 12 Tito-i10
                                                             Josip Broz Tito med pionirji

Na današnji dan - Page 12 Predse10
                                                       Predsednik Tito z Jovanko med pionirji

Na današnji dan - Page 12 Dsc01310
                                                                   Muzej II.zasedanja AVNOJ v Jajcu

Na današnji dan - Page 12 Odg-da10
                                                           Čestitke za Dan Republike


Zoran I: komentar modifikovan dana: 29.11.20 20:17; prepravljeno ukupno 5 puta

vladimir, mirko bratuš, goran9030 and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
Brkakougar
Podporučnik
Podporučnik



Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1075
REPUTACIJA : 59
ČLAN OD: : 2015-01-15

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime29.11.20 19:49

Ja znam da Slavonija ima izvrsne specijalitete i proizvode, nego kako se seti ovoga da ovako aranzira, jos jednom bravo..
Na vrh Go down
Doktor Živago
Pukovnik
Pukovnik
Doktor Živago


Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 8408
REPUTACIJA : 75
ČLAN OD: : 2020-07-15
DOB : 54
M(j)esto Vinkovci

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime29.11.20 20:39

@Brkakougar (citat):
Ja znam da Slavonija ima izvrsne specijalitete i proizvode, nego kako se seti ovoga da ovako aranzira, jos jednom bravo..
Pa nas dvojica Slavonaca..Goran i ja..morali smo..za vas..nase drugove sa Foruma

Zoran I and goran9030 vole ovaj upis

Na vrh Go down
Brkakougar
Podporučnik
Podporučnik



Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1075
REPUTACIJA : 59
ČLAN OD: : 2015-01-15

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime29.11.20 20:57

Ako ako , hvala vi, ja juce i danas konzumiro kod prijatelja snicle, dooobre svinje bile....
Na vrh Go down
Doktor Živago
Pukovnik
Pukovnik
Doktor Živago


Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 8408
REPUTACIJA : 75
ČLAN OD: : 2020-07-15
DOB : 54
M(j)esto Vinkovci

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime29.11.20 21:38

Nema ptice do prasice..tako kažu u Slavoniji.Ja se toga čvrsto držim..a Goran pogotovo

goran9030 voli ovaj upis

Na vrh Go down
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime30.11.20 9:26

Da uklopimo svinje i prasice u temu:
na današnji (sad već jučerašnji) dan u Slavoniji (a i puno šire) su se masovno organizirale svinjokolje. Tada je bilo zagarantiranih nekoliko dana slobodnih, pa još kada se povezalo sa vikendima i vremenskom situacijom (dolazak zime) - sve se fino poklapalo. 
Kad si nekog pitao kad mu je svinjokolja, on bi obično rekao za 29. (ili oko 29.) - i nitko nije pitao za mjesec, svima je datum 29. bio dovoljan Smile

Ovako je to nekad izgledalo:

Na današnji dan - Page 12 Svinjo10


Na današnji dan - Page 12 Slanin10

_________________
In medias (t)res...

Doktor Živago voli ovaj upis

Na vrh Go down
https://sked.com.hr
Doktor Živago
Pukovnik
Pukovnik
Doktor Živago


Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 8408
REPUTACIJA : 75
ČLAN OD: : 2020-07-15
DOB : 54
M(j)esto Vinkovci

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime30.11.20 11:10

Al se nekad dobro jelo baš..tako je nekako pjevao moj ljubimac Balašević.
Nekad je to bila tzv.moba..svi susjedi ili obitelji bi se skupile da odrade svinjokolju..djeca bi jela krofne i uživaka u svježoj pečenoj džigerici sa bijelim lukom. E to su bili dani..a danas iako idalje imamo svinjokolje vise ne možeš naci ljudi za mobu jer ove mlađe to ne zanima.
Ja,iako sam pravnik,a djed mi je bio vrstan mesar i kobasičar koji nije bio privatnik jer je bio iz siromašne obitelji,pa he radio u Vinkovačkoj klaonici koja je u vrijeme bivse drzave zaposljavala 80 ljudi. Sve sto je znao je naučio mog oca a on mene. Istina, mene je taj posao uvijek odmarao za razliku od mog posla od kojeg zivim i uvijek sam ga volio. I danas rado sudjelujem u svinjokoljama kojih je sve manje iz ranije navedenog razlogam a i zbog ograničenja,EU koja nastoji suzbiti ili staviti pod nadzor kontrolirano klanje svinja. Prije je to bila svečanost u obitelji koja bi je organizirala jer je s jedne strane to odraz blagostanja a s druge strans bi se tijekom posla organizirao objed sa svim sudionicima a na kraju ručak ili vecera za sve pa bi se i zapjevalo i svi bi bili umorni i zadovoljni. Šteta sto su ta vremena sve vise iza nas

Zoran I and goran9030 vole ovaj upis

Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1606
REPUTACIJA : 85
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime03.12.20 21:30

FRANCE PREŠEREN

Na današnji dan leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil največji slovenski pesnik France Prešeren, znan po mojstrskih pesnitvah, kot je Sonetni venec, in avtor slovenske himne.

Šolal se je v Ribnici in Ljubljani, pravo pa je študiral na Dunaju. Odvetnik v Kranju je postal šele dve leti pred smrtjo. Prvo pesem Dekletam je objavil v časopisu Illyrisches Blat leta 1827. Rokopise, ki jih je dal v oceno Kopitarju, je razen štirih izjem zažgal.

Poglavitni gibali njegove lirike sta bili nesrečna ljubezen do dekleta in prav tako ne preveč srečna, čeprav zelo trdna ljubezen do prebujajočega se slovenskega naroda. Sonetni venec, Sonetje nesreče, Krst pri Savici in druge njegove posamične pesmi so ostale do današnjih dni najlepši in največji dosežki slovenske poezije.

ZDRAVLJICA

Prijatli! Obrodile
so trte vince nam sladko,
ki nam oživlja žile,
srce razjasni in oko,
ki utopi,
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!

Komu narpred veselo
zdravljico, bratje! Čmo zapet!
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse
kar nas je,
sinov sloveče matere!

V sovražnike 'z oblakov
rodu naj naš'ga treši grom;
prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencov dom;
naj zdrobe
njih roke
si spone, ki jih še teže!


Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrok, kar ima Slava,
vsi naj si v roke sežejo,
de oblast
in z njo čast,
ko pred, spet naša boste last!


Bog živi vas Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice;
ni take je mladenke,
kot naše je krvi dekle;
naj sinov
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!


Mladenči, zdaj se pije
zdarvljica vaša, vi naš up;
ljubezni domačije
noben naj vam ne usmrti strup;
ker zdaj vas
kakor nas,
jo srčno branit kliče čas!


Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan,
ko, koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
ko rojak,
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

Nazadnje še, prijatlji,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbratli,
ker dobro v srcu mislimo;
dokaj dni
naj živi
vsak, kar nas dobrih je ljudi!


Zdravljica je pesem napitnica, ki pa presega zgolj intimno prijateljsko razpoloženje, saj pesnik nagovarja ne le prijatelje, temveč vse Slovence, Slovane in kar vse narode sveta. Teme v njej so:prijateljstvo, narodoljubje, svobodoljubje, miroljubje, sožitje, strpnost in človekoljubje, ki slehernemu posamezniku na svetu zagotavljajo tudi osebno svobodo.

Sporočilo pa presega čas nastanka te pesmi, saj govori o razumevanju, strpnosti in sožitju vseh narodov, dobroti ljudi in medsebojnem spoštovanju ter strpnosti, kar je moto tudi današnje in vseh bodočih človekovih združb in hkrati edino vodilo za obstoj človeštva.

Zaradi samozavestno izražene zahteve po enakopravnosti je bila pesem že ob svojem nastanku leta 1844 obsojena na cenzuro. Ko je Prešeren pripravljal izid svojih Poezij, jo je skušal s črtanjem tretje, revolucionarne kitice (V sovražnike z oblakov …) umestiti v zbirko, a mu je Fran Miklošič (zaradi mnenja, da izraža panslovansko misel – glej slovar) cenzuriral še četrto (Edinost, sreča, sprava …), kar pa je pesnika tako ujezilo, da je tako okrnjene ni hotel izdati. Tako je bila prvič objavljena šele v revolucionarnem letu 1848, po marčni revoluciji, najprej v Ilirskem listu, nato pa še v Kranjski čbelici, zapisana v bohoričici ( glej slovar).
Ker oblika pesmi podpira vsebino, sporočilo pa je brezčasno in aktualno še danes, sodi ta pesem v klasiko (glej slovar) literature.


Na današnji dan - Page 12 64889710
                                                      France Prešeren

Na današnji dan - Page 12 Zdravi10
                                         Izvirnik Zdravice v bohoričici iz leta 1844 

Na današnji dan - Page 12 20100210
                                       Prvi slovenski naložbeni srebrnik France Prešeren in Zdravljica


                                  Prvi slovenski naložbeni srebrnik France Prešeren
Na vrh Go down
VBČ
GENERAL JNA - Zam(j)enik Načelnika GŠ
GENERAL  JNA - Zam(j)enik Načelnika GŠ
VBČ


Veteran Foruma SP
Forumska Spomenica 2009 FS
Jubilarna Medalja 7 g. JM
BROJ POSTOVA: : 10005
REPUTACIJA : 191
ČLAN OD: : 2009-05-01

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime03.12.20 22:45

@Zoran I (citat):


                                                      France Prešeren

Na današnji dan - Page 12 Zdravi10
                                         Izvirnik Zdravice v bohoričici iz leta 1844 


                                    
                  

Divan primjer kako su i Slovenci nekoć osjećali i pisali glas ɘ kojega nažalost više ne osjećaju niti pišu kao ni drugi iz Ex-Yu izuzev Albanaca. 
I sam pravopis je nekad bio bolji. Ja ovaj izvornik čitam bez muke i znam gdje je naglasak. Današnji slovenski nemam pojma gdje je šta. 
Na vrh Go down
https://jna-sfrj.forumbo.net
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1606
REPUTACIJA : 85
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime05.12.20 20:54

NELSON MANDELA - MADIBA

Na današnji dan leta 2013 je v Johannesburgu v 96. letu starosti po dolgi bolezni umrl Nelson Mandela, legendarni borec proti apartheidu in prvi predsednik nove mavrične Južne Afrike.

Že nekaj let bolehni Mandela je bil poleti v bolnišnico v Pretorii sprejet zaradi pljučne okužbe, nato se je njegovo zdravstveno stanje slabšalo. Težave s pljuči naj bi bile povezane z nezadostno zdravljeno tuberkulozo, za katero je zbolel v zaporu.

Zaznamoval domovino, Afriko in svet

Nelson Mandela oz. Madiba, kot ga po njegovem klanskem imenu poznajo vsi Južnoafričani, je bil ena najpomembnejših in najvplivnejših osebnosti 20. stoletja in človek, ki je temeljito zaznamoval svoj čas.
Mandela je kot vodja Afriškega narodnega kongresa (ANC) s pogajanji dosegel miren konec apartheida - rasističnega sistema v Južni Afriki, v katerem je belska manjšina s trdo roko vladala črni večini med letoma 1948 in 1993. Za uspešen južnoafriški dogovor je Mandela skupaj s svojim "belim" sogovornikom Frederikom Willemom de Klerkom prejel ugledno Nobelovo nagrado za mir za leto 1993.

Po zmagi nad apartheidom zmagal na volitvah

Na prvih svobodnih volitvah leta 1994 je Mandela postal prvi predsednik prenovljene Južne Afrike, ki jo je popeljal na novo pot sprave in sožitja, kjer ni več rasnega razlikovanja. Zaradi starosti je Madiba odslužil le en predsedniški mandat in se je leta 1999 umaknil v pokoj. Država se je pod njegovim zgledom izognila krvavemu maščevanju nekdanjim gospodarjem in kljub vsem težavam počasnega in neenakomernega razvoja ostaja najrazvitejša država črne celine, saj uživa velik ugled in sloves prve regionalne sile.

GOVOR NA SODIŠČU V RIVONIJI

Vse svoje življenje sem se boril za pravice afriškega ljudstva. Boril sem se proti belski nadvladi in boril sem se proti črnski nadvladi. Častil sem ideal demokratične in svobodne družbe, v kateri vsi ljudje živijo skupaj v harmoniji in z enakimi možnostmi. To je ideal, za katerega upam, da bom zanj živel in ga dosegel. Toda, če je treba, je to tudi ideal, za katerega sem pripravljen umreti.
Mandelov "Pripravljen sem umreti" govor na sojenju v Rivoniji, 1964

CITATI

* "Vedno se zdi nemogoče, dokler ni narejeno."
* "Naj vlada svoboda. Sončni zahod ni nikoli tako veličasten kot človeški dosežek."
* "Sanjam o Afriki, ki je pomirjena sama s seboj."
* "Čas moramo pametno izrabiti in spoznati, da je čas vedno zrel, da delamo prav."
* "Dobra glava in dobro srce sta vedno mogočna kombinacija."
* "Zanikati ljudem njihove človekove pravice pomeni izpodbijati njihovo človečnost."
* "Nisem bil mesija, temveč navaden človek, ki je postal voditelj zaradi izrednih okoliščin."
* "Za razliko od nekaterih politikov lahko priznam svoje napake."
* "Izobrazba je najmočnejše orožje, ki ga lahko uporabiš za spremembo sveta."
* "Da bi bil svoboden, ni dovolj sneti okove, temveč živeti tako, da spoštuješ in podpiraš svobodo drugih."
* "Če želiš skleniti mir s svojim sovražnikom, moraš z njim sodelovati. Potem postane tvoj partner."
* "Ko splezaš na velik hrib, ugotoviš le, da je še veliko hribov, na katere je treba splezati."
* "V moji državi greš najprej v zapor, nato postaneš predsednik."
* "Dajte otroku ljubezen, smeh in mir, ne aidsa."
* "Pametno je pregovoriti ljudi, da naredijo nekaj, potem pa jih prepričati, da je bila to njihova ideja."
* "Vedno je pravi čas, da delate, kar je prav."
* "Pozabite preteklost."
* "Pogum ni odsotnost strahu, temveč zmaga nad njim. Pogumen človek ni tisti, ki strahu ne čuti, ampak tisti, ki strah premaga."
* "Težave zlomijo nekatere moške, druge pa naredijo."
* "Če bi imel možnost ponoviti svoje življenje, bi vse naredil isto. Prav tako kot vsak človek, ki se upa imenovati moški."
* "Zamera je, kot če bi popil strup, potem pa upal, da bo ubil tvoje sovražnike."
* "Vodi od zadaj in pusti druge v prepričanju, da so spredaj."
* "Ne ocenjujte me po mojem uspehu, ocenjujte me po tem, kolikokrat mi je spodletelo, pa sem se ponovno pobral."


Na današnji dan - Page 12 800px-56
                                            Mladi Nelson Mandela
Na današnji dan - Page 12 Nelson10
Celica Nelsona Mandele na otoku Robben

Na današnji dan - Page 12 15318210
Nelson Mandela z ženo Winnie leta 1990 ko so ga po 27 letih spustili iz zapora

Na današnji dan - Page 12 65055811
Nelson Mandela je skupaj z Južnoafriškim predsednikom De Klerkom leta 1993 dobil Nobelovo nagrado za mir

Na današnji dan - Page 12 Mandel10
Nelson Mandela oddaja svoj glas na  prvih demokratičnih volitvah leta 1994

Na današnji dan - Page 12 15318216
Nelson Mandela leta 1995 na obisku v Cidade do Capo ob svojem mandatu

Na današnji dan - Page 12 15318211
Nelson Mandela je 10.julija 1996 obiskal angleško kraljico Elizabeto II.

Na današnji dan - Page 12 15318215
Nelson Mandela se je junija 1998 v Vatikanu srečal s papežem Janezom Pavlom II.

Na današnji dan - Page 12 15318214
Nelson Mandela se je septembra 1998 v ameriškem kongresu srečal z ameriškom predsednikom Billom Clinton

Na današnji dan - Page 12 15318213
Nelson Mandela se je 2.septembra 2001 v Hougtonu srečal s kubanskim revolucionarjem Fidelom Castrom

Na današnji dan - Page 12 15318212
Nelson Mandela je veliko pripomogel pri organizaciji Svetovnega nogometnega prvenstva leta 2010

Na današnji dan - Page 12 10504810
Nelson Mandela in Cristiano Ronaldo ob praznovanju njegovih 91 let

Na današnji dan - Page 12 65055810
Nelson Mandela ikona druge polovice 20. stoletja, ko je vodil upor proti zadnji belski rasistični trdnjavi v Afriki

                Nelson Mandela - 20.april 1964 - govor na sodišču Start Rivonia

                                Nelson Mandela, kako sem preživel zapor
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1606
REPUTACIJA : 85
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime06.12.20 22:00

MICK SCHUMACKER - SVETOVNI PRVAK V FORMULI 2

Na dirki v Bahrainu je z včerajšnjim 7 mestom in današnjim 18 mestom ter z 215 točkami postal prvak v Formuli 2 z moštvom Prema, ki je v sezoni zbralo 392 točk. Današnja dirka Sprint Race ni bila ena najlepših v tem prvenstvu za sina 7 kratnega svetovnega prvaka Michaela Schumacherja v Formuli 1, saj je bila zaradi težav z gumami zelo zanimiva in intenzivna. Prav tako se je danes veselil tudi povabilo v moštvo Hass v Formuli 1, kjer bosta v sezoni 2021 dirkala z Nikito Mazepinom. Tukaj so fotografije uspeha in solz sreče. 

https://www.fiaformula2.com/Latest/7rTXzDpg0mCj7YT0uHHJ3y/watch-relive-schumachers-2020-journey-to-the-f2-drivers-crown
https://twitter.com/SchumacherMick?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1334069042689290241%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fekipa.svet24.si%2Fapi%2Fdynamic%3Fid%3D830687

DIRKAČI:

1. Mick Schumacher - 215 točk
2. Calum Ilott - 201 točk
3. Yuki Tsunoda - 200 točk
4. Robert Schwartzman - 177 točk
5. Nikita Mazepin - 164 točk
6. Guanju Zhou - 151,5 točk
7. Cristian Lundgaard - 149 tošk
8. L.Delétraz - 134 točk
9. Felipe Drugovich - 121 točk
10. Luca Ghiotto - 106 točk

MOŠTVA

1. Prema - 392 točk
2. UNI - Virtuosi - 352,5 točk
3. Carlin - 272 točk
4. Hitech - 270 točk
5. ART - 201 točk
6. MP - 167 točk
7. Charouz - 137 točk
8. DAMS - 115,5 točk
9. Campos - 48 točk
10. BWT HWA - 13 točk

Na današnji dan - Page 12 14411310
                     Mick Schumacher je z moštvom Prema osvojil prvenstvo v Formuli 2

Na današnji dan - Page 12 14413310
                         Skozi celotno sezono se je pokazal kot najbolj konstanten dirkač

Na današnji dan - Page 12 14413611
                        Na veliko dirkah so konkurenti videli njegov zadek

Na današnji dan - Page 12 14414010
                    V letošnji sezoni Formula 2 je bilo do zadnjega veliko konkurence

Na današnji dan - Page 12 14415210
                       Na koncu je s prednostjo 14 točk slavil Mick Schumacher

Na današnji dan - Page 12 14394210
                             Veliko veselje prvaka Micka Schumacherja

Na današnji dan - Page 12 14370710
                                Mick Schumacher je tudi član Ferrari Drive Academy

Na današnji dan - Page 12 14351710
                              V letošnji sezoni je bil velikokrat na zmagovalnih stopničkah

Na današnji dan - Page 12 14352110
Veselje je bilo nepopisno saj so v njegovem moštvu Prema osvojili 1 mesto tudi med konstruktorji

Na današnji dan - Page 12 14352410
                                 Ob prihodu na cilj je bilo zelo čustveno

Na današnji dan - Page 12 14351810
                      Mick Schumacher je s številko 20 osvojil prvenstvo leta 2020

Na današnji dan - Page 12 16201810
                            Po Formuli 3 je osvojil prvenstvo tudi v Formuli 2

Na današnji dan - Page 12 16202210
Micku Schumacherju je čestital tudi Ross Brawn, ki je bil del zmagovite ekipe Michaela Schumacherja pri Ferrariju



                            Michael in Mick Schumacher leta 2000



                            Mick Schumacher 2.decembra 2020
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1606
REPUTACIJA : 85
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime10.12.20 19:16

PAOLO ROSSI

V zgodnjih jutranjih urah je umrl Paolo Rossi, nekdanji italijanski nogometaš, ki je blestel na svetovnem prvenstvu leta 1982 v Španiji. Star je bil 64 let.

Novico so najprej sporočili pri RAI Sport, kjer je Rossi tudi delal. "Zelo žalostna novica: Paolo Rossi nas je zapustil," je tvitnil italijanski športni novinar Enrico Varriale. "Nepozabni Pablito, v katerega smo se zaljubili tistega poletja 1982 in ki je bil v zadnjih letih naš cenjeni sodelavec. Počivaj v miru, dragi Paolo," je še zapisal.

Kmalu za tem, ko je na dan prišla žalostna novica, je Federica Cappelletti, žena nekdanjega vrhunskega nogometaša, objavila fotografijo z besedami – "za vedno". Kaj je bil vzrok za smrt, ni razkrila.

Brazilcem zabil tri gole

Nekdanji nogometaš Juventusa in Milana je veljal za enega najboljših napadalcev vseh časov. Najbolj je blestel na svetovnem prvenstvu leta 1982 v Španiji, kjer je Italija postala svetovni nogometni prvak.

Paolo Rossi je v finalu, ko je Italija igrala proti takratni Zahodni Nemčiji in jo premagala s 3:1, dosegel prvi gol za Italijo. Blestel je tudi že pred tem na turnirju. Na tekmi drugega dela proti Braziliji je dosegel tri gole in bil zaslužen, da je Italija slavila s 3:2.

Skupno je na španskih zelenicah dosegel kar šest zadetkov, bil soudeležen pri 58 odstotkih vseh zadetkov Italije na svetovnem prvenstvu, s šestimi goli pa je postal tudi najboljši strelec mundiala. Tistega leta, ko je Italija osvojila tretji naslov svetovnega prvaka, je osvojil tudi zlato žogo, hkrati pa bil izbran za najboljšega nogometaša Evrope in sveta.

Od manj priljubljene osebe do nacionalnega junaka

Italijani so pred 38 leti v Španiji osvojili naslov svetovnega prvaka. V skupini so se komaj prebili v drugi del, nato pa navdušili svetovno javnost in v velikem finalu premagali ZRN s 3:1. Tudi s pomočjo zadetka Rossija.   Foto: Guliverimage/Getty Images    Rossi je bil leta 1980 udeležen v enem največjih stavnih škandalov v zgodovini italijanskega nogometa. Zaradi afere Totonero, nameščanja rezultatov, je prejel strogo kazen, saj ni smel igrati nogometa kar tri leta. To je bil za tedanjega vročega napadalca Perugie velik udarec, saj se ni mogel udeležiti evropskega prvenstva 1980. Potekalo je ravno v Italiji, Azzurri pa so osvojili četrto mesto.

Pozneje so Rossiju, ki je vseskozi vztrajal pri svoji nedolžnosti, vendarle omilili kazen na dve leti prepovedi igranja nogometa, tako da je dočakal priložnost za nastop na SP 1982. Selektor Enzo Bearzot si je s tem, ko ga je vpoklical v ekipo, nakopal ogromno kritikov, saj se je Rossija zaradi stavne afere oprijel status osovražene osebe, a so odlične predstave v Španiji hitro spremenile mnenje navijačev. Postal je njihov ljubljenec, nacionalni junak, eden največjih, kar jih je kdajkoli zaigralo v znamenitem modrem dresu.

Dvakrat je bil najboljši strelec serije A

Rossi je vso nogometno kariero igral v italijanski ligi. Z Juventusom je dvakrat osvojil naslov državnega prvaka (1982, 1984). V sezonah 1977 in 1978 je bil najboljši strelec serie A, v sezoni 1983 pa najboljši strelec pokala državnih prvakov, predhodnice današnje lige prvakov. Na svetovnih prvenstvih je dosegel devet zadetkov in je še vedno najboljši italijanski strelec vseh časov. Prvo mesto na tej lestvici si deli z legendarnima rojakoma Robertom Baggiom in Christianom Vierijem. Skupno je za reprezentanco odigral 48 tekem in dosegel 20 golov. Skupno je v italijanski ligi odigral 251 prvenstvenih tekem, na katerih je dosegel 103 gole.
Novica o smrti Rossija je odjeknila dva tedna po smrti argentinske nogometne legende Diega Maradone, zvezde svetovnega prvenstva leta 1986.

https://www.oggi.it/attualita/notizie/2020/12/10/e-morto-paolo-rossi-laddio-struggente-della-moglie-federica-cappelletti-dopo-di-te-il-nulla-assoluto/
https://www.oggi.it/video/personaggi/2020/12/10/paolo-rossi-e-il-suo-tango-a-ballando-con-le-stelle-in-coppia-con-vicky-martin-guarda-il-video/

Na današnji dan - Page 12 Images20
                                                   Paolo Rossi v dresu Italijanske reprezentance
Na današnji dan - Page 12 40818910
                                                                             Paolo Rossi v akciji
Na današnji dan - Page 12 6affe210
Nekdanji italijanski nogometni zvezdnik Paolo Rossi je v klubski karieri nosil dres Coma, Vicenze, Perugie, Juventusa, Milana
                                                      in Verone, pri kateri je leta 1987 končal kariero
Na današnji dan - Page 12 Italij10
Italijani so pred 38 leti v Španiji osvojili naslov svetovnega prvaka. V skupini so se komaj prebili v drugi del, nato pa navdušili
                           svetovno javnost in v velikem finalu premagali ZRN s 3:1, tudi s pomočjo zadetka Rossija
Na današnji dan - Page 12 Italij10
                                                  Italija je leta 1982 zmagala na svetovnem prvenstvu v Španiji
Na današnji dan - Page 12 44698410
                                                  Paolo Rossi je bil proglašen za najboljšega nogometaša in dobil zlato žogo
Na današnji dan - Page 12 96f79310
                                                Paolo Rossi z Diego Armando Maradona na nogometnem prvenstvu v Turčiji
Na današnji dan - Page 12 Rossi10
                Njegova žena Federica Cappelletti je danes zapisala "za vedno"


                        Zmaga Italije na svetovnem nogometnem prvenstvu v Španiji
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1606
REPUTACIJA : 85
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime11.12.20 21:32

ROBERT KOCH

Heinrich Hermann Robert Koch, utemeljitelj sodobne bakteriologije in imunske biologije, je na današnji dan leta 1905 prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Koch je zaslovel z odkritjem povzročiteljev antraksa - vranični prisad (1877), tuberkuloze (1882) in kolere (1883). Razvil je osnovni metodi bakteriologije: osamitev in gojenje bakterij na posebni hranilni podlagi zunaj telesa in označevanje bakterij s sintetičnimi analinskimi barvili.
Po njem se imenuje tudi inštitut v Berlinu (Inštitut Roberta Kocha), ki se ukvarja z raziskovanjem in nadzorom nalezljivih bolezni.

Heinrich Hermann Robert Koch se je rodil v Clausthalu v Nemčiji 11. decembra 1843. Na univerzi v Göttingenu je študiral medicino, po študiju pa je služil kot vojak v francosko-pruski vojni. Po vojni je postal okrožni zdravnik. V svojem življenju je poleg Louisa Pasteurja postal eden izmed glavnih soustanoviteljev bakteriologije.

Po tem, ko je Casimir Davaine dokazal direkten prenos bolezni antraksa med kravami, se je Koch poglobil v samo bakterijo Bacillus antracis. Z natančnim mikroskopiranjem je dognal, da se bakterije vedno nahajajo v krvi živali, ki podležejo bolezni. Kljub temu sama povezava bakterije z ob prisotnosti bolezni ni dokaz, da je bakterija povzročila bolezen, lahko je posledica bolezni. Koch je s poskusom dokazal, da če odvzamemo majhno količino krvi obolele živali in jo prenesemo v zdravo, bo zdrava žival zbolela in umrla. Ko je na ta način 20× prenesel kri iz obolele živali na zdravo in so se vsakokrat pojavili enaki, značilni, znaki bolezni, je dokazal, da je bakterija Bacillus antracis resnični povzročitelj bolezni antraks. Razvil je metode za osamitev te bakterije iz vzorcev krvi in za rast čistih bakterijskih kultur. Odkril je, da bakterija ne more preživeti izven gostitelja daljši čas.
V ta namen razvije endospore, ki pa lahko preživijo izven gostitelja tudi več let. Endospore v zemlji so bile vzrok nepojasnjenih izbruhov bolezni. Koch je objavil svoje izsledke leta 1876 in je bil za svoje delo leta 1880 nagrajen s službo v Berlinu v cesarski zdravstveni službi. Leta 1881 je začel spodbujati sterilizacijo kirurški pripomočkov s segrevanjem.

V Berlinu je izpopolnil svoje metode, ki jih je uporabljal v Wollsteinu, kot so barvanje bakterijskih preparatov, metode osamitve, priprava gojišč za rast bakterij. Za pripravo gojišč je uporabljal agar plošče in petrijevke, ki se imenujejo po Juliusu Richardu Petriju, Kochovem asistentu. Vse te metode se uporabljajo še danes.

S pomočjo teh tehnik je odkril bakterijo, ki povzroča tuberkulozo (Mycobacterium tuberculosis) leta 1882, ki je bila v takratnem času vzrok vsake sedme smrti.

Leta 1883 je Koch sodeloval s francosko raziskovalno ekipo v Aleksandriji v Egiptu, kjer so preoučevali kolero. V času pete pandemije leta 1884 mu je uspelo izolirati in identificirati povzročitelja Vibrio sp.. Povzročitelja je že leta 1854 odkril italijanski anatom Filippo Pacini, a je bilo njegovo delo zaradi prevladujoče teorije o spontani generaciji živega prezrto. Koch ni vedel za Pacinijevo delo in je bilo njegovo odkritje neodvisno od prejšnjega znanja.

Leta 1891 je postal direktor novo ustanovljenega Inštituta za higieno v Berlinu. Še istega leta je bil imenovan za profesorja higiene na univerzi v Berlinu. Ves čas se je ukvarjal z državnim zdravstvenim varstvom in higieno. Za mesto Berlin je uredil higienske novosti, kot je sistem kanalov za odpadne vode. S tega mesta je odstopil leta 1904, začel s potovanji po svetu, raziskovanjem bolezni v Južni Afriki, Indiji in Javi.
Na podlagi poskusov z antraksom in ostalih del je oblikoval kriterije za dokaz, da določen mikroorganizem povzroča določeno bolezen. Ti kriteriji se imenujejo Kochovi postulati:

* Mikroorganizem se mora nahajati v vseh obolelih živali, ne pa v zdravih;
* Mikroorganizem moramo vzgojiti v čisti kulturi izven (ločeno) od telesa živali; 
* Mikroorganizem iz čiste kulture mora v poskusni živali, ki smo jo okužili, povzročiti značilne znake preiskovane bolezni;
* Mikroorganizem moramo iz okužene poskusne živali ponovno vzgojiti v čisti kulturi, pri čemer mora biti še vedno enak kot prvotni mikroorganizem.

Za delo na tuberkulozi je leta 1905 prejel tudi Nobrlovo nagrado. Robert Koch je več let pred smrtjo bolehal za angino pectoris. Umrl je 27. maja 1910 v Baden-Badnu po usodnem srčnem napadu. Žara se nahaja v inštitutu, ki je imenovan po njem. Po njem so poimenovali tudi krater na Luni, nagrada in medalja Robert Koch sta podeljeni mikrobiologom, ki ogromno prispevajo k raziskavam ali svetovnemu zdravju ljudi na edinstven način.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Robert_Koch

Na današnji dan - Page 12 800wm10
                                                Robert Koch

Na današnji dan - Page 12 Kimber10
                                Robert Koch leta 1896 v Kimberleyu v Južni Afriki

Na današnji dan - Page 12 Robert10
                                                Portret Robert Koch
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1606
REPUTACIJA : 85
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime12.12.20 22:21

POŽIG NARODNEGA DOMA V BARKOVLJAH

Na današnji dan Leta 1921 so fašisti na pohodu skozi tržaško predmestje Barkovlje požgali slovenski Narodni dom, žarišče in središče kulturnega in prosvetnega življenja tamkajšnjih Slovencev.

* 13. julij 1920 v Trstu: požig Narodnega doma ali bolje šentjernejska noč tržaških Slovencev in Slovanov.
* V letu 1921 požig ostalih treh slovenskih domov v Trstu: Sv. Ivan, Rojan, Barkovlje.

I. POŽIG NARODNEGA DOMA PRI SV.IVANU

Najbolj neposreden in živ je zapis časnikarja lista Edinost z dne 3. septembra 1921:
Skupaj preberimo nekaj vrstic kronike fašističnega zažiga Narodnega doma pri Sv. Ivanu:

“ Zažig Narodnega doma pri Sv. Ivanu. V petek okoli 3. ure zjutraj je pridrvel k Sv. Ivanu tovorni avtomobil, natlačen oboroženih fašistov. Pripeljali so s seboj sod bencina. V bližini Narodnega doma je poskakalo okoli 20 mož z avtomobila. Porazdelili so se po vseh cestah, ki vodijo k društvenemu poslopju. Ena gruča se je priplazila k Narodnemu domu in skušala na različne načine vdreti v notranje prostore. Vsa vrata so bila trdno zaprta, v poslopju je bila trda tema. Tolpa nočnih požigalcev je preplazila zidove, vdrla v vrt in zlomila z železnimi drogovi vhode v notranjost poslopja. Zločinska drhal je planila v vežo in drla po stopnicah v veliko dvorano. S sabo so vlekli posode bencina. Hudodelski mladeniči so začeli polivati z bencinom dvorano, prilomastili so na gledališki oder in brizgali na vse strani iz svojih vrčev. (...) V tem je vdrla skupina fašistovskih razbijalcev v kuhinjo, razlivajoč okoli sebe bencin. Planili so v klet in začeli pustošiti in uničevati, kar jim je prišlo pod roko. Spustili so iz soda vino in drobiti po tleh steklenice, da je klet plavala v vinu. (...) V tem je bila že vsa dvorana v ognju, rdeči plameni so hrumeli skozi okna in vrata na stopnice in razsvetljevali v krvavem svitu poslopje.(...) Vedno večji plameni so objemali notranje prostore ” Narodnega doma” in stebri pekočega dima so se dvigali od vsepovsod. Fašistovski požigalci so dovršili svoje delo. (...) Orožniki, ki so nastanjeni deset korakov od Narodnega doma, požiga niso opazili. Ko je bilo poslopje že uničeno, je pridrdral k Sv. Ivanu tovorni avtomobil stražnikov , ki so se razpostaviliokoli poslopja, da se ne zgodi kaka nesreča. Ognjegasci so gasili do 8. ure zjutraj. Od lepe gledališke dvorane so ostali le črni ožgani tramovi in stranske stene. Aretiran ni bil nihče. (...) Tako se je postavil v Trstu nov spomenik dvatisočletni italijanski kulturi.(...) Edino eno je, kar drži naš narod pokonci: to je njegova neomajna vera, da bo končno zmagala pravica in resnica nad vsem nasiljem in barbarstvom.

II. POŽIG NARODNEGA DOMA V ROJANU

Le nekaj dni kasneje, 8. septembra 1921, je zagorel Narodni dom v Rojanu.
To je bilo poslopje Komsumnega društva z gostilno, dvorano in sokolsko telovadnico. Tudi o rojanskem dogodku priluhnimo časnikarju lista Edinost, ki je vest objavil na prvi strani:

“ Požig sokolske dvorane v Konsumnem društvu v Rojanu. Kelih našega trpljenja še ni izpraznjen do dna. Niso so še pomirili radi zažiga  “Narodnega doma” pri Sv. Ivanu in divjaškega napada na Slovence v hotelu “Europa”razburkani duhovi, ko se je včeraj zjutraj razširila vest, da so ponoči zločinske roke zažgale in razdejale sokolsko dvorano v Rojanu, naše središče in shajališče, zavetišče rojanskih narodnih društev in – zadnjo sokolsko telovadnico v mestu in spodnji okolici. O zažigu samem moremole malo povedati. Gostilna “Konsumnega društva”v Rojanu je bila v sredo zvečer odprta do polnoči. Kmalu, skoraj neposredno potem, ko je gostilničar zaprl vrata, ki vodijo na dvorišče, se je skozi stekleno steno na vrtu, pokazal plamen , ki se je tako naglo širil, da je bila dvorana, ko so došli gasilci – okoli dveh in pol – že popolnoma uničena. Vse se čudi, kako se je mogel ogenj tako naglo razširiti. (...) Brez dvoma je pomagala ista tekočina, ki se je že v tržaškem “Narodnem domu” in onem pri Sv. Ivanu tako izvrstno obnesla: bencin. Požar je bil že pogašen proti jutru. Ostalo poslopje “Konsumnega društva “ je ohranjeno.(...)”

Članek je mnogo daljši. Iz vrstic članka je razvidno, da so o dogodku pisali seveda tudi italijanski listi v Trstu. Nekateri so hoteli zvrniti sum za požig na komuniste.V listu Edinost zdne 9. septembra 1921 sta bila na prvi strani objavljena še dva članka na temo požiga doma v Rojanu: članek z naslovom Vitezom ognja in protest Političnega društva Edinost.

III. POŽIG NARODNEGA DOMA V BARKOVLJAH

Tretji požig so fašisti izvedli na dan 12. decembra 1921. Takrat so napadli slovenski Narodni dom v Barkovljah, ki je bil dograjen leta 1897.
Prisluhnimo zapisu časnikarja lista Edinost:

“Nad našim ljudstvom so zagrešili strahoten, zverinski zločin. Dvorana Narodnega doma v Barkovljah je danes le še kup kamenja in pepela. Njene od dima počrnele razvaline so nova stran debele črne knjige, ki govori o trpljenju in mučeništvu našega nesrečnega naroda. V ponedeljek zvečer je prišla v gostilno “Narodnega doma” v Barkovljah gruča oboroženih ljudi. Proti gostom so naperili revolverje in jim zažugali, da jih postrele. Neoboroženi in nič hudega sluteči domačini se seveda niso mogli upreti nepričakovanemu napadu. Zločinski požigalci slovenskih hiš so imeli lahko delo. Dočim so nekateri strahovali goste v gostilniških prostorih, so šli drugi v gledališko dvorano, polili pod, opremo in tramovje z bencinom in nato dvorano zažgali. Ko so se prepričali, da se je ogenj prijel, so izginili brez sledu. Način požiga, nastop požigalcev in že dejanje samo dovolj jasno kaže, kdo so zločinci. To je že tretji “Narodni dom”, ki ga imajo na vesti, to je že tretja slovenska hiša v Trstu, katere požig omadežuje njihovo črno dušo.
 
* Edinost, Trst, 14. decembra 1921. Glej tudi: Pahor, Milan. Ob 80-letnici požiga Narodnega doma v Barkovljah. V: Primorski dnevnik, Trst, 9. decembra 2001, str. 14-16, Nedeljske teme.

BORIS PAHOR

Boris Pahor je 26. avgusta dopolnil 107 let. Kot otrok – pred stotimi leti, 13. julija 1920 – je bil priča požigu Narodnega doma. Požig tedaj največjega simbola slovenstva je pozneje popisal v delu Grmada v pristanu in romanu Trg Oberdan.
https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/narodni-dom-in-boris-pahor/

http://www.zb-koper.si/MP1921Koper.pdf
https://issuu.com/zb-koper/docs/upor/72
https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/ob-vrnitvi-narodnega-doma-slovensko-in-italijansko-drzavno-odlikovanje-za-borisa-pahorja/530623
https://www.slov.si/dipl/kurincic_kerstin.pdf
https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/crni-obroc-prvi-roman-o-pozigu-narodnega-doma-zdaj-tudi-kot-zvocna-knjiga-prek-radijskih-valov/529192

Na današnji dan - Page 12 Trst_i10
                                           Stara razglednica iz Trsta
Na današnji dan - Page 12 Narodn10
                Samo tisti, ki gleda jasno v preteklost, vidi daleč v prihodnost
Na današnji dan - Page 12 Poig_n10
                      Ostanki požganega Slovenskega narodnega doma v Trstu
Na današnji dan - Page 12 65686410
Slovenski predsednik Borut Pahor in in italijanski predsednik Sergio Mattarella izročata odlikovanji
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1606
REPUTACIJA : 85
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime24.12.20 23:58

KIRITIMATI

Na današnji dan leta 1777 je James Cook odkril otok Kiritimati, ki ga imenujejo tudi Božični otok.

Božični otok (angleško: Christmas Island) je avstralski teritorij v Indijskem oceanu. Nahaja se 2600 km severozahodno od zahodnoavstralskega mesta Perth, 360km južno od indonezijskega glavnega mesta Jakarta in 975 km od Kokosovih otokov.

Božični otok, znan tudi kot Kiritimati, izstopa po tem, da sta na njem testirali atomsko orožje tako Velika Britanija kot ZDA. Leta 1957 je bila tam detonirana prva britanska vodikova bomba, leta 1962 pa ZDA v okviru projekta Dominic preizkušajo 22 obtožb.


V letu 2016 je imel 1,843 prebivalcev, ki živijo predvsem na severnem delu otoka, v naseljih Flying Fish Cove (tudi Kampong), Silver City, Poon Saan in Drumsite.
Otok ima zaradi geografske izolacije in minimalne prisotnosti ljudi veliko stopnjo endemizma tako v flori kot v favni. Zato so otoki tudi tako zanimivi za biologe.

Skoraj dve tretjini celotne površine otoka zavzema narodni park, ki je znan po svojih monsunskih pragozdovih.

Na otoku že dalj časa pridobivajo fosfate, ki so nastali z odlaganjem mrtvih morskih organizmov (ne gvano, kot je razširjena zmotna predstava).

https://en.wikipedia.org/wiki/Operation_Dominic
https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_United_States_nuclear_weapons_tests
https://www.airforcemag.com/PDF/MagazineArchive/Documents/2012/December%202012/1212bang.pdf

Na današnji dan - Page 12 Kiriti10
Kiritimati ali Božični otok
Na današnji dan - Page 12 1024px21
Pogled iz strani Handley Page Hastings, ki je leta 1956 preletel božični otok v času
jedrskih poskusov. Bridges Point je na osrednjem zgornjem robu
Na današnji dan - Page 12 Operat11
8.november 1957  Grapple X Round C1 - Britanska vodikova bomba
Na današnji dan - Page 12 Domini10
Operacije Dominic, 18.oktober 1962 - Chama z močjo 1,6Mt - skupaj je bilo 31 eksplozij na Kiritimaki
Na današnji dan - Page 12 Kiriki10
Število jedrskih poskusov v Oceaniji med letom 1945 in 2013

Na današnji dan - Page 12 1280px90
Spominska plošča vsem z Kiritimatija in ostalih otokov, ki so sodelovali v bombnih testih
Na današnji dan - Page 12 Xmas_s10
Tudi vrsta galebov je dobila ime po Kiritimatiju
Na današnji dan - Page 12 Buff-b10
(Gallirallus philippensis) je nekoč morda imela sorodnika na Kiritimatiju
Na današnji dan - Page 12 1280px91
Neketere vrste gnezda uporabljajo več let na otoku Kiritimatiju, z razliko od ostalih vrst
Na današnji dan - Page 12 800px-60
Povsod po svetu se v zadnjih desetletjih zmanjšuje populacija
čiger, razen tistih, ki gnezdijo na Kiritimatiju
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1606
REPUTACIJA : 85
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime25.12.20 20:20

CHARLIE CHAPLIN

Na današnji dan leta 1977 je umrl angleško-ameriški filmski igralec in režiser Charles Spencer Chaplin, bolj znan kot Charlie Chaplin.

https://www.charliechaplin.com/


Na današnji dan - Page 12 Charli12
Charlie Spencer Chaplin

Na današnji dan - Page 12 800px-61
Pasje življenje - (1918)
Na današnji dan - Page 12 Chapli13
Charlie Chaplin z Jackijem Cooganom v Deček - (1921) združuje komedijo in dramo.
Na današnji dan - Page 12 Chapli14
Potepuh se zateče k zaužitju lastnega škornja v slavnem prizoru filma Zlata Mrzlica - (1925)
Na današnji dan - Page 12 Renato10
Nepozaben lik potepuha
Na današnji dan - Page 12 Cl_17_10
Mestne luči - (1931)
Na današnji dan - Page 12 Annex_10
Moderni časi - (1936)
Na današnji dan - Page 12 Af1_0010
Charles Chaplin in sin Michael v Kralj v New Yorku - 1957

Na današnji dan - Page 12 Albert11
Albert Einstein in Charlie Chaplin


KO SEM SE ZAČEL RESNIČNO IMETI RAD

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem spoznal, da sem vedno in ob vsaki priložnosti
na pravem mestu in ob pravem času,
in da je vse kar se dogaja pravilno -
od takrat dalje sem lahko miren.
Danes vem, da se to imenuje ZAUPANJE.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem lahko spoznal,
da so čustvena bolečina in trpljenje
za mene samo opozorila,
da živim v nasprotju z lastno resnico.
Danes vem, da se to imenuje BITI VERODOSTOJEN.


Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem
in lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast.
Danes vem, da se to imenuje ZRELOST.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem si prenehal krasti prosti čas,
in prenehal sem ustvarjati mogočne projekte za prihodnost.
Danes počnem samo to, kar ustvarja zadovoljstvo in radost,
tisto, kar ljubim in kar ustvarja smeh v mojem srcu,
na moj lasten način in v mojem osebnem ritmu.
Danes vem, da se to imenuje ČASTITOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se osvobodil vsega,
kar ni bilo zdravo zame, od jedi, ljudi, stvari, situacij
in od vsega, kar me je vedno ponovno povleklo nižje,
proč od samega sebe.
Na začetku sem to imenoval "zdravi egoizem",
a danes vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem prenehal imeti vedno prav,
tako sem bil manj v zmoti.
Danes sem spoznal, da se to imenuje SKESANOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se odrekel življenju v preteklosti,
in da skrbim glede prihodnosti.
Sedaj živim samo v tem trenutku, v katerem se vse začenja.
Tako živim danes in to imenujem ZAVEDANJE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem spoznal, da lahko od svojih misli zbolim in da sem lahko slaboumen.
Ko pa sem spet našel moči svojega srca,
je razum dobil pomembnega partnerja.
To vez danes imenujem MODROST SRCA.


Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav,
konfliktov in problemov s samim seboj in drugimi,
ker tudi zvezde sem ter tja trčijo med seboj
in nastanejo novi svetovi.
Danes vem: TO JE ŽIVLJENJE.


* Charlie Chaplin, sebi, za 70. rojstni dan. RIP
prevedel in obelodanil - Janez Kozamernik


Zoran I: komentar modifikovan dana: 25.12.20 22:41; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime25.12.20 21:24

@Zoran I (citat):
CHARLIE CHAPLIN

Na današnji dan leta 1977 je umrl angleško-ameriški filmski igralec in režiser Charles Spencer Chaplin, bolj znan kot Charlie Chaplin.

https://www.charliechaplin.com/


Na današnji dan - Page 12 Charli12
Charlie Spencer Chaplin
U filmu "Veliki diktator" izgovorio je jedan od najboljih govora svih vremena. 
Govor je i danas aktualan. 

_________________
In medias (t)res...
Na vrh Go down
https://sked.com.hr
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime26.12.20 19:37

Misteriozni nestanak na svjetioniku – 1900.

Na današnji dan - Page 12 39965520-e1480511865455-696x522


Dana 26. prosinca obilježava se godišnjica jednog od najmisterioznijih nestanaka ljudi u povijesti. Naime, na svjetioniku na izoliranom škotskom otočiću 1900. godine nestala je cjelokupna posada. Radilo se o tri čovjeka zadužena za funkcioniranje i održavanje svjetionika. Imena su im bila Thomas Marshall, James Ducat i Donald Macarthur.
Svjetionik se nalazi na nenaseljenom otoku Eilean Mor, čije ime na keltskom jeziku znači veliki otok. To je najveći od otoka u skupini Otočja Flannagan. To pusto otočje ima nadimak Sedam lovaca i nalazi se oko 32 kilometra od najbližeg susjednog kopna, daleko na sjeverozapadu Škotske. Riječ je zapravo o skupini stijena koje izranjaju iz mora do visine od 88 metara. Upravo pokraj tog najvišeg vrha nalazi se svjetionik, koji je ujedno i jedini naseljeni objekt na čitavom otočju.

Svjetionik je visok 23 metra, a imao je stalnu posadu od tri čovjeka, s četvrtim koji bi povremeno dolazio sa susjednog kopna. Prva neobična stvar koja je primijećena bila je činjenica da je svjetionik prestao svijetliti. Jedan prolazeći brod obavijestio je o tome ljude u susjednoj luci koji su došli na svjetionik da vide što se to dogodilo. Otkrili su da na svjetioniku nema nikoga od trojice svjetioničara. Da misterij bude veći kreveti su bili nenamješteni, a jedan od stolaca u kuhinji bio je prevrnut, kao da je netko otišao u žurbi. I jedna kabanica pronađena je ostavljena u stambenim prostorijama, što znači da je netko izašao van po lošem vremenu bez zaštite.
Istraga nije dala rezultate. Javile su se mnoge teorije, potaknute činjenicom da se radilo o izoliranom mjestu i o zimskom dobu godine s oštrom klimom u sjevernoj Škotskoj. Teorije variraju od priča o duhovima, karakterističnim za tamošnju keltsku mitologiju, pa do novijih ufološih teorija o vanzemaljskim otmicama.

_________________
In medias (t)res...
Na vrh Go down
https://sked.com.hr
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4428
REPUTACIJA : 70
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 56
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime26.12.20 19:40

Potopljen nacistički bojni brod Scharnhorst – 1943.

Na današnji dan - Page 12 Bundesarchiv_DVM_10_Bild-23-63-07_Schlachtschiff_-Scharnhorst--696x459


Dana 26. prosinca 1943. godine došlo je do posljednjeg pomorskog sukoba velikih brodova Njemačke i Velike Britanije u Drugom svjetskom ratu. Njemački brod Scharnhorst proslavio se u dotadašnjem tijeku rata potopivši 1941. britanski nosač aviona Glorious, i to pogodivši ga granatom na udaljenosti od  24 kilometra (jedna od najvećih postignutih udaljenosti pri direktnom pogotku).
Uoči navedenog dana Scharnhorst je isplovio iz Norveške u pravcu sjevera kako bi napao savezničke konvoje koji su tim putem prevozili pomoć Sovjetskom Savezu. Naime, budući da je velike dijelove SSSR-a okupirala Hitlerova Njemačka, put koji je sa sjevera zaobilazio Skandinaviju bio je najpraktičniji za dovoženje pomoći sovjetima. Sjeverno od rta Nordkapp Scharnhorst je dočekala britanska grupa ratnih brodova, predvođena bojnim brodom Duke of York.

Došlo je do bitke, u kojoj su oba broda pucala jedan po drugome, više puta pogađajući cilj. Nakon što je Scharnhorst barem trinaest puta pogođen granatama i četiri puta torpedom, počeo je tonuti. Od njegovih 1.968 članova posade samo je 36 izvučeno iz ledenog mora, a ostali su poginuli.

_________________
In medias (t)res...
Na vrh Go down
https://sked.com.hr
Sponsored content





Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime

Na vrh Go down
 
Na današnji dan
Na vrh 
Stranica 12/17Idi na stranicu : Previous  1 ... 7 ... 11, 12, 13 ... 17  Next

Permissions in this forum:Ne možete odgovoriti na teme ili komentare u ovom forumu
FORUM БИВШИХ PRIPADNIKA НЕКАДАШЊЕ JNA 22.12.1941 - 18.07.1991 :: CIVILNA PLATFORMA :: RAZNO-
Idi na: