Na današnji dan

VRNITEV PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI

Na današnji dan 15. septembra je praznik vrnitve Primorske k matični domovini v spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe leta 1947, s katero se je večina Primorcev pridružila matičnemu narodu.

"Vrnitev Primorske k matični domovini je praznik, ki ne povezuje samo Primork in Primorcev, ampak ves slovenski narod. Praznujemo moč preživetja naroda, ki ga je zgodovina postavila pred številne težke preizkušnje," je v poslanici ob Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini zapisal premier Janez Janša. Ob tem je poudaril, da je današnji praznik izraz spoštovanja ter hvaležnosti generacijam Primork in Primorcev za njihov narodni ponos, trdoživost, upor zoper potujčevanje ter fašizem in njihovo zvestobo slovenstvu.

"Vera v to, da skupaj zmoremo 'previhariti vse viharje', je vera, ki nas je kljub težkim preizkušnjam kot narod ohranila. Je vera, ki nam je dajala moč, da smo nekoč vstali in obstali. Je vir moči in energije, iz katere lahko tudi danes črpa Slovenija. Naša domovina, za katero je Simon Gregorčič zapisal: 'Njo prvi spev je moj slavil, poslednji njej se bo glasil, in zadnji glasi ti mi bojo: Bog čuvaj domovino mojo'", je zapisal Janša.

Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Prireditev ob prazniku izmenično pripravljajo posamezne primorske občine, saj je državna proslava organizirana le vsakih pet let.

MIROVNA POGODBA Z ITALIJO

Mirovna pogodba z Italijo je pogodba, podpisana 10.februarja 1947 v Parizu med Italijo in zmagovalcem v drugi svetovni vojni, zavezniškimi silami drugi svetovni vojni, s katero so formalno prenehale sovražnosti. Pogodba je stopila v veljavo 15. septembra 1947.

Določila pogodbe vsebujejo:
* odstop zahodne Slovenije, Istre južno od reke Mirne ter jadranskih otokov Jugoslaviji,
* odstop Dodekaneških otokov Grčiji
* manjše popravke meje s Francijo
* priznanje neodvisnosti in suverenosti Albanije
* odstop od kolonij 
* preklic ugodnih trgovskih sporazumov s Kitajsko

Trst s severno Istro je bil razglašen za nevtralno državo, imenovano Svobodno tržaško ozemlje. To je bilo leta 1954 s Spomenico o soglasju (t. i. londonskim sporazumom) razdeljeno med Italijo in SFRJ. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z Osimskimi sporazumu, ki sta jih podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10.novembra 1975 v italijanskem mestu Osimo.
Dodatno dopolnilo k pogodbi je zagotovil kulturno avtonomijo nemško govoreči manjšini na Južnem Tirolskem. 


[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Svobodno Tržaško ozemlje (STO)

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                             Primorske lepote in znamenitosti

HENRIK JAZBEC & BEECHDALE

V Trstu se je na današnji dan leta 1855 rodil ladjar Henrik Jazbec. Najprej je vodil Agencijo za prevoz piva Dreher. V obdobju med 1891 in 1903 je kupil tri velike trgovske jadrnice in dva parnika, istočasno je bil solastnik nekaterih drugih jadrnic in parnikov v Trstu. Znamenita je bila njegova jadrnica Beechdale, zadnja tovorna jadrnica v Trstu. Postal je član Trgovske in industrijske zbornice v Trstu in si pridobil milijonsko premoženje, deloval je v dobrodelnih mornariških organizacijah ter podpiral humanitarne ustanove, na starost pa je vse premoženje razdal in na starost umrl v revščini.

Teža 815 ton

NAJDALJŠI JAMBOR

Leto 1894 se je pisalo, natančneje 24. prosinca je bilo, in Tržačani so imeli tega zimskega dne kaj videti: po mestnih ulicah Trsta, vse do ladjedelnice Sv. Marka, so štirje pari konj vlekli dolg jambor. Celo za vsega vajene domačine je bil velika atrakcija; jambora s tako dolžino do tedaj namreč Trst še ni videl. »Lesena pošast« je bilo zato kar upravičeno poimenovanje za 64 metrov dolgo in 9 ton težko deblo hoje, ki je prišlo iz osrčja slovenskih gozdov, iz Rakitne, z namenom, da stopi v funkcijo jamborov na jadrnici uglednega in premožnega ladjarja slovenskega porekla. Šlo je za izjemen furmanski podvig, za katerega je bil potreben slab mesec dni napornega dela, danes bi se temu reklo transportni oziroma logistični presežek. Več akterjev je zaslužnih za to, da je projekt rakiški jambor zaživel v sami osnovi in da je danes, po 126 letih, ponovno oživel.

[You must be registered and logged in to see this link.]
Prim.: Almanacco e Guida scematica di Trieste per l'anno 1885 compilata da Giulio Dase, Trieste 1885, 192; Sr. Vilhar, Slov. ribiči, pomorščaki in ladjarji na Tržaškem, JKol 1962, 161; Enc Sje, 4, 277.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                             Tovorna trojadrnica Beechdale

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Prihod 64 metrov dolgega jambora iz hoje na pomol v Trstu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                   Turistično društvo Podgura je ob svojem kozolcu v Belskem, postavilo tudi repliko rakitniškega jambora

Početak prve plovidbe oko svijeta (1519.)

[You must be registered and logged in to see this image.]

I.INTERNACIONALA

Na današnji dan leta 1864 je bila na pobudo francoskih in britanskih delavcev na velikem mitingu v Londonu ustanovljena prva internacionala. Vodilna oseba prve internacionale je bil Karl Marx.

Mednarodno delavsko združenje je bilo ustanovljeno dne 28. septembra 1864. Ustanovni kongres je potekal v Londonu, med ustanovitelji pa so bili takrat najpomembnejši francoski in britanski sindikalisti ter drugi borci za pravice delavcev. Internacionala je v resnici v svojih vrstah združevala precej natančen nabor vseh takrat obstoječih političnih usmeritev, ki so si prizadevale za izboljšanje položaja delavskega razreda. V njenih vrstah je bilo moč najti privržence Pierre-Josepha Proudhona, francoskega socialista in enega izmed utemeljiteljev sodobnega anarhizma. Proudhon si je med drugim prizadeval za moralno in monetarno prenovo oziroma reformo družbe, ki bi privedla do postopnega prehoda v bolj pravično družbo.

Povsem nasprotno stališče so zavzeli pristaši Louisa Augusta Blanquija, ki ni verjel v možnost samo-osvoboditve delavskega razreda, temveč je bil pristaš nasilnega revolucionarnega prevrata, ki bi ga izvedla majhna, strogo disciplinirana skupina. Tudi utopični socialist in pionir zadružništva, Robert Owen, je imel v prvi mednarodni organizaciji delavstva svoje privržence.

Dve ključni figuri organizacije, tako v vsebinskem kot organizacijskem smislu, pa sta bila Aleksander Bakunin in Karl Marx. Svetovnonazorska nestrinjanja med njima in njunimi privrženci so prispevala tudi k propadu oziroma postopnemu zatonu organizacije. Bakunin si je namreč prizadeval za neposreden ekonomski boj, brez sodelovanja v političnih ustanovah meščanske države, predvsem parlamentu.

Marx pa je, še posebej po letu 1871, ko so v Nemškem cesarstvu vsi moški dobili volilno pravico (ženske so je bile deležne šele leta 1918!), zagovarjal boj na vseh poljih, tudi na področju nacionalnih parlamentov. Engels je kasneje zapisal, da je volilna pravica dala socialističnim zastopnikom: »… tribuno, s katere lahko govorijo svojim nasprotnikom v parlamentu in množicam zunaj parlamenta s čisto drugačno avtoriteto in neprimerno bolj svobodno, kakor je to mogoče v tisku in na zborovanjih.« In res je v tistem času ustanovljena SPD, nemška socialdemokratska stranka, na volitvah požela velik uspeh in prav z volitvami dosegla veliko širši krog ljudi kot bi ga sicer. Kasnejši razvoj dogodkov je pokazal, da parlament ne more in ne sme biti edino sredstvo socialistične politike. V takšnem primeru ta namreč pade na preizkusu zgodovine, o čemer med drugim priča zloglasno glasovanje SPD za vojne kredite ob pričetku I. svetovne vojne. Parlament je samo eno, in sploh ne najpomembnejše, polje boja za razvoj socializma.

Kljub orisanim idejnim nasprotjem, ki so prispevala k pomembnim in še danes obstoječim ločnicam v zgodovinskem razvoju delavskega gibanja, je bila I. internacionala v dobrih desetih letih obstoja pomemben dejavnik. Na vrhuncu svoje odmevnosti je združevala kar pet milijonov članov, po drugih poročilih pa celo osem milijonov. Začasna pravila I. internacionale, ki jih je 150 let nazaj spisal Karl Marx, ostajajo aktualna še danes. Predvsem prvo: »To združenje je bilo ustanovljeno zato, da se ustvari središčna točka za zvezo in sodelovanje med delavskimi organizacijami, ki obstojijo v raznih deželah in imajo isti smoter, namreč obrambo, napredek in popolno osvoboditev delavskega razreda.« Stoletje in pol kasneje, ko so mednarodne organizacije kapitala (npr. Mednarodni denarni sklad, Evropska komisija, Svetovna banka) močnejše kot kdajkoli prej, njihova volčja lakota za dobičkom pa vse večja in brezsramnejša, je mednarodna organiziranost delavskega razreda izrednega pomena. Mednarodnim silam kapitala se namreč lahko učinkovito zoperstavijo samo mednarodno organizirani delavke in delavci. Internacionala nam je pri tem lahko v navdih, saj je v času neprimerno manjše politične svobode ter svobode združevanja dosegla zavidljive uspehe.

Ob tem si velja v spomin priklicati še besede Otta von Bismarcka, t. i. železnega kanclerja, o moči marksistov in anarhistov: »Kronane glave, bogastvo in privilegij bodo upravičeno trepetali, če se rdeči in črni kdaj ponovno združijo!« Angela Merkel, železna kanclerka našega časa, bi se z njim nedvomno strinjala.

INTERNACIONALA

"Vstanite, v suženjstvo zakleti, ki jarem vas teži gorja" (prevod Mileta Klopčiča) se je kmalu uveljavila kot himna socialističnih, komunističnih, socialdemokratskih in anarhističnih sil in obenem postala simbol pozitivne internacionalistične nastrojenosti prvih delavskih aktivistov. Ob omembi internacionalističnega momenta socializma, ki ga sicer kasneje močno načne prva svetovna vojna, ko delavstvo vseh evropskih držav izreče zvestobo svojim nacionalnim vladam, velja zapisati definicijo internacionalizma, kakršno je leta 1954 zapisal francoski zgodovinar filozofije in vneti pacifist Theodore Ruyssen: "Univerzalno zgodovinsko gibanje, ki obsega vse napore človeštva za izboljšanje človeške družbe."


Preprečevanje prihodnjih vojn

Zgodba o internacionali je pomenljiva za celotno zgodbo o razvoju mednarodnega delavskega gibanja. Z aklamacijo Pottierovi in Degeyterovi skladbi ob koncu 19. stoletja se na mreč zgodovina Internacionale šele dobro začenja. Ta izvorna koncepcija ene najvplivnejših pesmi 20. stoletja je bila izraz izvorno docela pozitivnega socialističnega nazora, ki ga odlično povzemajo besede enega prvih decidiranih socialistov in zagovornika socialističnega internacionalizma Pierra-Josepha Proudhona: "Ne metafizične zamisli filozofov, ne kompilacije pravnikov, ne odločnost in pogum industrialistov, ne protokoli diplomatov in tudi ne ustave, ki so jih vsilili vladarji, ne morejo pomagati, da bi človeštvo uresničilo svoje veliko upanje, tj. družbeni red, ki bi s temeljno preobrazbo družbene zavesti in ekonomskih odnosov preprečil prihodnje vojne." Prihodnje vojne lahko prepreči le izkoreninjenje imperialističnih apetitov velesil in ustanovitev egalitarne družbe, v kateri nihče ne bo lačen in prezebel.

Despotstvo tovarne in himna Sovjetske zveze

Zgoraj zapisane besede, da se zgodba o Internacionali pomenljivo vključuje v zgodovino mednarodnega delavstva, se navezujejo na vpliv Sovjetske zveze, države, ki se je pojmovala kot tutor združevanja delavcev in ki je, čeprav je pomenila prvo 'uradno kodifikacijo proletarske države na svetu', še bolj izrazito kot zahodne kapitalistične države omogočila "despotstvo tovarne" (Karl Marx). Internacionala, kakršna se je uveljavila v jugoslovanskem okolju, je bila namreč sovjetska predelava izvorno francoske skladbe. Nastala je ob koncu ali pa neposredno po koncu prve svetovne vojne. Po uspešno izvedeni revoluciji so pesem, izvorno napisano v prihodnjiku, postavili v sedanjik in ji dodali še tri kitice; celotna pesem je bila do leta 1944 tudi uradna himna Sovjetske zveze in je v svet pošiljala sporočilo o za svetovno delavstvo pomembnih idealih oktobrske revolucije in Sovjetske zveze. Nova različica pesmi tako odpravi Pottierovo sporočilo, ki je povezovalo razsvetljensko izročilo francoske revolucije in borbeno zavest sodobnega delavskega gibanja, in že nakazuje sovjetske nagibe k poveličevanju svoje države in domače vladajoče klike.

Glasba leta 1889

Prispevki o Internacionali večinoma tematizirajo vsebino te delavske budnice, v senci pa ostaja prispevek skladatelja Pierra Degeytera. Časovna umestitev Internacionale nam razkrije, da je bila delavska himna javnosti predstavljena istega leta, ko so "prvič zaigrali Brahmsov dvojni koncert, Šeherezado Rimskega-Korsakova, Peto simfonijo Čajkovskega, leto kasneje pa še Straussovega Don Juana in Franckovo Simfonijo" (Loparnik, Borut: Degeyterova Internacionala). Kot ugotavlja Borut Loparnik, Degeyterov napev nima ničesar skupnega s tedanjo visoko glasbeno umetnostjo. Degeyterov slog so namreč zaznamovali deleži flamske in severnofrancoske ljudske glasbe, morda tudi odmevi nabožnih pesmi, sodobna plesna glasba, sporedi pihalnih godb, operete in glasba salonske in kavarniške zabave z meščansko sentimentalnim popevkarstvom vred. K temu je potrebno po Loparniku dodati še tradicijo množičnega petja, v katerem je bilo vedno najti mnogo patetičnih vtisov.

Iz vseh teh prvin se je napajalo Degeyterovo glasbeno razmišljanje, ki je nekega dne porodilo melodijo, ki je ujela utrip svojega časa in neprivilegiranega stanu, katerega prizadevanja so tako zaznamovala celotno novejšo zgodovino. Ta prizadevanja se nam tudi v postindustrijski dobi, ko se je po razpadu imperialističnega sistema počasi razkrojil tradicionalni razredni sistem, zdijo blizu, saj nekoliko preobražena določajo tudi današnjo dnevno politiko, in prav tako nenavadno domača se nam zdi tudi Internacionala, morda ravno zaradi mnogoterih vplivov, iz katerih je črpal njen skladatelj, ki se tako ni definiral kot ustvarjalec ozke družbene plasti, ampak je v svojem delu ljudi povezoval in tako izvajal tudi še danes aktualno poslanstvo, ki pravzaprav nikoli ne bo preživeto.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                   Zasedanje I.Internacionale v Londonu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                       Članska izkaznica I.Internacionale

[You must be registered and logged in to see this image.]
Internacionalo, pesem, ki jo za svojo vzamejo socialisti, anarhisti, komunisti in socialni
demokrati, so po nekaterih virih prvič javno izvedli na prvem kongresu Druge internacionale leta 1889

[You must be registered and logged in to see this image.]
Pierre Degeyter, avtor Internacionale, je pri skladanju črpal iz mnogo virov: iz flamske
in severnofrancoske ljudske glasbe, glasbe pariških kavarn in salonov, pihalnih godb,
                                 meščanskega popevkarstva, nabožnih pesmi ...

... a onda su ti isti Europljani nazivali divljacima stanovnike drugih kontinenata nakon što su ih pokorili...
Smaknuće najstrašnijom kaznom u srednjem vijeku – 1283.

[You must be registered and logged in to see this image.]

CITROEN 2CV & SPAČEK

Na današnji dan je minilo natanko 72 let od prve uradne predstavitve kultnega Citroena 2 CV –pri nas bolj znanega pod imenom Spaček 2 CV, simboličen avtomobil iz hiše Citroën, je v prejšnjem stoletju zbujal vsesplošno občudovanje. "Več kot le avtomobil, življenjski slog," lahko beremo v tisku konec štiridesetih let. Robusten in praktičen avtomobil 2 CV, ki potrebuje le najosnovnejše vzdrževanje, je v drugi polovici 20. stoletja zbujal navdušenje publike, kot ga ni bil nikoli deležen noben drug avtomobil.

TEHNIŠKI PODATKI:

* Prostornina motorja: 425 ccm
* Moč motorja: 18 KM SAE/5.000 vrt/min
* Kompresijsko razmerje: 7,5:1
* Maksimalna hitrost: 95 km/h
* Poraba goriva: 5,5 l/100km

Izvor avtomobila 2 CV sega v 30. leta. Leta 1936 je Pierre-Jules Boulanger, gonilna sila projekta Traction, sprožil projekt TPV, kar pomeni zelo majhen avto (Très Petite Voiture). Za ekipo, ki ga je obdajala, to ni bil prvi poskus. Tu srečamo Andréja Lefebra in Flaminija Bertonija. Prvi prototip, ki je zapeljal iz delavnic v letu 1937, je bil opremljen z motorjem motocikla s 500 cm3. Vojna je prekinila razvoj "spačka". Poskrijejo obstoječe prototipe, nekatere celo razstavljene na dele in jih razpršijo po vsej državi. Pierre-Jules Boulanger je v teh šestih letih svojemu TPV-ju kljub vsemu pripravil nekaj izboljšav. Leta 1946 ponovno stečejo preskusi. Za zagotavljanje zaupnosti, ki se mu zdi najpomembnejša, Pierre-Jules Boulanger kupi zemljišče zahodno od Pariza. To je Ferté-Vidame, kjer je še dandanes Citroënov preskusni center.

Veliki dan se je nezadržno bližal. Na avtomobilskem salonu 7. oktobra 1948 je 2 CV v središču dogajanja. Prve pripombe so pikre. Njegova oblika je šokantna. Njegov izgled je zbegal stalne stranke znamke Citroën, ki so bile bolj vajene na Traction in na njegov videz visokega razreda. Najmanj kar lahko rečemo je, da nihče ni ostal ravnodušen. In čeprav so bili mediji skeptični, ga je široka javnost vendarle izredno hitro sprejela. Knjige naročil so se bliskovito polnile. Tako kolosalen in hiter uspeh je povzročil ozka grla v procesu proizvodnje. V tem obdobju ni bilo redko, da si moral na svojega spačka čakati tudi več let.
Kakorkoli že, rezultati so bili otipljivi. 2 CV je bil uspešen, njegova epopeja pa se je šele začela. Oblika avtomobila 2 CV izraža dobro ravnovesje. To najbolje odražajo simetrična okna. Prednji del je bolj razgiban. Pokrov motornega prostora iz valovite pločevine se dviga nad rešetko za vstop zraka iz vodoravnih letev, na katerih je nameščen oval z dvojno puščico na sredini 2 CV je predvsem dobro zasnovan avtomobil. Vsak del karoserije se po zaslugi drsnih tečajev in dveh ali treh premišljeno nameščenih vijakov lahko enostavno odstrani in ponovno namesti. Nenazadnje avtomobil 2 CV tehta komaj 80 kg in se lahkotno premika s hitrostjo 65 km/h, pri čemer njegova poraba ne presega 4,5 litra na 100 km.
         
Oborožen s takimi aduti je avtomobil 2 CV prav tak, kot si ga je zamislil Pierre-Jules Boulanger. Majhen, praktičen in vsakomur dostopen. Vendar pa je usoda velikih mož znamke Citroën včasih tragična. Leta 1950 je Pierre-Jules Boulanger preminil. Poznal je začetek svojega največjega projekta, nikoli pa si ne bi mogel predstavljati silovitega uspeha, ki ga je čakal. 50. leta so bila priča razvoja avtomobila 2 CV prav na vseh področjih. Leta 1951 je luč sveta zagledala izvedenka 2 CV mali furgon (tip AU) in pritegnila pozornost. Naslednji korak je bil narejen leta 1954. Tokrat je bila predmet prenove moč avtomobila 2 CV. Motor ima odslej prostornino 425 cm3. Decembra 1956 je Citroën na trg poslal 2 CV tipa AZL. Veliko pravokotno zadnje steklo, zložljiva platnena streha … Nova končna dodelava je znamki omogočila, da je trgu ponudila luksuzno izvedenko avtomobila 2 CV.
Še isto leto se je proizvodnja povečala na 95.864 limuzin. Naslednje leto je bila proizvodnja še boljša, saj je bilo izdelanih več kot 100.000 primerkov. Petdeseta so bila leta razcveta za avtomobil 2 CV. Najboljše pa šele prihaja …

1960. Čas za prvo pomladitev avtomobila 2 CV. Nežno stilsko preoblikovanje se nanaša predvsem na zunanjost. Novi pokrov motornega prostora ima odslej pet reber. Poleg tega se pojavi še dvoje stranskih vrat. Naslednje leto Citroën v okviru avtomobilskega salona predstavi novo izvedenko: 2 CV AZLP. Omenjena izvedenka 2 CV, ki razvije 13,5 KM pri 4000 vrtljajih/minuto, je močnejša in z lahkoto dosega hitrost 85 km/h ter porabi 5,5 litra na 100 kilometrov. Leta 1964 avtomobil 2 CV nadaljuje svojo preobrazbo. Spaček doživi pravo malo revolucijo. Vrata se ne bodo nikoli več odpirala proti prednjemu delu. Ta posebnost je odpravljena, avtomobil 2 CV je zdaj "pravilno obrnjen".


Leta 1966 je bil posodobljen prednji del. Tokrat je prenove deležna okrasna maska. Odslej jo krasijo tri vodoravne letve iz aluminija. Opazimo lahko tudi, da je nad profilom odbijačev, ki je običajno kovinski, zdaj še plast črne plastike. Priljubljeni avtomobil 2 CV je tudi in predvsem izvrstno mestno vozilo. Začetek tega desetletja je za avtomobil 2 CV sinonim moči. Izbor vozil 2 CV se je povečal in dobil ponoven zalet. Z avtomobiloma 2 CV 4 in 2 CV 6 je Citroën leta 1970 ponudil več izvedenk, ki so lahko presegle hitrost 100 km/h. S pomočjo oglaševanja je Citroën obe izvedenki 2 CV spremenil v svoja vlečna konja. Pomlajeni 2 CV, ki je zahteval le osnovno vzdrževanje in zato tudi majhen budžet, je z različnimi modeli ohranil začetno navdušenje javnosti! V tem zanosu so bili organizirani prvi rallyi na dolge razdalje, kot je bil na primer slavni rally Paris-Kabul.

Ob avtomobilskem salonu v Parizu 1974 je avtomobil 2 CV doživel spektakularne spremembe. Okrasna maska iz plastike, pravokotni žarometi … "spaček" nenehno preseneča. Vse to je popolnoma ustrezalo duhu tistega časa. A 2 CV ni pozabil nostalgikov in zaljubljencev, ki so se vanj zagledali že na samem začetku. Zato je Citroën leta 1976 lansiral izvedenko 2 CV "spécial". Rustikalen avtomobil 2 CV temačne notranjosti z okroglimi lučmi je na las podoben prvotni izvedenki.

80. leta so beležila uspehe specialnih serij
Izvedenka "Charleston" je to pot utrla že leta 1981. Omenjeni 2 CV, tipičen predstavnik 30. let, z okroglimi lučmi, v bordo in črni barvi, je doživel takojšen uspeh. Citroën ga naslednje leto uvrsti v katalog. Leta 1985 se pojavijo izvedenke "Dolly". Dvobarvne izvedenke 2 CV, ki združujejo izvirne barve (vanilija in siva, zelena in bela, rdeča in siva …), ki so kot "žrtve" svojega uspeha prav tako uvrščene v katalog. Leta 1986 je 2 CV še vedno simbol francoskega ljudskega avtomobila. Specialna serija "Cocorico" v barvah trobojnice odlično odraža to miselnost, ki jo podpira tudi oglaševalski slogan, ki spačka odlično predstavlja: "Ta 2 CV je pa že preveč".

Februarja 1989 se je trak za proizvodnjo avtomobila 2 CV v Franciji ustavil. Po 3.868.633 prodanih enotah je 27. julija 1990 ob 16-tih tovarno v mestu Mangualde na Portugalskem zapustil še zadnji spaček. Tako se je zaključila proizvodnja tega mitičnega vozila in začela se je popolnoma drugačna zgodba, zgodba o spačku in njegovih navdušencih, ki so se združili v različne Citroënove klube. Avtomobil 2 CV je zagotovo nesmrten. Zgodba vozila 2 CV se je začela leta 1936. Takrat so se torej začele prve študije o "ljudskem vozilu", ki je imel zelo enostavno definicijo: "dežnik nad štirimi kolesi" in ki je pri realizaciji odločno zapustil izhojene steze. Varčno vozilo, ki lahko sprejme štiri osebe in 50 kg prtljage in pri hitrosti 50 km/h ponuja kar največ udobja.

Glavni element tega udobja je seveda vzmetenje, vendar je pomemben tudi sam potniški prostor. Pierre Boulanger, generalni direktor v tistem obdobju, s klobukom na glavi lastnoročno preizkuša makete naravne velikosti. Če pade klobuk, pade tudi projekt. Maja 1939 je za avtomobilski salon, ki ne bo nikdar ugledal luči sveta, pripravljenih 250 prototipov. Vojna je. Vsi prototipi, razen enega, so namerno uničeni. Ob otvoritvi Pariškega avtomobilskega salona 1948, ko je Pierre Boulanger pred predsednikom republike,Vincentom Auriolom, počasi razkrival avtomobil 2 CV, je avtomobil presenetil s svojim nenavadnim videzom, prekanjeno notranjo ureditvijo, svojim izredno varčnim značajem ter s svojimi možnostmi za vsestransko uporabo.

Dvovaljni ležeči motor z zračnim hlajenjem je plod inovativne zasnove. Izraža novo filozofijo v prevozu za osebno rabo. Mediji so v zadregi. Javnost prav tako. A ne za dolgo: leta 1950 se je val naročil povečal v taki meri, da je čakalna doba znašala tudi šest let. Težave pri iskanju bencinskih servisov v puščavskih predelih so spodbudile družbo Citroën, da je pripravila avtomobil CV s pogonom na vsa 4 kolesa, vsako os je poganjal en motor (eden na sprednjem, drugi na zadnjem delu).

To vozilo je pri polni obremenitvi lahko premagovalo celo več kot 40 % peščene strmine, vendar je bil drugi motor nameščen v prostoru za prtljago na zadnjem delu in tako zmanjšal zmogljivosti prtljažnika. Avtomobil 2 CV 4 x 4, ki je bil predstavljen marca 1958, so začeli izdelovati šele leta 1960. Do leta 1966 je bilo izdelanih 694 vozil.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Generacije legendarnih "spačkov" Citroen CV2

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                Prototip Citroen CV2 - 1939

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Prednjo kljuko za vžig avta je s pridom uporabljal tudi nežnejši spol

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Citroen 2CV od 1949 do 1961

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     72 let od prve predstavitve legend Citroen 2CV

[You must be registered and logged in to see this image.]
Po 3.868.633 prodanih enotah je 27. julija 1990 ob 16-tih tovarno v mestu Mangualde na Portugalskem zapustil še zadnji spaček

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Ob obisku predsednika Josipa Broza Tita v Tomosu so mu predstavili tudi novega 2CV

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     Uspešna koprodukcija med Tomosom in Cimosom tudi pri modelu 2CV

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Nekateri tehnični podatki o Citroenu 2CV

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Pri nas so Citroen 2CV furgon uporabljali tudi pri AMZ Slovenije

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Citroen 2CV leta 1964

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                  Citroen 2CV leta 1974

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                               Citroen 2CV "Dolly" leta 1984

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Citroen 2CV zvezdniško slavo povečal tudi v filmu Jamesa Bonda 007

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                   Citroen 2CV Charleston

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Sestavni deli dvocilindrskega motorja 2CV

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Sestavni deli menjalnika 2CV

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Moderna in velika družina z 1+1/2 Citroen CV2



                                       Citroen 2CV letnik 1969 še vedno prede

Da ne bi ispalo kako je današnji datum u prošlosti imao samo negativne događaje, evo dva koja nisu vezana uz vojsku, rat i smrt... 


Dovršen prvi obilazak svijeta na ljudski pogon – 2007.

[You must be registered and logged in to see this image.]


Thor Heyerdahl – genijalni norveški znanstvenik – avanturist – 1914.


[You must be registered and logged in to see this image.]

- 1871. u selu Rakovica izbila Rakovička buna, protiv austro-ugarske vlasti
- Dan nezavisnosti u RH
-1968. rođen Zvonimir Boban, nogometaš
-1992. umro Willy Brandt, njem. kancelar, popularni gradonačelnik Berlina

Ha..vratio si se druže Gorane. Vjerujem da je bilo uspješno,a vjerojatno si se i poželio starih drugova sa,Foruma

Pa eto, vratio sam se, ali to bi se moglo smjestiti u rubriku  "na jučerašnji dan"
Vidim da sam vam nedostajao, zatrpali ste teme dok nisam gledao. Imam preko 200 notifikacija.

goran9030 (citat):

Pa eto, vratio sam se, ali to bi se moglo smjestiti u rubriku  "na jučerašnji dan"
Vidim da sam vam nedostajao, zatrpali ste teme dok nisam gledao. Imam preko 200 notifikacija.

Vidiš vidiš, bili smo aktivni. Ja jučer slabije,a i danas mi se nesto neda.
Međutim,od sutra idem u pisanje..stalno pregledavam postove po Forumu