Na današnji dan

KOROŠKI PLEBISCIT

Na današnji dan leta 1920 je bil na Koroškem izveden plebiscit, na katerem so se koroških prebivalci odločali za priključitev južne Koroške k Avstriji.

Od 39.291 upravičencev se jih je plebscita udeležilo kar 37.636. Oddanih pa je bilo 37.304 veljavnih glasov, od tega za Republiko Avstrijo 59,04 % , za Kraljevino SHS pa 40,96 %. Z izidom glasovanja je bila določena tudi meja med državama.

LIBELIČE

“Do ganljivosti in zanosa neponovljiv primer trmastega, upornega, požganiškega samorastništva, ki ga sam hudič ne ugonobi, so ob plebiscitu bile Libeliče, danes komajda znana, po krivici odmaknjena, v žep med državno mejo in Dravo stisnjena vasica zgoraj nad Dravogradom. Leta 1920 so namreč Libeličani pokazali zgodovini tako zelo in tako enkratno zobe, da jih sploh ne bi smeli pozabiti; kakor ne pozabljamo svojih kmečkih uporov in kakor ne bomo pozabili svojega narodnoosvobodilnega boja.”

Kljub velikonemškemu pritisku in organizirani plebiscitni propagandi, ki je skoraj po vsej Koroški temeljito “pometla” s slovensko nacionalno zavestjo, se libeliški kmetje niso uklonili. Plebiscitni rezultat je pokazal, da se je večina Libeličanov odločila za takratno kraljevino SHS. Toda v kotlu velike avstrijske zmage so tudi Libeličam zakuhali “župo”, ki je zavedni krajani nikoli ne bi in niso hoteli pojesti. Vas je razmejitvena komisija namreč nasilno priključila Avstriji. In ko so v celovškem deželnem zboru nazdravljali v silnem zanosu zmagoslavja, je v majhnih obrobnih zavednih Libeličah padel prvi mejnik.

Veliko je že napisanega in povedanega o epohalnem uporu peščice zavednih libeliških domoljubov, ki so se polni dve leti borili za vrnitev k matični domovini. Vsak dan so ruvali mejnike, rezali bodečo “državno” žico, se upirali orožnikom in avstrijski upravi, prirejali protestne shode in zborovanja, se povezali s slovenskim zaledjem… Mencin, Vogrinec, Gačnik… imena, ki bodo za vedno zapisana v zgodovini kraja. Upor je rodil zmago. Kdo bi verjel, da se bo Avstrija naveličala zavednega libeliškega “osišča” in končno pristala na ponovni pregled plebiscitnih rezultatov.
Zgodil se je čudež, 1.oktober 1922 pa je pomenil dokončno vrnitev v objem domovine. To je bil praznik Libelič, praznik cele Slovenije.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           »Korošci, spoznajte zrnje, ki raste v Jugoslaviji«: Jugoslovanski propagandni plakat ob plebiscitu

[You must be registered and logged in to see this image.]
Nemški propagandni plakat ob plebiscitu. »Mama, ne štimajte [glasujte] za Jugoslavijo, kar moram
ajnrukat [v vojsko] za kralja Petra!« Nemška stran je poskušala s takimi sporočili ustvariti prepričanje,
da sta vojaštvo in krvoločnost značilnost jugoslovanstva/slovenstva (v tem primeru zaradi splošne
                  vojaške obveznosti), avstrijstvo/nemštvo pa je bilo prikazano kot miroljubno     

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Plakat v Libeličah  

[You must be registered and logged in to see this image.]  
                                                                                   Plebiscitna komisija                    

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           Po plebiscitu je bila določena tudi meja med državama

51. BARCOLANA - II.

WAY OF LIFE

Na današnji dan 2019 ima Barcolana 50+1 ima po letu 2009 spet slovenskega zmagovalca, po točno desetih letih si je zmago priborila spet Maxi Jena, letos sicer kot Way of life. Jadranica slovenske ekipe Ewol, na čelu katere stoji Gašper Vinčec, je s pravilnimi izbirami v rahlem vetru ugnala celo floto že po startu in samostojno jadrala do konca.

Številka ena svetovnega kolesarstva, Primož Roglič, bo v nedeljo na znameniti regati Barkolana član posadke jadrnice Way of Life – V ekipi slovenskega olimpijca, Gašperja Vinčeca, tudi mladi jadralski up iz Maribora, Žan Luka Zelko, 2-kratni svetovni prvak v veslanju, Tržačan Alessandro Mansutti, ter Čeh Michael Maier, udeleženec Pokala Amerike in 6-kratni zmagovalec tekmovanja Finn World Masters – Med gosti izjemni kuharski chef Tomaž Kavčič.

Več kot 300 dogodkov na 51.Barcolani

Posebno pozornost bodo posvetili okoljevarstvu

Barcolana tudi letos, že 51. leto zapored, kliče po druženju. Med 2. in 13. oktobrom se bo na morju in kopnem zvrstilo okoli 300 dogodkov, glavni dogodek - regata vseh regat - bo na sporedu v nedeljo, 13. oktobra, vse do takrat pa bo jadralski praznik potekal v znamenju kulturnih dogodkov in varstva okolja. Simbol letošnje okoljevarstvene Barcolane bo gigantna umetniška instalacija z imenom Alice, ki bo poosebljala sardon. Ta bo postavljena na Velikem trgu, kjer bodo letos prvič uredili tudi del Naselja Barcolana.

Podrobnosti in novosti letošnjega jadralskega praznika je predsednik kluba SVBG Mitja Gialuz predstavil na sedežu zavarovalnice Generali, ki je glavni pokrovitelj prireditve. V družbi Generalijevega predsednika Gabrieleja Galaterija di Genole je ponosno napovedal, bo bo gost Barcolane tudi letos znamenita šolska ladja Amerigo Vespucci, ki bo privezana pred Velikim trgom.

»Potem ko smo lani dosegli rekord, ki smo ga lovili, letos stavimo na kakovost in številne novosti. Uvajamo kulturno prireditev Barcolana un mare di racconti, ki bo potekala na Gradu sv. Justa, prvič se bo dogajalo na Velikem trgu, kjer so predvidene sodobne montažne hiške, v katerih bodo gostovali info točka, pokrovitelji in restavracija, pozornost bomo namenjali okoljskim temam, v fokus bomo postavili tudi plovila prihodnosti,« je vsebino spremljevalnih dogodkov povzel Gialuz.

51

Na prvi izvedbi leta 1969 je sodelovalo 51 jadrnic.

2.688

Rekordno število jadrnic 2.688 je sodelovalo v letu 2018.

SLOVENIJA

Slovenija je doslej vpisala pet samostojnih zmag; leta 1994 je Dušan Puh krmaril Fanatic. Med letoma 1995 in 1997 je zmagala Gaia Legend, zato je slovenska posadka z Mitjo Kosmino na čelu pokal prejela v trajno last, leta 2009 je bila prva Maxi Jena, ki jo je prav tako krmaril Kosmina.

SPIRIT OF PORTOPICCOLO

* Material: Karbonska vlakna
* Dolžina: 26,5 metrov
* Višina jambora: 45 metrov
* Jadra maksimalno: 780 m2
* Hitrost: preko 30 vozlov

F69

5.oktobra 2019 je F69 prva foil jadrnica na Barcolani s tremi člani posadke dosegla rekord v Tržaškem zalivu s hitrostjo 33,9 vozlov (62,78 km/h)!

ALICE

* Alice je v podobi sardona
* Sestavljena iz zbranih 10.000 plastičnih steklenic
* 15 prostovoljcev jo je sestavljalo 3 mesece
* Pri čiščenju je sodelovalo 200.000 državljanov

[You must be registered and logged in to see this link.]

SLOVENSKI DEL BARCOLANE

* Izidi regate Na Barcolano iz Slovenije:
1. Shining (Črna Gora, krmar Miloš Radonjić)
2. Adriatic Europa (Slovenija, Dušan Puh) + 2 minuti
3. Furiosa 2 (Hrvaška, Igor Čupič) + 7 minut
4. Piccolo Diavolo Rosso (Slovenija, Goran Brovč) + 28 minut
5. Taia 2 (Slovenija, Goran Djordjevič) + 29 minut
6. Dragonudo (Italija, Sebastjan Cettul) + 30 minut
7. Lepa (Slovenija, Miha Kavčič)
8. Kumatods Anthos (Italija, Zottelle Nicola)

[You must be registered and logged in to see this link.]

WAY OF LIFE

* Dolžina: 23,99 metrov
* Širina: 5,05 metrov
* Osnovni izpodriv: 13.000 kg
* Ugrez: 4,5 metrov
* Material: karbonski kompoziti
* Jambor: karbonski (36 metrov)
* Glavno jadro: 176 m2
* Flok - trojka: 130 m2
* Genova - enka: 179 m2
* Drifter: 255 m2
* Top Genaker: 560 m2
* 7/8 Genaker: 400 m2
* VMG: 460 m2
* Nagibna kobilica: weldox (max. nagib 45 ̊)
* Motor: Volvo sail-drive (55KM)
* Inštrumenti: Silva
* Palubna oprema: Harken
* Vrvi: Gottifredi Maffioli
* Ograja: titan
* Arhitekt: Andrej Justin

Barcolana 50+1 ima po letu 2009 spet slovenskega zmagovalca, po točno desetih letih si je zmago priborila spet Maxi Jena, letos sicer kot Way of life. Jadranica slovenske ekipe Ewol, na čelu katere stoji Gašper Vinčec, je s pravilnimi izbirami v rahlem vetru ugnala celo floto že po startu in samostojno jadrala do konca.

Odločal je že odličen start, v katerem so sicer za nekaj časa k sebi priklicale objektive manjše jadrnice, nato pa so v ospredje stopile velikanke, ki so povečini startale v bližini svetilnika. Z lažjimi in manjšim jadrom je slovenska Way of life Gašperja Vinčeca (80 čevljev) prevzela velik naskok že na prvi stranici. Izbrala je tudi pravo smer in se prva približala prvi boji, nato pa zajadrala do druge boje, ki je bila po odločitvi regatnega odbora, tudi cilj. Do cilja je potrebovala nekaj manj kot dve uri. Na krovu je s slovensko ekipo jadral tudi najboljši kolesar na svetu Primož Roglič.

Slovenska jadrnica je na Barcolani zadnjič zmagala leta 2009, ko je Maxi Jeno vodil Mitja Kosmina, sicer pa smo slovensko zmago na Barcolani dočakali med letoma 1995 in 1997 z Gajo Legend.

Za sabo je na prvi stranici stalno stala 100-čeveljska Arca Fondi SGR Wild Thing Furia Benussija in Portopiccolo Tempus Fugit s krmarjem Mitjo Kosmino. Od protagonistov je največ težav na startu imela ženska posadka na jadrnici 80 Maxi Golfo di Trieste, ki pa sredi prve stranice vendarle ujela vodilne. Četverica v ospredju je bila le kaplja v morju belih jader, ki so se borili v ozadju proti rahlemu vetru.
Drugo mesto je pripadlo črnogorski jadrnici Shining Miloša Radonjića, ki je v soboto zmagal Go to Barcolana from Slovenia.

Vrstni red:

1. Way of Life (Gašper Vinčec)
2. Shining (Miloš Radonjić)
3. Adriatic Europa (Dušan Puh)

Druga je bila črnogorska jadrnica Shining s krmarjem Milošem Radonjićem, tretja Scorpio Iztoka Krumpaka iz JK Izola, četrta pa Adriatic Europa Dušana Puha.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Way of Life bivša Maxi Jena Gašperja Vinčeca zmagovalka na 51.Barcolani

FELIX BAUMGARTNER

Z roba vesolja z nadzvočno hitrostjo

Na današnji dan leta 2012 je avstrijski pustolovec Felix Baumgartner uspešno prestal skok z višine 39.045 metrov in pristal vzhodno od mesta Roswell v ameriški zvezni državi Nova Mehika. 43-letnik je s tem podrl nekaj rekordov.

Felix Baumgartner je po okrog štirih minutah in 22 sekundah padanja proti Zemlji presegel rekord najvišjega in najhitrejšega prostega padca, ob tem pa tudi rekord najvišjega poleta človeka z balonom.
In najpomembneje: prebil je zvočni zid. Med skokom iz kapsule z višine 39.068 metrov je dosegel najvišjo hitrost 1.342 km/h.

Podrl je štiri svetovne rekorde in sicer najvišji polet z balonom, najvišji in najhitrejši prosti pad ter presegel hitrost zvoka.
Z RedBullom sodeluje že vse od leta 1988, ko je začel nastopati na razstavah padalstva. Po izvedbi nadzvočnega skoka je Felix nadaljeval z izzivi in potiskal svoje fizične meje in spretnosti. Sodeloval je v Nürburgring 24-urni vztrajnostni dirki, tekmoval na rally dirkah, izvedel ‘back flip’ s helikopterjem in akrobatsko letenje sinhronizirano z driftanjem. Prejel je številne nagrade, med drugim nagrado Steiger in bil sprejet v dvorano slavnih pri Living Legends of Aviation.

39.068 metrov

V helijevem balonu se je povzpel 39.000 metrov nad Zemljo in se nato pognal v neznano. »Sediš v kapsuli v okolju, ki je izredno sovražno in nevarno. Nihče ti ne more pomagati, če gre karkoli narobe. In narobe gre lahko veliko stvari. Mala tehnična napaka in boš umrl. Hitro, ker tam ni ne kisika ne pritiska. To so razlogi, da si hvaležen in ponižen,« je odgovoril na vprašanje o tem, kaj pri njegovi veliki avanturi je nanj naredilo največji vtis. Ni je jemal kot nekaj samoumevnega, niti približno, saj je bila daleč najbolj nevaren projekt, ki ga je izpeljal do takrat. In teh ni bilo malo.

»Že kot otrok sem si želel skakati s padalom, v zraku sem od nekdaj užival. Pri 16 letih sem šel v lokalni padalski klub, nato veliko skakal in z leti postajal čedalje boljši. Tudi izzivi so potem postajali vse večji, meje postavljene više, in to je povezano tudi z adrenalinom. A nikoli nisem iskal nevarnosti, ta je le stranski produkt tega, kar počnem, je povedal Felix Baumgartner.

Vse se je seveda vrtelo okoli tistega famoznega skoka, s katerim je – podobno kot Neil Armstrong – pustil sled v zgodovini, ki je nič več ne bo izbrisalo. Postal je »tisti Felix«, ki pa se, kot je sam dejal, po skoku ni niti malo spremenil. »Dan kasneje sem se zvečer pogledal v ogledalo, si umil zobe, bil sem enaka oseba, le svoj cilj sem dosegel. Ko imaš cilj, garaš zanj, delaš napake, ponavljaš nekaj v nedogled in greš čez številne ovire, da bi ti uspelo, in si na koncu srečen. Nisem se pa spremenil.« 49-letni Baumgartner je večkrat poudaril, da nima nobene želje po ponovitvi skoka. »Ko enkrat greš v vesolje, ni več veliko stvari, ki bi to prekosile. Lahko bi šel više, a bi zgolj ponavljal že doživeto. Tehnika bi bila enaka, priprave tudi. Na ljudi ne bi imelo istega učinka. In rekord sem tako ali tako že podrl.«

Rekord. Da, Felix je tistega oktobrskega dne postal prvi človek, ki je presegel hitrost zvoka. Pošalil se je, da bi nam rad o tem zaupal kakšno hudo zanimivo in privlačno zgodbo, ki bi nas prevzela, a se je vse odvilo blazno hitro. »Ničesar nisem občutil niti vedel, da sem presegel rekord. Pok se je zgodil nekje za menoj. Ko sem pristal, je k meni priletel član podporne ekipe, mi snel monitor s telesa, šel hitro k računalniku in pogledal meritve. Dvignil je palec in se mi zasmejal.«

Jasno je bilo, da je Baumgartner v tistem trenutku v resnici postal »kralj neba«. Povedal je, da si je res želel tega rekorda. »Pomemben je bil zame, saj bi šlo v nasprotnem primeru zgolj za skok z velike višine. Da sem postal prvi človek, ki je prebil zvočni zid, pa bo za večno zapisano v zgodovinskih knjigah.«

To je bil le eden od odgovorov na tisti »zakaj«, ki mu ga pod nos redno potiskamo novinarji. Podobno kot je George Leigh Mallory utemeljil svoj poskus osvojitve Everesta z besedami: »Ker je tam«, tako tudi Baumgartner ne išče posebne filozofije v motivih, ki so ga vodili v izredno nevarno avanturo. »Vedno sem imel rad letala, helikopterje, padalstvo. Ko sem postajal boljši, sem se začel ozirati k rekordu, ki ga je v 60. letih postavil Joe Kittinger s poletom 4 minut in 36 sekund.«

Felixov skok je bil za današnje generacije kot pristanek Neila Armstronga na Luni za naše babice in mame. Nekaj, kar je za vedno spremenilo zgodovino in vsaj malo tudi vsakega izmed nas, ki nas je nevaren podvig prikoval pred male in velike zaslone. »Mlajše generacije so lahko zgolj poslušale o pristanku na Luni, enem največjih dosežkov človeštva, a niso imele nič od tega. Zato je bil moj skok zanje tako poseben – čutili so z mano, se bali zame, ko sem se začel nekontrolirano vrteti. Bom umrl ali preživel? Ta drama kot pri Apollu 13 je ljudi tako navdušila, da še danes radi poslušajo mojo zgodbo.«

In verjemite, če je bilo česa veliko, je bilo veliko drame in strahu. A pri tistih, ki smo opazovali podvig, pri Felixu za strah in druge občutke ni bilo niti časa niti prostora. Padati štiri minute in 19 sekund s hitrostjo 1342 kilometrov na uro pač ni mačji kašelj. »Sedel sem v kapsuli, oči vsega sveta so bile uprte vame. A v resnici sem bil sam. Ko greš gor, se ne zavedaš množic. Pred skokom smo se z znanstveniki in zdravniki veliko pogovarjali o tem, da se lahko začnem nekontrolirano vrteti. Zaradi pritiska v lobanji bi mi lahko pri tem oči skočile iz jamic, umrl bi v trenutku, so me opozarjali zdravniki. Dejstvo je bilo, da smo se podali na pot v neznano.«

Je imela torej pri njegovem uspehu zraven vsaj kanček tudi sreča? Baumgartner to kategorično zavrne. »Šlo je za kombinacijo mojih izkušenj in znanja, trdega dela celotne ekipe in množice testov, ki smo jih opravili prej. Če bi bila možnost za smrt enaka možnosti, da preživim, ne bi šel v to. Nisem kockar. To ni moj slog, nisem izzivalec hudiča, zgolj premikam meje mogočega. Moj cilj ni bil, da se ubijem, ampak da mi uspe in nato pripovedujem svojo zgodbo.«

Da mu je uspelo, se je moral na točno določeno mesto postaviti vsak košček sestavljanke. Vreme, veter, kapsula, tehnična ekipa na tleh, sateliti, ki so svetu v živo predvajali neverjetni podvig. Zanimivo je, da sta ga pri skoku sploh prvič v živo spremljala starša. Zanju je bilo to seveda stresno, a mama se ni dala prepričati.

»Lahko bi bila priča sinovi smrti. A rekla je, da me hoče v tem primeru še zadnjič držati v naročju. Res ganljivo. Nisem bil srečen, ko sem izvedel, da bosta prišla, ker je bil to zame le dodaten pritisk. Sta pa imela vseeno pravico, ker sta pač moja starša.« Felix brez zadržka prizna, da je zaradi ekstremizma v svojem odnosu do staršev tudi malo sebičen. »Če ne bi skakal, ne bi bil srečen. In nobena mama si ne želi, da bi bil njen sin nesrečen človek.«

Ker nima ambicij po ponovitvi slavnega skoka, je našel nove izzive. Opravil je licenco za akrobatskega pilota helikopterja, kar mu napolnjuje dneve. Adrenalin tako ostaja del njegovega življenja, ne kot vodilo, pač pa recimo temu Felixov najboljši prijatelj. »Spet sem v zraku, kamor spadam,« je jedrnat.

Včasih moraš iti zelo visoko, da bi razumel, kako majhen si v resnici.
Felix Baumgartner
22. marec 2019

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Felix Baumgartner pred poletom

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          Skočil je iz višine 39.045 metrov

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Felix Baumgartner je prebil zvočni zid in dosegel nov rekord 1.342 km/h

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Felix Baumgartner je prebil zvočni zid

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Felix Baumgartner ob pristanku

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                             Felix Baumgartner v Portorožu

EVANGELISTA TORRICELLI


Na današnji dan leta 1608 se je rodil italijanski fizik in matematik Evangelista Torricelli. Prvi je ustvaril vakuum, skoraj brezzračni prostor, po njem imenovan Torricellijev vakuum na živosrebrnem stolpcu. Iznašel je živosrebrni barometer. Po njem se imenuje merska enota tlaka - torr.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Evangelista Toriccelli

[You must be registered and logged in to see this image.]
            Evangelista Toricelli je izumil barometer

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Barometer

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Evangelista Toriccelli 1606 - 1647

OSCAR WILDE

Na današnji dan leta 1854 se je rodil dramatik, pesnik in pisatelj Oscar Fingal O'Flahertie Wills Wilde, ki je v svojih delih kritiziral tedanjo viktorijansko družbo.

Otroška leta je preživel v rodnem Dublinu na Irskem. Mati je bila pesnica, oče pa zdravnik, Wilde je hodil v dobre šole in je bil materialno preskrbljen. Že v mladosti je bil zelo razgledan in se je zelo zanimal za umetnost. Študiral je sprva na dublinski univerzi Trinity, nato pa še na Univerzi v Oxfordu.  Na Magdalen kolidžu sta bila njegova profesorja Walter Pater in John Ruskin. Poleg tega je bil tudi umetnostni in literarni kritik in proučevalec ter je pisal za različne angleške mesečnike.

Leta 1884 se je poročil s Constance Lloyd, s katero je imel dva sinova.
Oscar Wilde ni ostal zaverovan enemu žanru, temveč je bil pisatelj širokega razpona. Ni ostal samo pri mladostnem pesnikovanju, ampak je znal pisati tudi dobro pripovedno prozo. Med zvrstmi je obvladal pravljico, novelo in roman, komedijo in tragedijo in nenazadnje tudi elegantno oblikovan esej.

Wilde si je tudi utrl pot med najvišje sloje družbe. Povsod je bil zelo cenjen in zaželen gost, tako kot so cenjene njegove knjige tudi še danes. Njegova javna druženja z debatami so bila vedno polna cinične in inteligentne duhovitosti, prvovrstni in množično obiskovani dogodki za javnost, tudi v ZDA. Nedvomno je, skupaj z rojakom Bernardom Shawom, eden od najboljših in najbolj plodnih aforistov vseh časov.

Zaradi istospolne zveze z Alfredom Douglasom (opisano v romanu Slika Doriana Graya), so ga sodno preganjali in obsodili ter ga za dve leti poslali na prisilno delo v zloglasno kaznilnico. To se je zgodilo dve leti pred smrtjo, nakar so ga še izgnali v Francijo.
Leta 1900 je zbolel za meningitisom in 30. novembra v Parizu umrl, pozabljen in osamljen. Pokopan je na največjem pariškem pokopališču Pere Lachaise, njegov grob pa je med najbolj obiskanimi.

AFORIZMI

»Nesreča moških je, da nikoli ne postanejo čisto takšni, kot so bili njihovi očetje. Tragedija žensk pa je, da vedno postanejo takšne, kot so njihove matere.«
Oscar Wilde

"Ni moralnih in nemoralnih knjig. Knjige so dobro ali slabo napisane. To je vse." 
Oscar Wilde

"Umetnikovo srce je njegova glava."
Oscar Wilde

Ljudje strašno radi dajejo drugim tisto, kar bi sami najbolj potrebovali!
Oscar Wilde

Ohrani ljubezen v svojem srcu, kajti življenje brez nje je kot senčen vrt, kjer so vse rože mrtve.
Oscar Wilde

Kdo, ki je ljubljen, je ubožen?
Oscar Wilde

Moški hoče biti prva ljubezen ženske, ženska pa zadnja ljubezen moškega.
Oscar Wilde

Nikar se ne vznemirjajte, če vas ljudje opravljajo. Če vas ne bi, bi to pomenilo da ste nezanimivi.
Oscar Wilde


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Oscar Fingal O'Flahertie Wills Wilde

MIRO CERAR

Na današnji dan leta 1964 je slovenski telovadec Miro Cerar na olimpijskih igrah v Tokiu na konju z ročaji osvojil zlato medaljo na olimpijskih igrah. Te je bila tudi edina jugoslovanska zlata medalja v Tokiu. Revolucionar svojega časa, eden najboljših telovadcev sploh in športna legenda v pravem pomenu besede je dan pozneje olimpijskemu naslovu na konju z ročaji dodal še bron na drogu.

DVAKRATNI OLIMPIJSKI, ŠTIRIKRATNI SVETOVNI IN DESETKRATNI EVROPSKI PRVAK

Miro Cerar, rojen 28. oktobra 1939 v Ljubljani, je eden  najuspešnejših športnikov Slovenije vseh časov. Ob Leonu Štuklju, gimnastični legendi med obema svetovnima vojnama, je Cerar po drugi svetovni vojni Sloveniji priboril največ kolajn na velikih tekmovanjih. Na svojem paradnem orodju, konju z ročaji, se mu je po številu osvojenih odličij približal le madžarski tekmovalec Zoltan Magyar. Cerar je bil tudi prvi, ki mu je uspelo dvakrat zapored osvojiti naslov evropskega prvaka v mnogoboju - v seštevku nastopov na vseh orodjih. Na prvenstvih stare celine je kolajne osvajal tudi na vseh drugih orodjih, naslove evropskega prvaka pa je osvojil še na krogih, bradlji in drogu. Dvakratni olimpijski prvak, štirikratni svetovni in desetkratni evropski prvak na konju z ročaji – Miroslav Cerar je kariero končal pri 31 letih.

Nastopil je na treh olimpijskih igrah - v Rimu leta 1960, Tokiu leta 1964 in Ciudad de Mexicu leta 1968. Svoj največji uspeh je sicer dosegel na olimpijskih igrah leta 1964 v Tokiu, kjer je osvojil zlato kolajno na konju in bronasto na drogu, štiri leta pozneje na OI v Ciudad de Mexicu pa ubranil naslov olimpijskega prvaka na konju, a sam pravi, da mu je v življenjskem smislu največ dal prvi, neposrečen nastop na igrah v Rimu.

V zbirki 30 kolajn z največjih tekmovanj je kar 16 zlatih; dva naslova olimpijskega prvaka, štirje naslovi svetovnega in deset naslovov evropskega prvaka. Izjemno kariero je Cerar končal z naslovom svetovnega prvaka leta 1970 na domačih tleh, ko se je od gimnastičnih aren poslovil v ljubljanski Hali Tivoli z zlatom na konju.

Miro Cerar je ob gimnastiki je uspešno končal tudi študij prava in dolga leta delal kot odvetnik. Po koncu kariere je postal aktiven športni delavec, borec za fair play, eden izmed ustanoviteljev Olimpijskega komiteja Slovenije, Slovenske olimpijske akademije in ambasador Slovenije za šport, toleranco in fair play. Cerar je tudi nosilec visokih odlikovanj, kot so olimpijski red (L'Ordre Olympique), najvišje državno priznanje v nekdanji Jugoslaviji (nagrada AVNOJ) in Sloveniji (Bloudkova nagrada).

Ob njegovi 70-letnici so pri Gimnastični zvezi Slovenije (GZS) izdali tudi njegovo biografijo z naslovom Miroslav Cerar in njegov čas.

OSEM DESETLETIJ MIRA CERARJA

V Zgodovinskem atriju Mestne hiše je od 8. oktobra do 3. novembra 2019 na ogled priložnostna razstava 8 desetletij Miroslava Cerarja.
Ob življenjski obletnici Miroslava Cerarja je sklop organizacij, v katerih je deloval slavljenec pod vodstvom njegovega matičnega društva ŠD Narodni dom, pripravil razstavo posvečeno njegovim telovadnim, športnim in življenjskim dosežkom. Večkratni olimpijski, svetovni in evropski prvak se je vpisal v slovenska srca z izjemnimi športnimi dosežki, njegova slava pa blešči tudi v današnjem času, saj je izjemno dejaven na športnem polju, kjer vodi Olimpijsko akademijo, Klub slovenskih olimpijcev in Fair-Play Slovenija, dejaven pa je tudi na področju dobrodelnosti. Na razstavi bodo predstavljeni predmeti – državna odlikovanja, medalje, pokali, spominki, ki jih je slavljenec – legenda slovenskega športa prejel v svojem bogatem življenju. Najpomembnejši deli bogatega življenjepisa bodo predstavljeni v filmu, sliki in besedi, obiskovalci se bodo lahko tudi preskusili v kakšni prvini, ki jo je Miroslav izvajal v času tekmovanj in jo je sposoben izvesti tudi še danes.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
        Miro Cerar je na OI v Tokiu osvojil na konju z ročaji edino zlato medaljo za Jugoslavijo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                      Miro Cerar v svojem najljubšem elementu

JOHN BOYD DUNLOP

Na današnji dan leta 1921 je umrl škotski izumitelj John Boyd Dunlop, čigar najslavnejši izum je gumijasta zračnica.

Dunlop se je rodil 5. februarja 1840 v Dreghornu na Škotskem. Zaslovel je z idejo o gumijasti zračnici, ki se je rodila povsem po naključju. Škot je namreč sinu podaril tricikel s polnimi kolesi, vendar se je ta nenehno pritoževal, ker ga je na triciklu premetavalo, poleg tega pa je bila igrača tudi izjemno neudobna.

Dunlop je skušal to pomanjkljivost odpraviti in 31. oktobra 1888 je patentiral gumijasto zračnico, ki je bila sposobna blažiti tresljaje na večini podlag. Iznajdba je izkoriščala elastičnost zraka v zračnem žepu, na kolesa tricikla pa je bila pritrjena z usnjenimi trakovi. Večje zanimanje za izum se je pokazalo, ko je leta 1889 na kolesarskem tekmovanju z veliko prednostjo zmagala skupina z Dunlopovimi zračnicami.

Izum je pripomogel k uveljavitvi kolesa kot enega najpriljubljenejših prevoznih sredstev ter tudi k hitrejšemu razvoju avtomobilizma.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             John Boyd Dunlop

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             John Dunlop mlajši na svojem neudobnem kolesu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           John Boyd Dunlop na kolesu leta 1915

[You must be registered and logged in to see this image.]
                Prva Dunlopova pnevmatika je shranjena v Narodnem muzeju na Škotskem

LOU REED

Na današnji dan leta 2013 je v 72. letu umrl Lou Reed, ustanovitelj skupine Velvet Underground, vpliven tekstopisec in kitarist, ki je imel ključno vlogo pri sooblikovanju zadnjega pol stoletja rocka. Velja za očeta indierocka, predhodnika panka in new wava ter večine alternativnih rockovskih glasbenih gibanj sedemdesetih in osemdesetih.

Besedila so bila za tisti čas zelo revolucionarna in sporna, saj je Lou Reed pisal o zadevah, kot so homoseksualnost, transseksualnost, transvestija in podobno. Kot kitarist je bil izredno inovativen in je uporabljal za tiste čase nenavadne zvoke, kot sta feedback in distorzija. V sedemdesetih letih je stopil na pot samostojne kariere in si sčasoma pridobil kultni status izjemno plodnega in samosvojega umetnika. Kljub eksperimentiranju z drogami in nezdravemu načinu življenja, je ostal do konca življenja ustvarjalen.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Lou Reed na koncertu v Malagi Španija

BORZNI ZLOM 1929 & ČRNI TOREK

Na današnji dan leta 1929 se je po zlomu newyorške borze začela velika ameriška depresija, ki je trajala deset let. V ponedeljek, 28. oktobra, je elitni newyorški delniški indeks Dow Jones padel za 13 odstotkov, dan kasneje, na črni torek, 29. oktobra, pa še za dodatnih 12 odstotkov.

V zgodovini Wall Streeta je 24. oktober ostal zapisan kot "črni četrtek", potem ko so si tečaji delnic naslednji dan nekoliko opomogli, pa sta sledila "črni ponedeljek" in "črni torek", ki sta dokončno zapečatila vrednost delnic, katerih tečaji so nato počasi drseli še do leta 1932. Borzni zlom leta 1929 je pomenil preobrat v kapitalizmu, saj je botroval ustanovitvi ameriške Zvezne komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC). Komisija je začela nadzirati dotlej popolnoma divje borzno trgovanje, podobno današnjim piramidnim poneverbam. Ameriški muzej finančne zgodovine v New Yorku ob 75. obletnici borznega zloma prireja poučno zgodovinsko razstavo.

Borzni zlom leta 1929 je trajal več dni. Začel se je z razprodajo 13 milijonov delnic 24. oktobra in samomori borznih špekulantov, ki so se metali v smrt s stolpnic na Wall Streetu, vendar se je trgovanje z delnicami proti koncu trgovalnega dne umirilo.
Krizo je začasno ustavil podpredsednik newyorške borze in borzni posrednik hiše J. P. Morgan Richard Whitney, ki je začel na veliko kupovati delnice po višjih cenah od izklicne. V petek je bilo poslovanje normalno in delnice so se celo podražile. V ponedeljek, 28. oktobra, ko se je vrednost delnic znižala za 13 odstotkov, in torek, 29. oktobra, ko je izpuhtelo dodatnih 12 odstotkov vrednosti, pa se je panična razprodaja nadaljevala. Najhujša kriza je trajala do 13. novembra, do tedaj pa je bila vrednost ameriškega gospodarstva že nižja za 30 milijard dolarjev.

Junija 1929 je borzni indeks Dow Jones dosegel rekordno vrednost 381 točk; leto 1932 je sklenil pri vrednosti 41,22 točke, čez mejo 300 točk pa se potem ni več povzpel vse do 50. let prejšnjega stoletja. Čeprav so bile posledice veliko hujše, pa nobeden od črnih dnevov leta 1929 sam po sebi ni bil najslabši dan v ameriški borzni zgodovini glede na odstotek izgube vrednosti delnic. Ta mračni sloves pripada "črnemu ponedeljku" 19. oktobra 1987.

V letih po borznem zlomu leta 1929 je število brezposelnih v ZDA naraslo na 17 milijonov, ker so investicije povsem zamrle, saj ni bilo povpraševanja. Propadlo je skupaj 4000 bank, ki so jih oblegali panični varčevalci. Borzni zlom je bil v tistem času povsem nepredvidljiv, saj je bilo ameriško gospodarstvo na višku moči. Po koncu prve svetovne vojne so ZDA namreč postale svetovna gospodarska velesila, ki si je z leti pridelala ogromen presežek v zunanjetrgovinski menjavi. Inflacije skoraj ni bilo, kratkoročne obresti so bile udobne - med 4 in 5 odstotki -, gospodarska rast je v letih 1925 do 1929 skupaj dosegla zavidljivih 15,3 odstotka.

Čeprav je leta 1929 kupovalo in prodajalo delnice le okoli štiri milijone ljudi, se je trg vedno znova oplajal z novim kapitalom optimističnih vlagateljev. Denar je bil poceni in ljudje so celo najemali posojila za nakupe delnic z visokimi dividendami. Ljudje so imeli denar, saj so bile v letih po vojni uvedene občutne davčne olajšave. Potem ko je davek za najvišji prihodkovni razred v ZDA med prvo svetovno vojno znašal krepkih 77 odstotkov, pa je leta 1922 padel na 46 odstotkov, kasneje pa na 25 odstotkov. Amerika je bila na višku sveta sredi "norih 20. let", polnih zabav in brezskrbnega življenja, vendar ni pazila na to, kar se je dogajalo v svetu.

Zgodovinski analitiki iščejo razloge za zlom v prevelikem optimizmu in špekulacijah z nakupi delnic, ki so ustvarile nevaren balon. Ameriško gospodarstvo je proizvajalo velike količine presežnega blaga, ni pa ga moglo prodati Evropi, ki se je še vedno počasi prebijala iz vojnih dolgov. Največjo napako pa je pri tem naredila ameriška administracija ob pomoči kongresa. Leta 1928 se je namreč začela razprava o nujnosti uvedbe višjih zaščitnih carin na uvoz kmetijskih pridelkov iz tujine. Ameriški kmetje so prvi začutili težave presežne proizvodnje, ki jim je tako zelo znižala cene pridelkov, da so jih raje metali v morje.

Ko se v ZDA začne razprava o ugodnostih za del prebivalstva, se nemudoma najdejo drugi, ki zase zahtevajo enako, in razprave o carinah so se razširile tudi na industrijske izdelke. To je bilo v času, ko so imele ZDA ogromne presežke v menjavi s tujino povsem odveč in po mnenju nekaterih zgodovinarjev katastrofalno nespametno. Borze namreč delujejo po načelu pričakovanj, možnost uvedbe visokih carin pa naj bi bila glavni razlog za borzni zlom leta 1929. Nasprotniki uvedbe višjih carin so počasi izgubljali tla pod nogami in neposredno pred bornim zlomom je bilo jasno, da bodo carine uvedene.

Republikanski predsednik Herbert Hoover, ki ga demokrati letos v predsedniški kampanji radi primerjajo z Georgeom Bushem, je junija 1930 podpisal smrtno obsodbo svetovnemu gospodarstvu s podpisom Smoot-Hawleyjevega zakona o carinah, ki je poglobil krizo doma in na tujem. Gospodarsko katastrofo je izkoristil Adolf Hitler, začel pohod na oblast in sčasoma zanetil drugo svetovno vojno. Hoover je položaj poslabšal kasneje z zviševanjem davkov. Vrednosti borznih indeksov so v ZDA dosegle dno šele leta 1932, ko je demokratska stranka nominirala predsedniškega kandidata Franklina Roosevelta, velikega nasprotnika carin in podpornika svetovne trgovine.

Ta je leta 1933, po svoji izvolitvi, predstavil program ukrepov za ublažitev posledic svetovne gospodarske krize v ZDA (New Deal). Program je obsegal podporo brezposelnim, subvencioniranje cen kmetijskih pridelkov, prostovoljno delo brezposelnih, ki so mlajši od 25 let, načrtovanje obsežnega državnega programa javnih del ter reorganizacijo industrije in preureditev delovnopravne zakonodaje (skrajšanje delovnega časa, zvišanje spodnje meje mezd, omejitev konkurence). Ukrepi so obrodili sadove, Roosevelt pa je bil kot edini politik kar štirikrat izvoljen za predsednika ZDA
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                       Borzni zlom leta 1929

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           29.oktober 1929

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                 Panika na Wall Street

VOJNA SVETOV & ORSON WELLS

Na današnji dan leta 1938 so na radiu predvajali igro režiserja Orsona Wellsa Vojna svetov. Posledice so bile katastrofalne: histerične množice in veliko ranjenih.

Na tisoče ljudi, ki so zamudili uvod, v katerem so pojasnili, da gre za fikcijo, je bilo prepričanih, da gre za resnično zgodbo. Izbruhnila je panika, nekateri so se pognali v beg, nekateri so se celo oborožili, da bi se branili pred napadajočimi Marsovci, na policiji so prejeli nešteto klicev prestrašenih prebivalcev.

New York Times je na svojih straneh že naslednji dan zapisal: "Panika radijskih poslušalcev, ki so mislili, da je vojna drama resničnost". V raziskavi, ki so jo opravili desetletje po dogodku, so ugotovili, da je bilo prestrašenih okrog milijon ljudi, ki so jih posebni efekti in realističen zvok pretentali.

Dramo je režiral in vodil do takrat neznani Orson Welles, ki je imel takrat le 23 let. Adaptacijo romana in scenarij za dramo je s pomočjo Wellsa in ostalih članov ekipe Mercury Theater napisal Howard Koch. Welles se je pozneje posvetil filmski režiji, igri in produkciji, za svoje delo pa je med drugim prejel tudi oskarja.

VOJNA SVETOV

"Gospe in gospodje, prekinjamo program... šokantne novice... na Marsu so opazili čudne, hidrogenske eksplozije... Zemlji se z veliko hitrostjo približuje orjaški, žareči, leteči predmet... pristal je pri Grovers Millu... iz vesoljske ladje stopajo srhljive, neopisljive, zlovešče kreature... scvrli so ljudi, ki so jih prišli gledat, tudi policaje... povsod ležijo ožgana, neprepoznavna trupla... Marsovci prihajajo... ljudje zapuščajo mesta... to je konec... iz mesta se vali dim... ljudje padajo v Vzhodno reko - kot podgane!!!"

Na "Noč čarovnic" je donelo iz radia pri prenosu slovite radijske igre Vojna svetov, ki jo je po istoimenskem romanu H.G. Wellsa režiral Orson Welles. In kot veste, so Američani masovno nasedli - mislili so, da so se v New Jerseyju res izkrcali Marsovci, ki zdaj goltajo Ameriko. Da je Wellesu nateg uspel, ne preseneča: to je bil pač čas, ko so sleparije zares cvetele (con-art), ko je cvetel zgornji srednji razred, ki je imel občutek, da se mu ne more nič zgoditi, ko je Hitler anektiral Avstrijo in ko so ljudje slepo verjeli medijem. Že nekaj minut po začetku tega radijskega showa so se širom Amerike začele prižigati luči, hiše so se praznile, cerkve polnile, ljudi je zgrabila panika - pognali so se v beg. Izmed 9 milijonov poslušalcev se jih naj bi kar 1.750.000 pognalo v paničen dir - ali pa vsaj v silovit plač. Zabeleželi so trumo zlomljenih nog in spontanih splavov, nekateri pa so hoteli narediti celo samomor.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         Orson Wells - Ameriška filmska akademija

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Orson Wells & Vojna svetov

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                   Orson Wells 1915 - 1985

GEORGE FOREMAN

Na današnji dan leta 1994 je ameriški boksar George Foreman nokaviral rojaka Michaela Moorerja in osvojil naslov svetovnega prvaka težke kategorije. S 45 leti je postal najstarejši svetovni prvak.

Višina: 193 cm
Doseg: 205 cm
Dvoboji: 81
Zmage: 76
Zmage s prek.: 68
Porazi: 5

ZLATA MEDALJA

* Olimpijske igre 1968 - Mexico City

Veliki George, ki ga je na vrhuncu kariere leta 1974 v epskem dvoboju v Kinšasi premagal legendarni Muhammad Ali, je v svoji drugi boksarski pomladi po Moorerju naslov prvaka ubranil še trikrat, preden ga je Shannon Briggs 22. novembra leta 1997 dokončno poslal v pokoj.
   
Foreman pa ni več rekorder, leta 2011 ga je presegel rojak Bernard Hopkins, ki je naslov prvaka osvojil prti 46 letih ter nato svoj rekord še izboljšal leta 2013, ko je šampionski pas organizacije IBF osvojil pri 48 letih.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          George Foreman

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Cassius Clay Muhammad Ali je premagal Georga Foremana

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                         George Foreman je nokavtiral Michaela Moorerja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      George Foreman in letos tragično preminula hčerka Freeda

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Premoženje 70 letnega Georgea Foremana se danes ocenjuje na 300mio$

EVANDER HOLYFIELD

Na današnji dan leta 1996 je v boksarskem dvoboju za naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji Evander Holyfield z nokavtom v 11. rundi premagal Mika Tysona.

Višina: 189 cm
Doseg: 197 cm
Dvobojev: 57
Zmage: 44
Zmage s K.O.:29
Porazi: 10

SREBRNA MEDALJA

Olimpijske igre - Los Angeles 1984

BRONASTA MEDALJA

PanAmeriške igre - Caracas 1983

S tem je bil Holyfield prvi boksar po Muhammadu Aliju, ki je trikrat postal svetovni prvak v težki kategoriji. Tysonu je odvzel naslov po verziji WBA. ''Samo moj bog je pravi bog,'' je po veliki zmagi v Las Vegasu dejal Hollyfield, s čimer je ciljal na Tysona, ki je muslimanske vere.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Evander Holyfield vs. Savarese leta 2007

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                   Evander Holyfield v Indinapolis Speedway leta 2010

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Evander Holyfield v Los Angelesu leta 2011

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          Evander Holyfield vs.Sonny Liston

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Evander Holyfield z osvojenimi trofejami

SVETI MARTIN & MARTINOVANJE

Danes goduje sveti Martin, eden izmed prvih svetnikov nemučencev, ki mu je Cerkev priznala svetniško čast. Pregovor pravi: Vino pije svet Martin, voda naj pa žene mlin.

Čaščenje svetega Martina je k nam prišlo pod frankovskim vplivom, pri nas pa so ga upodabljali kot neusmiljenega vojščaka, ki z mečem reže svoj plašč in ga daje golemu revežu. Navada, da je treba na Martinovo nedeljo jesti pečeno gos, prihaja iz legende, po kateri naj bi ga gosi izdale in morajo zato na dan njegove smrti umreti tudi same.




[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Sv. Martin iz Toursa

FORD ESCORT

Na današnji dan leta 1967 so začeli proizvajati Ford Escort, ki so ga do leta 2004 naredili 2 milijona primerkov, pa tudi na dirkah je dosegel veliko zmag in dobrih uvrstitev.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Ford Escort 2000 RS Mark I

SVETI NIKOLAJ & MIKLAVŽ

Na današnji dan decembra praznuje sveti Nikolaj (Miklavž), kar je splošno ime za zgodovinsko osebnost svetega Nikolaja iz Mire.

Nikolaj je živel v 4. stoletju v bizantinski pokrajini Licija, sedanja Turčija, in je skrivaj obdaroval ljudi. To je skoraj vse, kar je znano o Nikolaju, ki je zavetnik pomorščakov, trgovcev, lokostrelcev, prostitutk, lekarnarjev, odvetnikov, zapornikov ter Rusije in Amsterdama.

Nikolaj iz Mire se je rodil okrog leta 270 v Liciji v Mali Aziji. Bil je škof. Njegov praznik praznujemo 6. decembra, ko naj bi umrl. Umrl pa naj bi med letoma 345 in 352. Na Nizozemskem praznujejo 5. decembra praznik sinterklaasavond ali večer svetega Nikolaja.

6. december je praznik za številne otroke po Evropi, saj na ta dan prejmejo darila, ki naj bi jih prinesel sveti Nikolaj. Svetnik naj bi vedel, ali so bili otroci pridni ali ne, zato jim prinese darila oziroma palico. V Nemčiji namesto palice otroci v svoj škorenj, ki ga nastavijo, prejmejo oglje.
V Švici poredne otroke strašijo s tem, da jih bo sveti Nikolaj dal v vrečo in jih odnesel v Črni gozd ali pa jih skupaj z vrečo vrgel v reko.

Na Nizozemskem sinterklaas nosi rdeče škofovsko pokrivalo in mitro ter jaha belega konja. Z njim jaha po strehah, pri razdeljevanju daril pa ima pomočnike, ki so oblečeni v pisana oblačila in imajo črne obraze.
Sinterklaas ima dolgo belo brado in dolgo zlato palico, ki je na koncu zvita. S sabo ima tudi knjigo, v kateri so zapisani vsi otroci in oznaka, ali so bili pridni ali ne. Če so bili, dobijo sladkarije, če pa ne, v svojih škornjih najdejo palice ali majhno vrečko soli.

Pa v Sloveniji? Tudi pri nas otroci dobijo na okna sladkarije, igrače in sadje. Če niso bili pridni, tudi njih čaka palica ali pa ne dobijo nič.

Legenda o treh kepah zlata

Ena izmed legend svetega Miklavža predstavlja kot velikega čudodelnika in mogočnega zavetnika, ki je tri hčere siromašnega moža rešil sramotne usode. Ponoči jim je namreč skozi okno porinil tri kepe zlata in jim tako priskrbel potrebno doto. Od tukaj potem najverjetneje izhaja ta običaj, da otrokom prinaša darove v nastavljene posode.
Prav tako iz te iste legende izhajajo tudi tri jabolka, ki jih Miklavž na podobah nosi s seboj in so pravzaprav tri kepe zlata, le da jih je ljudska domišljija spremenila po svoje. Jabolka in pozneje tudi orehi so postali nekakšni osnovni darovi, ki jih je dobri svetnik prinašal otrokom.

“Krvava” legenda

Druga legenda je nekoliko bolj resna, saj govori o tem, da je krčmar umoril tri popotne sholarje (študente) in ko je sveti Miklavž pripotoval tam mimo, je zaslutil ta zločin in vse tri obudil v življenje. Zaradi te legende je Miklavž postal tudi zavetnik šolarjev in študentov.

Morska legenda

Kot tretjo legendo lahko omenimo, da je Miklavž nekoč pomiril vihar na morju, zato ga imajo za svojega zavetnika tudi mornarji in brodniki.

Miklavževanje ali Miklavžev obhod

Našemljenci in njihovi obhodi izhajajo še iz poganskih časov. Cerkev je bila v stalnem boju proti njim. A šego obhodov je ohranila in jim s pomočjo svetnika nadela krščansko prevleko.
Kmalu se je tako marsikje uveljavilo, da je Miklavž prihajal že nekaj dni ali celo več kot teden dni pred svojim godom in obdaroval pridne otroke. Običajno je bila to malenkost, kot je košček čokolade ali pomaranča.
Pričakovanje Miklavževega prihoda pa je od nekdaj spodbujalo tudi otroško domišljijo. Tako še danes ob rdeči zarji ob večerih pred Miklavževim godom rečemo, da Miklavž peče piškote.
Ponekod po Sloveniji pa imajo tudi drugačno razlago, in sicer pravijo, da se parkeljni pripravljajo na odhod.

Miklavževina

Miklavževina je izraz, s katerim ponekod poimenujejo Miklavževe darove. Na začetku je bila ta zelo preprosta: jabolka, orehi in tudi šiba. Poreden otrok je dobil samo šibo.
A šiba ni pomenila zgolj kazni za porednost. Ob tem velja spomniti, da je bila šiba svoje dni čarodejni pripomoček. Posredovala je življenjsko moč. Zato je Miklavževa šiba včasih celo pozlačena. Gre torej za pomemben dar, ki ga niti porednemu otroku nisi smel odreči.




[You must be registered and logged in to see this image.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Miklavž ima rad otroke in otroci njega

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Miklavž prinese veliko dobrot in sadja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Miklavž obdaruje otroke

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Miklavžu pomagajo tudi živali

Na danasnji dan slavio sa dan JNA. Svim pripadnicima nekadasnje JNA srecan praznik!

Tako hitro bežijo dnevi,da bi mi skoraj ušel današnji (nekdanji) praznik. Spomnim se vina,ki sva ga šla iskat s kapetanom v Metkovič.Tisti,ki je bil potem na mizi v jedilnici mu ni bil niti podoben. Seveda si tudi "trapezarci"niso bili podobni.Lepi časi pa ne samo zaradi tega,ker smo bili mladi.

I.PROLETARSKA BRIGADA NOVJ

Na današnji dan leta 1941 je bila v bosanskem mestu Rudo ustanovljena prva redna enota Narodno-osvobodilne vojske Jugoslavije - 1. proletarska brigada pod vodstvom Koče Popovića. Praznik dan JLA je bil uveden 20. oktobra 1947 na ukaz Vrhovnega poveljnika oboroženih sil in ministra narodne obrambe Josipa Broza - Tita. Na dan formiranja je imela 6 bataljonov (štiri iz Srbije in 2 iz Črne Gore) skupno z 1.200 borcev. Prvi komandant je bil Koča Popović in politični komisar Filip Kljajić Fića.

Prva proletarska brigada je imela 1.240 vojnih dni imela 530 večjih in manjših borb, saj je skoraj vsaki drugi dan bila v borbi. Ostali dnevi so bili izčrpljujoči marši. V svoji vojni poti je Prva proleterska brigada prešla 20.000 kilometrov. V njeni sestavi se je borilo več kot 22.000 vojakov iz cele Jugoslavije. Imela je več kot 7.500 mrtvih, ranjenih in manjkajočih borcev, v boji pa je porazila več tisoč sovražnih vojakov. Dala je 83 narodnih harojev.

V knjigi Borci Sutjeske je bilo zabeleženo, da je imela I.proletarska na dan 15.maja 1943 - 2.408 pušk z 106.758 metkov, 208 puškomitraljezov z 115.214 metkov, 36 težkih mitraljezov z 103.610 metkov, 14 težkih minobacačev z 801 mina, 12 lahkih minobacačev z 1.622 min, 37 avtomatov z 1.861 metki, 446 revolverjev z 4.568 metki in 3.086 ofenzivnih in defenzivnih ročnih bomb.

Ob zori 10.junija 1943 je Prva proleterska udarna brigada pod komando Koče Popovića in njegovega namestnika Danila Lekića prebila nemški obroč na Balinovcu, s čimer je označen začetek konca največje in najtežje partizanske bitke v II.svetovni vojni - Bitke na Sutjeski. Eden udeležencev te bitke, Antonio Isakovič, je tako opisal jutro v katerem je Prva proletarska krenila na juriš; juriš od katerega so bili odvisna življenjs obkoljenih borcev na čelu z vrhovnim komamdantom Titom.

"Dole je mlada šuma, a ispred nas livada. Ali niska, gusta magla, kao mleko gusta magla, gotovo se ništa ne vidi... Iz te šume, nazirem, proviruju, izlaze partizani. Izlazi Prva proleterska. Odjednom, magla je stala, naglo se digla, čistina. A na suprotnoj strani livade, negde na oko osamdeset-sto metara od nas, žut redut, rov. To je Balinovac. Tu su Nemci. Ušančeni. Dobro pamtim, Danilo Lekić je odmah komandovao: ‘Prva proleterska – juriš!’ I verovatno, ja mislim da je to jedini put kad je cela Prva proleterska jurišala. Preko te čistine. Svi smo bili u istom streljačkom stroju. Prvi put, svi... Sve komande četa i svi štabovi bataljona, i štab brigade i Španac (Danilo Lekić) i Plavi (politički komesar Mijalko Todorović) su bili u jurišu, i svi kuriri, i svi kuvari, i svi bolničari... Sve je izašlo tu, koliko nas je bilo."

Petinsedemdeset procentov borcev Prve proletarske brigade je bilo mlajše kot 25 let. Mad njimi je bilo dvesto dijakov, osem pitomcev, šest žandarjev, pet duhovnikov, deset gospodinj in po sn književnik ter muzikant.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Tito vrši smotro I.proletarski brigadi 7.novembra 1942 v Bosanskem Petrovcu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Tito in General Koča Popović v Drvarju 1943

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Dan ko je jurišala I.Proletarska brigada na Balinovcu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    Danilo Lekić govori ob preboju na Sutjeski

Isakovic izgleda zaboravio da kaze da komandant brigade nije bio prisutan, ali dobro komandant nije bio prisutan ni kada je formirana brigada, pa posto je Isakovic bio razrok onda nije ni primetio da mu fali komandant.

VICEADMIRAL VILHELM TEGETTHOFF

Na današnji dan leta 1827 se je v Mariboru rodil Viceadmiral  VILHELM  baron  TEGETTHOFF in se je šolal v mornariškem kadetskem kolegiju v Benetkah ter leta 1866 imenovan za poveljnika avstrijske vojne mornarice. Po pomembni zmagi nad premočnim italijanskim ladjevjem pri otoku Visu je bil povišan v viceadmirala. V tej znameniti bitki je italijanska ladja “Kralj Italije” končala na dnu morja in še vedno leži tam, kakih tristo metrov globoko, približno 15 kilometrov od Visa. Potonila pa je tudi ladja “Palestro”, ki je veljala za vzorno evropsko vojno plovilo. Ta zmaga je avstrijski mornarici zagotovila popoln nadzor na Jadranskem morju do konca prve svetovne vojne. Po tej zmagi je napredoval v čin viceadmirala prejel je najvišje vojaško odlikovanje - poveljniški križec reda Marije Terezije. Leta 1868 je viceadmiral Viljem Tegetthoff postal poveljnik avstro-ogrske mornarice ter jo reorganiziral in posodobil.
Leta 1867 so v Mehiki ustrelili cesarja Maksimilijana, Tegetthoffovega nekdanjega vrhovnega poveljnika. Tegetthoff je dobil nalogo, da naj njegove posmrtne ostanke prepelje v habsburško monarhijo. Na pot se je odpravil z bratom Karlom. Po diplomatskih naporih je fregata s truplom priplula januarja 1868 v Trst. Za svoje zasluge na tej poti je Tegetthoff od cesarja Franca Jožefa dobil veliki križec Leopoldovega reda.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                          Vilhelm Tegetthoff

[You must be registered and logged in to see this image.]
   Vilhelm Tegetthoff leta 1864 na SMS Schwartzenberg, pred bitko za Helgoland

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                        Bitka pri Visu

[You must be registered and logged in to see this image.]
Razglednica založnika M.Rothenaislerja iz Visa je prikazana bitka pri Visu leta 1966, kjer je avstrijski viceadmiral Tegetthoff premagal
                                           italijanskega admirala Persana. Odposlana je bila z Visa v Istro leta 1910

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Viceadmiral Vilhelm Tegetthoff leta 1866

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                             SMC Tegetthoff leta 1878

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                        SMC Tegetthoff v Puli leta 1880 leta

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Tegetthoffov marš

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Slovensko-hrvaška znamka ob 150.obletnici bitke pri Visu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Veliki križec Leopoldovega reda

MICHAEL SCHUMACHER

Na današnji dan leta 1969 se je rodil sedemkratni svetovni prvak Formule 1 Michael Schumacher. Vozil je za ekipe Jordan, Benetton, Ferrari in Mercedes.

DOSEŽKI

Dirke: 308
Točke: 1566
Zmage: 91
Drugo mesto: 42
Tretje mesto: 22
Stopničke: 155
Pole position: 68
Najhitrejši krogi: 77
Svetovni prvak: 1994, 1995, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004,

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                               Čestitka Scuderia Ferrari

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Michael Schumacher z Jordanom B194 na prvi dirki GP Belgije v SPA leta 1991

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Michael Schumacher z Benetton B194 Ford na GP Europa leta 1994

[You must be registered and logged in to see this image.]
                        Michael Schumacher z Benetton B195 Renault leta 1995, ko je že drugič postal svetovni prvak

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Michael Schumacher na Ferrari F399 v GP Nemčije v Hockenheimu leta 1999

[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Michael Schumacher na Ferrari F399 na GP Silverstone, kjer si je leta 1999 ob nesreči zlomil nogo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Michael Schumacher je na Ferrariju F2000 postal tretjič svetovni prvak

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          Michael Schumacher in Ferrari 2004

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Michael Schumacher je s Ferrari F2004 to sezono zmagal 13 krat

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                       Zmagal je tudi na domači GP San Marino

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Z veliko prednostjo je naslov svetovnega prvaka osvojil že v SPA

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Michael Schumacher je sezono zaključil z zmago v Suzuki

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                       Michael Schumacher na Ferrari F2005

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Michael Schumacher na Ferrari F248 F1 na GP USA leta 2006

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Michael Schumacher na Ferrari F2007 leta 2007

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Posebna čelada Michaela Schumacherja je stala 12.000 € s posebno titanovo ojačitvijo vizirja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Michael Schumacher na GP Monaco 2008 kot svetovalec Ferrarija opazuje Lewisa Hamiltona

[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Michael Schumacher na preizkusu z GP2 pred ponovno vrnitvijo v Formulo 1 z Mercedes AMG

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Michael Schumacher z Mercedes AMG na GP Malezije v Sepangu leta 2010

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Michael Schumacher z Mercedes AMG FW3 na GP Monaco v Montecarlu leta 2012

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Mick Schumacher je leta 2017 vozil očetov Benetton B194

[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Sin Mick Schumacher je 27. in 28. julija 2019 pred GP Nemčije preizkusil očetov Ferrari 2004

BOJAN KRIŽAJ

3.januarja leta 1957 se je rodil legendarni slovenski smučar Bojan Križaj, ki je eden najbolj zaslužnih za vzpon slovenskega smučanja. Križaj je na tekmah svetovnega pokala osvojil osem zmag in 33 uvrstitev na zmagovalni oder. Njegova najuspešnejša sezona je bila 1986/87, ko je osvojil slalomski kristalni globus. Leta 1982 je na svetovnem prvenstvu v Schladmingu osvojil srebrno medaljo, kar je tudi njegova edina medalja s prvenstev. Prav tako se mu je izmaknila olimpijska medalja. Še najbližje je bil leta 1980 v Lake Placidu, ko je za pičli dve stotinki zgrešil bron.

* Svetovni pokal: 1976 - 1988
* Zmage: 8
* Stopničke: 33
* Mali kristalni globus: 1986/1987
* Točke: 1.073

ZMAGE

* Wengen - 1980 - slalom
* Wengen - 1981 - slalom
* Kranjska gora - 1982 - slalom
* Markstein - 1983 - slalom
* Madonna di Campiglio - 1984 - slalom
* Bromont - 1986 - slalom
* Kranjska gora - 1986 - slalom
* Kitzbuhel - 1987 - slalom

SREBRO
* Svetovno prvenstvo Schladming 1982 - slalom

OLIMPIJSKE IGRE
* Innsbruck 1976 - 17.mesto - veleslalom
* Lake Placid 1980 - 4.mesto - veleslalom
* Sarajevo 1984 - 7.mesto - slalom in 9.mesto - veleslalom

SVETOVNA PRVENSTVA
* St.Moritz 1974 - 13.mesto - slalom
* Schladming 1982 - 2.mesto - slalom in 7.mesto - veleslalom
* Bormio 1985 - 5.mesto - slalom in 8.veleslalom
* Crans-Montana 1987 - 6.mesto - slalom

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Bojan Križaj je osvojil mali kristalni globus leta 1986/1987

[You must be registered and logged in to see this image.]
Retrofest na Krvavcu leta 2013, kjer so se ga udeležili Boris Strel, Bojan Križaj, Jure Franko, Jure Košir, Rok Petrovič,
Mateja Svet, Pirmin Zurbriggen, Ingemar Stenmark, Albero Tomba, Marc Girardelli in Phil Mahre

COSTA CONCORDIA

Dolžina: 290,20 m
Širina: 35,50 m
Ugrez: 8,20 m
Teža: 114,147 GT
Motorji: 6 × Wärtsilä 12V46 = 76,640 kW
Hitrost: 19,6 vozlov
Maksimalna hitrost: 23 vozlov
Število potnikov: 3.780
Število članov posadke: 1.100
Palube: 13 (1 Norveška, 2 Švedska, 3 Belgija, 4 Grčija, 5 Italija, 6 Velika Britanija, 7 Irska, 8 Portugalska, 9 Francija, 10 Nemčija, 11 Španija, 12 Avstrija in 13 Poljska) 

Na današnji dal leta 2012 je ob obali toskanskega otoka Giglio 42 ° 21′55 ″ S 10 ° 55′17 ″ E  nasedla potniška ladja Costa Concordia; v brodolomu je življenje izgubilo 32 ljudi.

Nesreča se je zgodila, ker je kapitan Francesco Schettino turistično križarko preusmeril preblizu obale, da bi njegov vodja strežbe Antonello Tievoli lahko "pozdravil" svoj otok; kapitan, ki je bil eden od tistih, ki so z ladje pobegnili prvi, je za nesrečo krivil indonezijskega krmarja, češ da ni pravilno razumel in izpolnil njegovih navodil. Na krovu je bilo v času nesreče 3.206 potnikov in 1.023 članov posadke iz 70 držav.

Ko so bili preživeli potniki evakuirani, se je pojavil strah pred ekološko katastrofo: delno potopljena, na bok prevrnjena ruševina bi kaj lahko zdrsnila v globljo vodo in če bi se iz nje izlila nafta, bi bilo to za turistično območje usodno. Nafto so iz ladje uspešno izčrpali dva meseca po nesreči, še pol leta kasneje pa so jo s hidravličnim sistemom dvignili in postavili pokonci na podvodne stebre, ki so jih zavrtali v morsko dno. Strokovnjaki so operacijo, ki je bila največja te vrste v zgodovini, označevali za tvegano, saj so se bali, da se bo ladja med njo prelomila. Stroški reševanja so septembra 2014 znašali 799.000.000 $, končni stroški, vključno z razgradnjo pa 2.000.000.000 $. Razgradnja Costa Concordia je bila končana 7 julija 2017.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Costa Condordia 28.septembra 2011 na Palmi de Malorca v Španiji

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    Potopljena Costa Concordia na otoku Giglio

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Na trupu Costa Concordie je zevala 53 metrov dolga poškodba boka in velikanska luknja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Reševanje Costa Concordie je bilo drago, težko in dolgotrajno

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                   Costa Concordia leta 2014 na poti v Genovo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Costa Concordio so privlekli do Genove, kjer je šla na razrez

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Costa Concordia 12.septembra 2015 v doku Superbacino v Genovi

GILLES VILLENEUVE & 70 LET

Na današnji dan bi eden najbolj priljubljenih dirkačev v Formuli 1 Gilles Villeneuve dopolnil 70 let.

Kot ljubitelj avtomobilov in dirkanja že v mladosti, je začel profesionalno kariero dirkača v seriji dirk po snegu v rodni provinci Quebec. Kasneje se je preselil v enosedežne dirkalnike, osvojil ameriško in kanadsko prvenstvo Formule Atlantic in nato mu je McLaren leta 1977 ponudil dirko v Formuli 1 na Veliki nagradi Velike Britanije. Za preostanek sezone ga je najel aktualni prvak Ferrari v šele peti sezoni profesionalnega dirkanja v kateri koli seriji. V Ferrariju je ostal do svoje smrti v sezoni 1982, do katere mu je uspelo v kratki karieri osvojiti šest zmag. V sezoni 1979 je končal kot drugi v prvenstvu za moštvenim kolegom Jodyjem Scheckterjem.  
Villeneuve se je smrtno ponesrečil 8.maja v trčenju pri 200 km/h z dirkačem Marcha, Jochenom Massom, na treningu pred Veliko nagrado 1982 v Zolderju. Nesreča se je pripetila le dva tedna po hudem sporu z moštvenim kolegom Didierom Pironijem glede Pironijevega prehitevanja Villeneuva na Veliki nagradi San Rema v Imoli. V času smrti je bil Villeneuve zelo priljubljen tako med gledalci Formule 1, kot tudi med žurnalisti, na katere je imela njegova smrt globok vpliv. Od sezone 1982 je postal ikona v zgodovini Formule 1, znan po izjemni kontroli dirkalnika, agresivnem dirkanju in po tem, da ni nikoli odnehal. Njegov sin, Jacques Villeneuve je postal prvak Formule 1 v sezoni 1997 in prvak serije Champ Car leta 1995 ter zmagovalec istega leta legandarne dirke Indianapolis 500.

[You must be registered and logged in to see this link.]


DOSEŽKI

Starti: 68
Osvojene točke: 101
Prva mesta: 6
Druga mesta: 5
Tretja mesta: 2
Stopničke: 14
Pole position: 2
Najhitrejši krogi: 8

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Dirkaško kariero je Gilles Villeneuve začel z motornimi sanmi že leta 1974


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Gilles Villeneuve je leta 1973 dirkal v Formuli Ford z Magnum-Ford MkIII

[You must be registered and logged in to see this image.]
      Poleti 1977 je Giles Villeneuve vozil 4 dirke v prvenstvu CanAm v Wolf Dallara WD1 Chevrolet za Walter Wolf Racing

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Bil je eden najbolj neustrašnih dirkačev v zgodovini Formule 1

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               Barve na čeladi in kombinacije mu je izbrala žena Joann

[You must be registered and logged in to see this image.]
   Bil je zelo navezan in ponosen na družino žena Joann, sin Jacques in hčerka Melanie

[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Gilles Villeneuve na McLaren M23 na njegovi prvi dirki Formule 1 leta 1977 v Veliki Britaniji

[You must be registered and logged in to see this image.]
         Na dirki na Japonskem leta 1977 je na svoji 2.dirki s Ferrarijem povzročil nesrečo Ronnie Petersonu na Tyrellu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Svojo prvo zmago je dosegel leta 1978 na domači dirki v Kanadi

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Gilles Villeneuve ob svoji prvi zmagi leta 1978 v Kanadi

[You must be registered and logged in to see this image.]
Gilles Villeneuve se je na dirki Race of Champions v Imoli leta 1979 boril z Nikijem Laudo na Brabhamu in kljub trčenju prišel do cilja kot 3

[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Enzo Ferrari je imel med dirkači najraje Gillesa Villeneuva, saj mu je bil kot, da je njegov sin

[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Gilles Villeneuve na Ferrari 312T3 leta 1979, ko je dosegel skupno 2 mesto v prvenstvu Formule 1

[You must be registered and logged in to see this image.]
Nepozabni in legendarni dvoboj leta 1979 v Dijonu med Gillesom Villeneuvom Ferrari 312T4 in Renejem Arnouxom na Renaultu RS10

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Še danes so njegovi podvigi in vožnje povsem na meji nekaj nepozabnega

[You must be registered and logged in to see this image.]
  Najbolje se je počutil za volanom svojega Ferrarija v ozadju vidimo legendarnega Enza Ferrarija, ki budno spremlja dogajanje

[You must be registered and logged in to see this image.]
 S Ferrarijem 126 C turbo z legendarno številko 27 je leta 1981 zmagal na dirki v Montecarlu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Ob prostih trenutkih se je z ženo Joann privoščil tudi kakšno sliko

[You must be registered and logged in to see this image.]
          Gilles Villeneuve s Ferrarijem vozil čez vse meje in povzročil pravo vročico "Febbre Villeneuve" v Italiji in po svetu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Gilles Villeneuve je na Ferrari 126 CK v sezoni 1981 zmagal še v Španiji

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Gilles Villeneuve je v svoji zadnji sezoni vozil Ferrari 126 C2

[You must be registered and logged in to see this image.]
Z njegovin Ferrari 308 GTS je prevozil 432 km med Montecarlom in Modeno v 2 urah in 25 minut s povprečno hitrostjo 178 km/h

[You must be registered and logged in to see this image.]
   Njegov Ferrari 308 GTS s šasijo št.21.371 in tablico MO439235 je bil leta 2018 prodan za 269.375 € v avkcijski hiši Sotheby’s

KRALJICA VIKTORIJA

Na današnji dan leta 1901 je umrla britanska kraljica Viktorija, ki je bila okronana za kraljico Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske 20. junija 1837, 1. januarja 1877 pa je postala še cesarica Indije. Njena vladavina je trajala več kot 63 let, kar je dlje, kot je vladal kateri koli angleški monarh. Do leta 2015 je bila njena vladavina rekordna med britanskimi monarhi, vladala je namreč 63 let, presegla pa jo je njena prapravnukinja, ki trenutno vlada že 68 let, vrnila monarhiji sijaj, doživela šest atentatov in preživela viktorijansko obdobje, ne da bi bila pri tem sama zelo viktorijanska.

Viktorija pripada hiši Hanoverancev, ki se je z njo tudi zaključila. Nasledil jo je namreč Edvard VII., ki je bil del hiše Saxe-Coburg-Gotha. Obdobje Viktorijine vladavine je bilo zaznamovano z veliko širitvijo britanskega imperija. Njeno obdobje, imenovano tudi viktorijanska doba, je predstavljalo vrh industrijske revolucije, čas velikih socialnih, ekonomskih in tehnoloških sprememb. Po njej so poimenovali Viktorijine slapove ter Viktorijino jezero.

Viktorija je bila hči princa Edwarda, ki je bil četrti sin kralja. Zgodilo se je, da sta leta 1820 umrla tako kralj kot Viktorijin oče. Skrb za njeno vzgojo je bila tako popolnoma prepuščena njeni materi, princesi Viktoriji iz hiše Saxe-Coburg-Saalfeld. Ko so umrli tudi očetovi bratje, ki zakonskih otrok niso imeli, je postala edina naslednica. Tako je bila pri 18 letih okronana za kraljico, ki pa v času ustavne monarhije ni imela več takšnih pooblastil, kot v preteklosti. Javnost jo je pričela dojemati kot nacionalno ikono, ki so jo povezovali s strogim odnosom do osebnostne morale.

Leta 1840 se je Viktorija poročila s princem Albertom ( Saxe-Coburg-Gotha). V zakonu se jima je rodilo devet otrok, ki so se poročili v različne vladarske rodbine v Evrope, kar je Viktoriji prineslo vzdevek Babica Evrope. Po Albertovi smrti se je za nekaj časa umaknila iz javnega življenja, kar je pripomoglo h krepitvi republikanizma, ki pa je izgubil svojo moč, ko je kraljica ponovno pričela graditi na javni podobi. Njena doba – viktorijanska – je nasledila gregorijansko. prišlo je do premika od racionalizma k romanticizmu ter misticizmu,  ki sta se dotikala religije, socialnih vrednot ter umetnosti. Čas njenega vladanja je bil označen tudi s terminom Pax Britannica, ki pomeni obdobje relativnega miru. V času razcveta industrije se je povečalo tudi število prebivalstva: leta 1851 sta imela Anglija in Wales 16,8 milijona prebivalcev, ob njeni smrti leta 1901 pa 30,5 milijona prebivalcev. Prebivalstvo Irske pa se je občutno zmanjšalo zaradi velike lakote. Prav tako se je precej prebivalstva izselilo v iskanju boljših pogojev (ZDA, Južna Afrika, Kanada, Nova Zelandija, Avstralija itd.)

Viktorija je imela devet otrok

Prvo hčer Victorio je kraljica rodila novembra 1840, v letu, ko se je tudi poročila. Natanko leto pozneje ji je sledil Edvard VII., ki je po Viktorijini smrti postal britanski kralj. Princesa Alice je na svet prijokala aprila 1843, princ Albert avgusta 1844, princesa Helena maja 1846, princesa Louise marca 1848, princ Arthur maja 1850, tri leta pozneje se je družini pridružil princ Leopold in aprila 1857 še princesa Beatrice.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     Osemnajstletna Kraljica Viktorija po kronanju

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                   Kraljica Viktorija in princ Albert na poročni dan

[You must be registered and logged in to see this image.]
Leto 1840 je bilo za Viktorijo zelo pomembno, takrat se je namreč poročila in rodila prvega otroka
                                                         – princeso Victorio

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Kraljica Viktorija in številčna družina

[You must be registered and logged in to see this image.]
Družina Alberta in Viktorije, njuni otroci so se poročili po evropskih dvorih, v prvi svetovni vojni pa so se vnuki borili drug proti drugem                                      

[You must be registered and logged in to see this image.]
   Kraljičin drugi otrok in najstarejši sin Edvard VII. je Veliki Britaniji vladal od leta 1901 do 1909

JOŽE PLEČNIK

Jože Plečnik se je rodil na današnji dan leta 1872 v Ljubljani, kjer je obiskoval ljudsko šolo, nato pa umetnoobrtno šolo v Gradcu. Leta 1895 se je vpisal na dunajsko umetnostno akademijo, kjer je arhitekturni oddelek vodil Otto Wagner, in po koncu študija tudi delal v njegovem ateljeju.
Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega pa je sprejel tudi mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano.

V Ljubljani se je ob načrtovanju posameznih stavb posvečal manjšim urbanističnim ureditvam, izrisal pa je tudi dva splošna urbanistična načrta za slovensko prestolnico, ki sta ostala le na papirju.
Med njegova pomembnejša ljubljanska dela spadajo stavba Narodne in univerzitetne knjižnice, Žale (Vrt vseh svetih), Tromostovje s Pokritimi tržnicami, Čevljarski most, Križanke, most čez Gradaščico, cerkev sv. Frančiška Asiškega Šiški, bežigrajski stadion ... Med ureditvami izstopa zasnova Vegove ceste vse do trnovske cerkve ter Trnovski pristan z nabrežji Ljubljanice.
Plečnik je umrl 7. januarja 1957 na svojem domu v Trnovem.

Njegovo delo so v šestdesetih in sedemdesetih letih v večji meri zanemarjali, v osemdesetih in devetdesetih pa je s postmodernizmom prišla nova doba rabe klasičnih oblik in motivov v arhitekturi in s tem obnovljeno zanimanje za Plečnikove stvaritve, zlasti po Plečniku posvečeni izredno obiskani pariški razstavi leta 1986. Po njem so poimenovali največja slovenska priznanja na področju arhitekture, od leta 1973 vsako leto Sklad Jožeta Plečnika objavi razpis za Plečnikovo nagrado in Plečnikove medalje.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                Plečnikove umetnine so v Ljubljani ob Ljubljanici na skorajda vsakem koraku

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                Katedrala v Trnovem

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                           Tromostovje v Ljubljani

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Znameniti Plečnikov obelisk na dvorišču praškega gradu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Plečnikova nikoli uresničena želja - zgradba skupščine, zaradi katere je hotel porušiti Ljubljanski grad

SVETOVNI DAN PROTI 5G

Na današnji dan 2020 je Društvo Čisto Modro nebo s koalicijo društev in civilnih gibanj proti 5G je v Ljubljani pripravilo javni shod proti vzpostavitvi tehnologije 5G. Kot menijo, jo v Sloveniji uvajamo brez testiranj glede varnosti za ljudi in brez presoje vplivov na okolje. Protest proti 5G sicer poteka tudi v nekaterih drugih državah po svetu.

"Trdijo, da ni učinkov elektromagnetnega sevanja. Vendar pa, vas je po dolgotrajnem telefoniranju kdaj bolela glava? Mi smo dokaz za škodljivost elektromagnetnega sevanja," je zbrane nagovoril predsednik društva Čisto Modro nebo Stojan Svet. Kot poudarjajo organizatorji protesta, so z vzpostavitvijo tehnologije 5G brez ustreznih testiranj kršeni zakonski in podzakonski predpisi, ogrožena pa naj bi bila tudi varnost ljudi, živali, rastlin in celotnega ekosistema.

Približno 200 zbranih je zato danes na Prešernovem trgu od vlade zahtevalo, da prepreči vzpostavitev omrežja 5G in tako zaščiti zdravje državljanov. Zdravje pred profitom, 5G - to je samomor, 5G škoduje okolju, čebelam in rastlinam ter 5G je biološki eksperiment, je le nekaj sloganov, s katerimi so na transparentih opozarjali na po njihovem mnenju škodljive posledice vpeljave nove tehnologije.

Organizacija STOP5international, ki združuje prostovoljna združenja in posameznike po svetu, je sicer današnji dan razglasila za svetovni dan proti 5G. Kot izhaja iz zapisanega na njeni spletni strani, protesti proti 5G danes potekajo tudi v nekaterih drugih državah po svetu.

Vzpostavljanje omrežij 5G po svetu že od začetka spremljajo opozorila o njihovih domnevnih škodljivih učinkih in varnostnih tveganjih, burna razprava zagovornikov in nasprotnikov uvajanja 5G poteka tudi v Sloveniji. Ministrstvo za javno upravo je v petek v zvezi s tem pripravilo posvet, na katerem je bilo znova slišati nasprotujoča si mnenja o tej tehnologiji.

Na ministrstvu poudarjajo, da se država zaveda pomislekov in zadržkov, ki jih ima del državljanov do uvajanja tehnologije 5G, a mora upoštevati vse vidike ter obenem spoštovati domačo in evropsko zakonodajo. Zavzeli so se za argumentirano razpravo, ki temelji na preverjenih dejstvih.

Mobilna omrežja pete generacije se sicer vse hitreje uveljavljajo po svetu. Kot prva je storitve v komercialnem mobilnem omrežju 5G v začetku lanskega aprila ponudila Južna Koreja, prva v celoti pokrita država pa je julija lani postal Monako. Eno osrednjih vprašanj ob tem ostaja sodelovanje kitajskega Huaweija, ki mu ZDA očitajo škodljivo delovanje.

V Sloveniji sodi pristojnost za podelitev ustreznih radijskih frekvenc operaterjem elektronskih komunikacij pod okrilje Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos). A postopek podeljevanja frekvenc, namenjenih uvajanju 5G, še ni bil uveden.

Vlada je namreč rok za podelitev frekvenc za mobilne tehnologije postavila do 30. junija letos. Pogoj za začetek postopka podelitve pa je po pojasnilih Akosa strategija upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, ki čaka na vladno potrditev.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Pravica do zdravega življenjskega okolja
                                  
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                  Naša naloga je varovanje otrok pred 5G

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                             5G mora v ambulanto

LETO PODGANE

Kitajsko leto podgane traja od 25. januarja 2020 do 11. februarja 2021

V letu podgane previdno, zadnje se je končalo katastrofalno

Kitajci praznujejo novo leto po lunarnem koledarju, ki bo po kitajskem horoskopu, tokrat v znamenju podgane. Ob izteku leta ognjenega prašiča, jasnovidci napovedujejo, da bo leto kovinske podgane prineslo velike spremembe.

Kitajski horoskop pozna drugačne živali kot zahodna astrologija. Začne se s podgano, nadaljuje z volom, tigrom, zajcem, zmajem, kačo, konjem, kozo, opico, petelinom, psom in konča s prašičem.
Danes, ko se za Kitajce začenja novo leto, bodo vstopili v leto podgane. Nazadnje je bilo to kitajsko astrološko znamenje na vrsti leta 2008, naslednjič pa bo leta 2032.
Vsako znamenje v kitajskem horoskopu je povezano z osnovnima pojmoma v kitajski filozofiji jin in jang ter z enim od petih elementov: kovino, ognjem, lesom, zemljo in vodo, ki se menjajo vsako leto. Tokratno leto podgane je v znamenju kovine.

ZADNJE PODGANJE LETO SE JE ZA FINANČNE TRGE KONČALO KATASTROFALNO

Kitajski jasnovidci letom podgan posvečajo posebno pozornost, saj se s tem znamenjem začne nov cikel v lunarnem koledarju, piše STA. Kot poudarjajo, je začetek novega dvanajstletnega cikla pravi čas, da ljudje poskusijo nekaj novega. Kdor želi v svoji karieri kaj spremeniti ali išče srečo v ljubezni, ima v letu podgane dobre obete.
A leto 2020 ne bo za vse pozitivno. Previdni morajo biti zlasti vlagatelji, pravi hongkonški mojster feng šuja Raymond Lo, ki je spomnil, da se je tudi zadnje podganje leto 2008 končalo katastrofalno za finančne trge. "Rast se bo bistveno upočasnila," napoveduje Lo.

SREČNE ŠTEVILKE, BARVE IN ROŽA

V znamenje podgane spadajo - po kitajskem koledarju - rojeni v letih 1924, 1936, 1948, 1960, 1972, 1984, 1996 in 2008. Podgana je najbolj kompatibilna z volom, zmajem in opico, najslabše odnose pa naj bi imela s konjem, kozo in zajcem.
Podgana je v zahodni astrologiji najbližje strelcu, ki je zimsko znamenje, prav tako podgano zaznamuje zimski letni čas. Podgana je vodno znamenje, tako kot velja za predhodno, lansko znamenje prašiča.
Srečne številke podgane so dve, tri, šest in osem, izogiba pa naj se štirici, petici in devetici. Srečne barve so zlata, modra in zelena, izogiba pa naj se rumeni in rjavi. In srečna roža? Lilije vseh vrst.

KOPIČENJE STVARI LAHKO PRIVEDE DO NEPOTREBNEGA ZAPRAVLJANJA

V kitajski kulturi so podgane znamenje bogastva in blaginje. Zaradi svoje intenzivne reprodukcije so nekoč številni zakonci molili k njim v želji po otroku.
Ljudje, rojeni v letu podgane, so optimistični in energični ter zelo priljubljeni pri drugih ljudeh. So tudi občutljivi na mnenja drugih, a zelo trmasti, ko gre za njihovo mnenje. So prijazni, a ker jim primanjkuje komunikacijskih sposobnosti, lahko njihove besede delujejo nevljudno in nesramno.
Kar zadeva finančni vidik, imajo radi varčevanje in so nemalokrat skopi, a jih lahko njihova ljubezen do kopičenja stvari privede do nepotrebnega zapravljanja.

KARIERA, ZDRAVJE IN ŽIVLJENJSKI SLOG

Ker sta za podgane značilni neodvisnost in domišljija, jim zelo ustreza kreativno delo pisatelja, urednika ali umetnika. Če pa se pridružijo neki ekipi, lahko to ovira njihovo ustvarjalnost.
Zelo so pozorne na podrobnosti, zato so dobre pri tehničnih opravilih, na primer v inženirstvu in arhitekturi. Ker jim primanjkuje poguma, pa niso primerne za delo policista, politika ali zabavljača.
Za ljudi, rojene v letu podgane, naj bi bilo značilno, da jih pogosto ujame prehlad, a nimajo resnejših bolezni. So pa občutljivi na velike spremembe temperatur, ne ustreza jim ne mraz ne vročina.
Za bolj zdravo življenje bi morali bolj paziti na redno uživanje zajtrka, zmerno telovadbo in optimističen pogled na stvari.

ENI PODGANI JE USPELO ZASLOVETI PO VSEM SVETU

Podgane v popkulturi niso tako uspešne kot, na primer, prašiči, njihovo predhodno znamenje v kitajskem horoskopu. Je pa eni podgani uspel veliki met, saj jo poznajo po skoraj vsem svetu.
Gre za Remyja, slavno podgano iz animiranega filma Ratatouille, ki sanja o tem, da bi postal veliki šef kuhinje, čeprav je kuharski poklic podganam izredno nenaklonjen.
Film iz leta 2007 je bil izjemno uspešen in je osvojil celo oskarja za najboljši animirani film leta.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                           2020 Kitajsko leto podgane

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          Remy iz animiranega filma Ratatouille

The Perth Mint Avstralija

* 1,5710 g - čistina AU 999,9/1000 = 107,27 €
* 3.133 g - čistina AU 999,9/1000 = 185,33 €
* 7,8070 g - čistina AU 999/1000 = 421,02 €
* 15,5940 g - čistina AU 999/1000 = 795,65 €
* 31,162 g - čistina AU 999/1000 = 1.527,07 €
* 62,3300 g - čistina AU 999/1000 = 3.025,60 €
[You must be registered and logged in to see this link.]
[You must be registered and logged in to see this image.]
Zlati lunin koledar - miš 2020 - Kovnica The Pert Mint Avstralija
               
[You must be registered and logged in to see this image.]
Platinasti lunin koledar - miš 2020 - Kovnica The Perth Mint Avstralija

[You must be registered and logged in to see this image.]
Srebrni lunin koledar - miš 2020 - Kovnica The Perth Mint Avstralija

EDVARD KARDELJ - SPERANS

Na današnji dan leta 1910 se je rodil slovenski politik in marksistični teoretik, publicist in predvojni komunist Edvard Kardelj - Sperans.

Rojen je bil v delavski družini v Ljubljani. Leta 1926 se je kot 16-letnik včlanil v mladinsko organizacijo jugoslovanskih komunistov (SKOJ), dve leti pozneje je postal član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ). Zaradi aktivnega delovanja v prepovedani stranki KPJ je bil februarja 1930 v Beogradu aretiran in obsojen na dve leti ječe.

Po izpustitvi iz zapora se je leta 1932 vrnil v Ljubljano, kjer so ga imenovali za člana novega Pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo. Edvard Kardelj je nato skupaj z Borisom Kidričem in Francem Leskoškom postal eden od članov novega vodstva slovenskih komunistov, potem ko so nekateri starejši vodilni slovenski komunisti izstopili ali bili izločeni iz KPJ-ja.

Aprila 1937 je na Čebinah organiziral sestanek, na katerem so ustanovili Komunistično partijo Slovenije (KPS) kot sestavni del Komunistične partije Jugoslavije (KPJ).

27. aprila 1941 je bil eden izmed pobudnikov ustanovitve Protiimperialistične fronte. Kljub okupaciji Jugoslavije od sil osi KPJ tedaj še ni imela za cilj osvoboditve izpod okupatorja. Šele po napadu na Sovjetsko zvezo je Kardelj pozval k oboroženemu odporu proti okupatorju in predstavnikom drugih slovenskih političnih strank. Protiimperialistično fronto so preimenovali v Osvobodilno fronto. V času druge svetovne vojne je bil član Vrhovnega štaba NOV in POJ.

Edvard Kardelj je bil nato od leta 1946 do 1948 predsednik kontrolne komisije, v letih od 1948 do 1953 zunanji minister Jugoslavije, leta 1949 so ga zaradi političnih zaslug imenovali za častnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Leta 1953 je postal predsednik izvršnega sveta Jugoslavije, pozneje predsednik jugoslovanske ljudske skupščine in je do smrti 1979 zasedal najvišje funkcije v državni oblasti. Bil je najvišji in najvplivnejši funkcionar Zveze komunistov Slovenije (KPS) in Zveze komunistov Jugoslavije (KPJ).

Med letoma 1979 in 1990 je nosila njegovo ime tudi Univerza v Ljubljani, in sicer Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Po razpadu režima so večino objektov preimenovali, nekateri objekti (npr. Kardeljeva ploščad v Ljubljani) pa so še ohranili njegovo ime.

[You must be registered and logged in to see this link.]

SREČA

 »Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična stranka. Srečo si lahko človek ustvari samo sam. Toda ne sam kot posameznik, ampak samo v enakopravnih odnosih z drugimi ljudmi. V teh odnosih mora samoupravno in svobodno obvladati svoje posamezne in splošne družbene odnose ter - v ustreznih demokratičnih organizacijskih oblikah - tudi državo, sistem in politično stranko kot instrumente svojega lastnega samoupravljanja. Avantgardne sile socializma in socialistična družba imajo lahko potemtakem samo en cilj - da glede na možnost danega zgodovinskega trenutka ustvarjajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko - na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev - svobodno delal in ustvarjal za svojo srečo. To je samoupravljan.«
Edvard Kardelj: Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Edvard Kardelj in Josip Broz Tito v času NOB

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Edvard Kardelj in Josip Broz Tito na Visu v času NOB

[You must be registered and logged in to see this image.]
               Edvard Kocbek za Edvardom Kardeljem in na desni Titom na Visu maja 1944

[You must be registered and logged in to see this image.]
Josip Broz Tito, Koča Popović in Edvard Kardelj, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta na ustanovnem zasedanju neuvrščenih držav, Beograd, 1961

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Vladimir Bakarić, Josip Broz Tito in Edvard Kardelj

[You must be registered and logged in to see this image.]
Odnos Tita in Kardelja je ena najbolj perečih jugoslovanskih zagonetk. Njuna zgodovina je polna konfliktov, a tudi prijateljstva.

CIRIL KOSMAČ

Na današnji dan leta 1980 se je poslovil pisatelj, prevajalec in scenarist Ciril Kosmač.

Zaradi sodelovanja v organizaciji TIGR je bil leta 1929 kot eden prvih Slovencev aretiran, vendar so ga leta 1930 na tržaškem procesu oprostili zaradi mladoletnosti. Nato je prebegnil v Ljubljano, kjer je sodeloval pri različnih organizacijah in časopisih.

Zatem je odšel v Pariz (1938) in se pozneje preselil v London (1942), kjer je delal na radiu BBC. Leta 1944 se je vrnil v domovino in se pridružil partizanom.
Po vojni je bil urednik Slovenskega poročevalca, Tovariša in dramaturg pri Triglav filmu. Od leta 1961 je bil član SAZU-ja. Štiri leta pozneje je prejel Župančičevo nagrado. Leta 1968 je postal predsednik Društva slovenskih pisateljev. Leta 1979 mu prisodijo Prešernovo nagrado, ki pa je naslednjega leta ni mogel prevzeti, saj je umrl 28. januarja 1980 v Ljubljani. Pokopan je na pokopališču v Ročah nad Slapom ob Idrijci.

Kosmača uvrščamo v povojno slovensko pripovedništvo, in sicer v socialni realizem. Pisal je v glavnem kratko prozo in je s svojimi zgodbami arhaičnemu tolminskemu svetu postavil svojevrsten spomenik, predvsem z liki svojih del, kot so Tantadruj, očka Orel ali Črnilogar. Knjiga Balada o trobenti in oblaku je bila prevedena v kar petnajst jezikov, romanu Pomladni dan pa pripisujejo velik vpliv na razvoj slovenske pripovedne proze.

Po njegovem scenariju je nastal tudi prvi slovenski zvočni in igrani celovečerni film Na svoji zemlji.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Ciril Kosmač

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       France Bevk, Cene Vipotnik, Ciril Kosmač in Kajetan Kovič na obisku v Cerknem


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Kosmačeva domačija in muzej na levem bregu reke Idrijce

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Ciril Kosmač in vnukinja Nina

02022020

DANES JE NEPONOVLJIV DAN

Današnji dan je nekaj posebnega. Tako z leve kot z desne se namreč bere enako – 02022020 (pravopisno ustrezni zapis je sicer 2. 2. 2020). Gre za t. i. palindromni dan, kakršnih je v 21. stoletju le nekaj.

»Število 2 simbolizira odnose, povezovanje, komunikacijo in odnos, ki ga gojimo do sebe. Na ta dan bi se lahko skrhali dolgotrajni odnosi, ki ne temeljijo na spoštovanju. Pojavila bi se lahko potreba po pogovoru in po premoči. Zelo verjetno je, da vam bo kdo stopil na žulj. Naš ego bo deloval močneje, zato se bomo težje prilagajali. Čez dan bi lahko doživeli oba ekstrema počutja: lahko boste polni energije, neučakani, morda celo vzkipljivi ali pa ravno obratno, utrjeni, ''cunjasti' in naravnost črnogledi. Zaradi močnega vpliva dvojke bi se naš pogled na situacijo ali neko osebo lahko dobesedno postavil na glavo. Možno je torej, da boste o nečem drastično spremenili mnenje.

Najpomembnejši odnos, ki ga gojimo celotno življenje, je odnos do sebe. Energija dneva bo krepila samopodobo in notranjo moč, zato počnite nekaj, kar vam bo dalo občutek smisla.«

Kako lahko energijo dneva uporabimo?

ODNOSI: Postavite se zase in končno postavite mejo. Povejte, kaj in zakaj vas moti. Spregovorite o svojih potrebah.

OSEBNO: Bodite odločni. Postavite si nove cilje, za katere menite, da so nedosegljivi. Zaupajte vase!

POSEL: Razmislite o povezovanju z nekom, ki vam lahko svetuje ali pomaga.

Današnji dan je ugoden dan tudi za poslovni dogovor ali pogovor z nekom, kogar se sicer bojite ali doživljate kot večvredne od sebe.

Naslednji podoben datum, a energijsko mnogo bolj eksploziven zaradi še ene ničle bo 20.02.2020 (20. 2. 2020). »Takrat bo definitivno kaj 'počilo',« pravi Lili Sorum.
[You must be registered and logged in to see this link.]

CHARLIE CHAPLIN

Na današnji dan leta 1914 se je Charlie Chaplin prvič pojavil kot The Little Tramp (Potepuh) v Kid Auto Races at Venice, komediji studia Keystone, ki še danes sodi med najslavnejše v filmski zgodovini. Takšni so bili začetki uspešne kariere verjetno najbolj prepoznavne osebe nemega filma, ki ji je leta 1972 ameriška filmska Akademija podelila oskarja za življenjsko delo. Charlie Chaplin je umrl pet let pozneje v švicarskem mestu Vevey, ki leži nedaleč od Lozane.

KO SEM SE ZAČEL RESNIČNO IMETI RAD

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem spoznal, da sem vedno in ob vsaki priložnosti
na pravem mestu in ob pravem času,
in da je vse kar se dogaja pravilno -
od takrat dalje sem lahko miren.
Danes vem, da se to imenuje ZAUPANJE.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem lahko spoznal,
da so čustvena bolečina in trpljenje
za mene samo opozorila,
da živim v nasprotju z lastno resnico.
Danes vem, da se to imenuje BITI VERODOSTOJEN.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem
in lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast.
Danes vem, da se to imenuje ZRELOST.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem si prenehal krasti prosti čas,
in prenehal sem ustvarjati mogočne projekte za prihodnost.
Danes počnem samo to, kar ustvarja zadovoljstvo in radost,
tisto, kar ljubim in kar ustvarja smeh v mojem srcu,
na moj lasten način in v mojem osebnem ritmu.
Danes vem, da se to imenuje ČASTITOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se osvobodil vsega,
kar ni bilo zdravo zame, od jedi, ljudi, stvari, situacij
in od vsega, kar me je vedno ponovno povleklo nižje,
proč od samega sebe.
Na začetku sem to imenoval "zdravi egoizem",
a danes vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem prenehal imeti vedno prav,
tako sem bil manj v zmoti.
Danes sem spoznal, da se to imenuje SKESANOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se odrekel življenju v preteklosti,
in da skrbim glede prihodnosti.
Sedaj živim samo v tem trenutku, v katerem se vse začenja.
Tako živim danes in to imenujem ZAVEDANJE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem spoznal, da lahko od svojih misli zbolim in da sem lahko slaboumen.
Ko pa sem spet našel moči svojega srca,
je razum dobil pomembnega partnerja.
To vez danes imenujem MODROST SRCA.

Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav,
konfliktov in problemov s samim seboj in drugimi,
ker tudi zvezde sem ter tja trčijo med seboj
in nastanejo novi svetovi.
Danes vem: TO JE ŽIVLJENJE.

* Charlie Chaplin, sebi, za 70. rojstni dan. RIP
prevedel in obelodanil - Janez Kozamernik


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Charlie Chaplin - The Little Tramp

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Charlie Chaplin - The Little Tramp

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           Charlie Chaplin - The Little Trump - odhaja v zgodovino

VALENTINO ROSSI

Na današnji dan leta 1979 se je rodil italijanski motociklist Valentino Rossi in ima 41 let. V razredu do 125 ccm je debitiral 31. marca 1996 na VN Malezije, v sezoni 1997 pa je že postal svetovni prvak. Dve leti pozneje je bil najboljši v razredu do 250 ccm. Med letoma 2001 in 2003 je dobil skupni seštevek v kraljevskem razredu s Hondo, potem pa je prestopil v Yamaho in bil nepremagljiv še v sezonah 2004, 2005 in 2008.Prvo dirko je zmagal pred 21 leti 311 dnevi leta 1996 na GP Češki.P
Pri Yamahi so objavili, da bo v sezoni 2021 za njih vozil Fabio Quartataro, zato, se bo moral tudi Valentino Rossi odločiti kako in kje naprej.

ANKETA:

* 30% - je glasovalo, da bo Valentino Rossi dirkal tudi v sezoni 2021 in sicer s številko 46 v moštvu Yamaha Petronas; 
* 24% - je glasovalo, da bo Valentino Rossi še v tej sezoni objavil konec dirkanja in upokojitev;
* 19% - je glasovalo, da bo dirkaško pot nadaljeval v Rallyu, Nascarju, itd...;
* 14% - je glasovalo, da bo nadaljeval svojo pot kot team manager;
* 13% - je glasovalo, da bo nadaljeval z drugim motorjem, kot Ducati Pramac oziroma Aprilia;
14.februar 2020
[You must be registered and logged in to see this link.]

DOSEŽKI:

Zmage: 115
Drugo mesto: 65
Tretje mesto: 52
Stopničke: 232
Pole Position: 65
Najhitrejši krogi: 95
Svetovna prvenstva: 9 - 1997, 1999, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2008, 2009,
Točke: 6247

[You must be registered and logged in to see this link.]

VALENTINO ROSSI & LEWIS HAMILTON

Srečala sta se 13.decembra 2019 na dirkališču Tormo v Španiji in zamenjala vlogi, pri tem sta se zelo zabavala in uživala, skupaj sta osvojila 15 naslovov svetovnega prvaka. 
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Valentino Rossi na Aprilia 125 ccm leta 1996

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Valentino Rossi na 250 ccm leta 1999 na dirki v Mugellu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Valentino Rossi na Yamahi M1

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                   Valentino Rossi na Ducati leta 2012 v Avstraliji

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Valentino Rossi je na zadnji dirki v Qatarju dosegel odlično 3.mesto

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          V Fioranu je leta 2005 je preizkusil tudi Ferrari Formula 1

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Valentino Rossi je v Fioranu preizkusil najnovejši Ferrari 488 Pista

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Valentino Rossi je v Fioranu pokazal vse svoje mojstrovine

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                  Zmagal je rudi na zadnjem Rallyju Monza

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Tudi v letošnjem letu je napovedal boj za 10 naslov svetovnega prvaka

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Valentino Rossi na svojih in mejah svoje Yamahe

[You must be registered and logged in to see this image.]
           13.decembra 2019 sta se s Svetovnim prvakom Lewisom Hamiltonomv Formuli 1 preizkusila tudi na motorju

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Tokrat je Lewis Hamilton na motorju Yamaha in Valentino Rossi v Mercedesu AMG F1

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       S svojo Yamaho bosta tudi v letu 2020 nerazdružljiva

[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Tudi letos bo Valentino Rossi razveseljal svoje navijače

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Valentino Rossi na testiranjih 8.februarja 2020 s svojo Yamaho v Sepangu

VICTOR HUGO

Na današnji dan leta 1802 se je rodil francoski pesnik, pisatelj in dramatik Victor Hugo, najpomembnejši predstavnik francoske romantike. Z Notredamskim zvonarjem je ustvaril zgodovinski roman, katerega središče je pariška katedrala, njena na novo odkrita arhitekturna lepota in življenje okoli nje. Vse je naslikano v močnih kontrastnih barvah. Leta 1824 je ustanovil revijo La Muse francaise, glasilo francoskih romantikov. Ukvarjal se je tudi s politiko in bil nekaj časa poslanec v parlamentu, v času Napoleona III. pa je moral v izgnanstvo, kjer je preživel 19 let. Umrl je leta 1885.

DELA:

* Nouvelles Odes (1824)
* Bug-Jargal (1826)
* Han d'Islande (1823)
* Ode i balade (1826) zbirka
* Cromwell (1827) esej
* Les Orientales (1829)
* Zadnje leto obsojenih (Le Dernier jour d'un condamné), (1829)
* Hernani (1830) igra
* Cerkev Notre-Dame (1831), (Notre-Dame de Paris) - Tudi Zvonar Notre-Dame
* Marion Delorme (1831)
* Jesensko listje ('Les Feuilles d'automnes) (1831)
* Kralj uživa (Le roi s'amuse), (1832)
* Lucrèce Borgia (1833)
* Marija Tudor (1833)
* Mirabeau (1834)
* Littérature et philosophie mêlées (1834)
* Claude Gueux (1834)
* Angelo (1835)
* Les Chants du crépuscule (1835)
* Les Voix intérieures (1837)
* Ruy Blas (1838)
* Les Rayons et les ombres (1840)
* Rajna (1842)
* Les Burgraves (1843)
* Napoléon mali (1852)
* Les Châtiments (1853)
* Pisma Louisu Bonapartu (1855)
* Les Contemplations (1856)
* La Légende des Siècles (1859)
* Nesrečniki (1862), (tudi l'Miserables, poznan tudi kot muzikal)
* William Shakespeare (esej) (1864)
* Les Chansons des rues et des bois (1865)
* Les Travailleurs de la Mer (1866)
* Pariz - vodič (1867)
* Človek, ki se smeje (1869), (L'Homme qui rit)
* Leto groze (1872)
* Triindevetdeset (Quatre-vingt-treize) (1874)
* Mes Fil (1874)
* Actes et paroles — Avant l'exil (1875)
* Actes et paroles - Pendant l'exil (1875)
* Actes et paroles - Depuis l'exil (1876)
* La Légende des Siècles - 2. dio (1877)
* Umetnost bivanja (1877)
* Histoire d'un crime 1. dio (1877)
* Histoire d'un crime 2. dio (1878)
* Papa (1878)
* Religions et religion (1880)
* L'Âne (1880)
* Les Quatres vents de l'esprit (1881)
* Torquemada (1882)
* La Légende des siècles Tome III (1883)
* L'Archipel de la Manche (1883)

DELA - POSTHUMNO

* Théâtre en liberté (1886)
* Satanov konec (La fin de Satan) (1886)
* Choses vues - 1. serija (1887)
* Toute la lyre (1888)
* Alpe i Pireneji (1890)
* Bog (1891)
* Francija in Belgija (1892)
* Toute la lyre - nouvelle série (1893)
* Correspondances - Tome I (1896)
* Correspondances - Tome II (1898)
* Les années funestes (1898)
* Choses vues - 2. serija (1900)
* Post-scriptum de ma vie (1901)* Dernière Gerbe (1902)
* Mille francs de récompense (1934)
* Océan. Tas de pierres (1942)
* Pierres (1951)
* Pogovori z večnostjo
* Kar nekaj Hugojeve poezije so priredili v libreto Verdija

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Victor Hugo leta 1929

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Victor Hugo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Victor Hugo Notredame leta 1831

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Victor Hugo Les Misérables 1862

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Victor Hugo 5 Frankov leta 1959

SANDRO BOTTICELLI & ALESSANDRO DI MARIANO DI VANNI FILIPEPI

Na današnji dan leta 1444 ali 1445 (vprašljivo), se je rodil italijanski slikar Alessandro di Mariano di Vanni Filipepi, bolj znan kot Sandro Botticelli.
Bil je eden osrednjih slikarjev obdobja florentinske zgodnje renesanse, ki ga je sto let kasneje Giorgio Vasari v Boticellijevem življenjepisu opisal kot zlato dobo.

Njegova najbolj produktivna leta so bila tista v 80. letih 15. stoletja. Uveljavil se je kot eden najbolj zaželenih slikarjev, njegov sloves pa se je po odhodu v Rim, kjer je ustvarjal po naročilu samega papeža, le še povečal. V večno mesto ga je leta 1481 povabil takratni papež Sikst IV., ki si je zaželel stenske poslikave v svoji kapeli, danes poznani kot Sikstinska kapela, in papeževih prostorih.

Leta 1482 se je Botticelli vrnil v Firence, kjer je postal, kot ga je v svojih 'Življenjih' označil Vasari, goreči Savonarolov privrženec. V tistem desetletju so nastala Botticellijeva najslavnejša profana dela, kot so Pomlad, Venera in Merkur ter Rojstvo Venere, antično motiviko pa je nato pod vplivom tega vplivnega pridigarja opustil, po Savonarolovi smrti pa je slikal le še v mračnem asketskem slogu.
Umetnik je umrl leta 1510.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Sandro Botticelli

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                       Pomlad (La Primavera), 1478/1482

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Kaznovanje upornikov, detajl freske v Sikstinski kapeli, 1481–1482

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          Venera in Mars okoli 1483

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                   Rojstvo Venera (La nascita di Venere), 1486

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Parisova sodba (Il giudizio di Paride) 1485 - 1488

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                              Apelovo obrekovanje, okoli 1495

[You must be registered and logged in to see this image.]
                     Minerva in Kentaver (Pallade e il centauro), 1482/83 ali po 1485

MARIO ANDRETTI

Mario Andretti se je rodil 28.februarja 1940 v Motovunu na Hrvaškem in je praznoval 80 let.
Mario Gabriele Andretti, bolj znan kot Mario Andretti, je upokojeni italijansko-ameriški dirkač Formula 1, svetovni prvak v sezoni 1978 s šestimi zmagami in eden najuspešnejših avtomobilističnih dirkačev v zgodovini ZDA. V sezoni 1977, sezoni pred naslovom, je osvojil tretje mesto v prvenstvu s štirimi zmagami (eno več kot prva dva, Niki Lauda in Jody Scheckter), a tudi kar sedmimi odstopi, ki so ga stali boljše uvrstitve. Med letoma 1965 in 1994 je vsakič nastopal na dirki Indianapolis 500, dosegel je eno zmago leta 1969, dve drugi mesti v letih 1981 in 1985 ter eno tretje mesto, prvič ko je nastopal, leta 1965.
Tudi oba njegova sinova, Michael in Jeff, sta dirkača, tako kot tudi pokojni nečak John ter vnuk Marco.
V dolgoletni dirkaški karieri je dirkal z moštvi Lotus, STO Corporation, Ferrari, Parnelli, Alfa Romeo in Williams. Prav tako je edini dirkač, ki je zmagal 500 milj Daytone leta 1967, 500 milj Indianapolisa leta 1969 in Svetovno prvenstvo Formule 1 leta 1978 ter Ameriško prvenstvo CART leta 1984.

Nastopi: 131
Zmage: 12
Stopničke: 19
Pole position: 18
Najhitrejši krogi: 10
Točke: 180
Svetovni prvak:
* Formula 1 - 1978
* Serija CART (ZDA) - 1984

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               Jubilejna revija Autosprint posvečena Mario Andretti

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Mario Andretti na dirkah v šestdesetih letih preteklega stoletja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Leta 1968 je debitiral v Formuli 1 z Lotusom 49B

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Leta 1969 je zmagal na legendarni dirki 500 milj Indianapolisa

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Leta 1970 je tekmoval v Daytoni s Ferrari 512S

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Leta 1971 je Mario Andretti dirkal na Ferrari 312 B

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Leta 1972 je Mario Andretti dirkal na Ferrari 312B2

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Leta 1972 je Mario Andretti dirkal na Ferrari 312 PB v Sebringu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Leta 1974 je dirkal v Kanadi z Parnelli VPJ4

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Leta 1974 je Mario Andretti v Monzi dirkal z Alfa Romeo 33TT12

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Leta 1975 je Mario Andretti dirkal za moštvo Parnelli Jones

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Leta 1976 je z Lotusom 77 zmagal na Japonskem

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Leta 1977 je Mario Andretti dirkal z Lotusom 78 in zmagal štirikrat

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Leta 1978 je Mario Andretti postal z Lotus 79 Svetovni prvak v Formuli 1

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Leta 1981 je dirkal za Alfa Romeo tudi v Montecarlu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Leta 1982 je dirkal z Williamsom FW07 v Long Beachu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Leta 1982 je s Ferrarijem v Monzi dosegel pole position

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     Leta 1993 in 1994 je dirkal v seriji CART za moštvo Newman Haas

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Lani avgusta je bil na 400 Charlotte Motor Speedway častni voznik Pace Car

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     Mario Andretti je zapeljal z dirkalnikom tudi ameriškega predsednika Donalda Trumpa

8.MAREC - DAN ŽENA

Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga po svetu že od leta 1917 praznujejo vsako leto 8. marca.

Ameriške socialistke so 8. marca 1910 prvič manifestirale za žensko enakopravnost. V spomin na te demonstracije je političarka Klara Zetkin še istega leta na 2. ženski konferenci v Kobenhavnu predlagala ta dan za mednarodni praznik žensk.

Na ta dan praznujejo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost ter dosežke žensk. Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka in socialistka Klara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933).

Zetkinova se je začela za enakopravnost žensk bojevati leta 1889. Pobudo za dan, posvečen ženskam, je dala na 2. mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvi dan žena (takrat še ni bil mednarodni) so praznovali v ZDA 28. februarja 1909, ko ga je razglasila Socialistična stranka Amerike.

Prvič so medarodni praznik praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Takrat je za praznik vseh žensk veljal še 19. marec. Mednarodni dan žena se na 8. marca praznuje od leta 1917.
Praznik je nastal tudi v spomin na vse ženske (bilo jih je več kot 140), ki so umrle v požaru v newyorški tovarni Triangle leta 1911. 8. marec so pozneje izbrali zato, ker so v New Yorku na ta dan leta 1857 ženske, zaposlene v tekstilni industriji, prvič stavkale.

Leta 1908 je več kot 15 tisoč žensk protestiralo v New Yorku, saj so želele višjo plačo in volilno pravico. 8. marca 1913 so ženske po Evropi imele mirovne shode. V Rusiji, Belorusiji, Makedoniji, Moldaviji in Ukrajini je ta dan državni praznik.

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno leto pozneje. Pomembna letnica v boju za enakopravnost je 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka na graški fakulteti doktorirala iz filozofije.

Ženske so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 so v ustavo SFRJ dodali določilo, da ima vsaka ženska svobodo pri odločanju o rojstvu otrok, tri leta pozneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.



[You must be registered and logged in to see this image.]
                                   Ob današnjem prazniku tudi Idrijska čipka simbolizira veliko srce matere in ženske

MOŠA PIJADE

Na današnji dan leta 1957 je umrl Moša Pijade, revolucionar, publicist, slikar in novinar, soustanovitelj jugoslovanske komunistične partije. Leta 1925 je bil kot urednik glasila Komunist obsojen na 20 let ječe, kjer je prevedel Marxov Kapital. Med narodnoosvobodilnim bojem je sodeloval v vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske, februarja leta 1942 je oblikoval fočanske predpise, leto pozneje pa je bil izbran za podpredsednika Avnoja.

Moša Pijade je bil rojen v Beogradu premožni družini judovskega porekla. V svojem rodnem kraju je zaključil nižjo gimnazijo in se zatem vpisal na študij slikarstva, ki ga je vodil od Beograda preko Münchna do Pariza med letoma 1905 in 1910. Zraven tega se je aktivno ukvarjal z novinarstvom, katerega prve korake je napravil leta 1910, pomemben pa je njegov položaj sekretarja Združenja novinarjev v letih 1911 in 1912. Leta 1919 je izdajal časopis Slobodna reč.

1. januarja 1920 je Moša Pijade postal član Komunistične partije Jugoslavije ter bil v naslednjih dveh letih član njenega izvršnega odbora, medtem pa urednikoval tako časopisu Slobodna reč kot časopisu Organizovani radnik. Zaradi komunistične aktivnosti je bil aretiran in obsojen na zaporno kazen, zaradi česar je v zaporih Sremska Mitrovica in Lepoglava preživel leta 1925-1939. V slednjem je prevedel Marxov Kapital v srbohrvaščino in spoznal Josipa Broza Tita, v znak dobrega prijateljstva mu je naslikal tudi portret. Po prihodu na prostost je ponovno živel v Beogradu kot slikar, nakar so ga 1941. leta zopet obsodili na zaporno kazen ter ga poslali v koncentracijsko taborišče Bileča. Tam je dočakal pričetek druge svetovne vojne v Jugoslaviji.

Moša Pijade se je zatem znašel med organizatorji trinajstojulijske vstaje v Črni Gori, nato pa bil član vrhovnega štaba Narodnoosvobodilnih in partizanskih odredov Jugoslavije (NOPOJ), kot partizan pa je nastopal z imenom Čika Janko. V prvi polovici leta 1942 so pod peresom Moše Pijade nastali Fočanski predpisi, ki so na osvobojenem ozemlju omogočali organizacijo življenja in sistema narodnoosvobodilnemu odboru. Moša Pijade se je novembra 1942 udeležil prvega zasedanja AVNOJ v Bihaču, na drugem zasedanju novembra 1943 v Jajcu pa je bil njegov podpredsednik in soavtor nekaterih pomembnih sklepov zasedanja. V Jajcu je novembra 1943 prav tako ustanovil telegrafsko agencijo novonastale Jugoslavije, Tanjug. Jeseni 1944 in v začetku 1945 je potoval kot politični predstavnik v Moskvo.

Po koncu vojne je bil Moša Pijade v Beogradu izvoljen za poslanca ljudske skupščine Federativne federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ) in Ljudske republike Srbije. Bil je eden od šestih podpredsednikov prezidija zvezne skupčine (kot zastopnik Srbije), predsednik sprva izvršilnega, zatem pa zakonodajnega odbora narodne skupščine FLRJ je bil do januarja 1953, od takrat pa do 28. januarja 1954 pa je zasedal funkcijo podpredsednika zveznega izvršnega sveta. Njegova zadnja funkcija, ki jo je zasedel po odstopu oz. odstavitvi Milovana Đilasa, je bil položaj predsednika zvezne ljudske skupščine. Na tem mestu je sodeloval pri ustvarjanju zakonodajnega sistema in novega ustavnega reda.

Kot predstavnik FLRJ se je udeležil pariške mirovne konference leta 1946, nadalje pa vodil jugoslovanske delegacije v Združenem kraljestvu, Franciji, Turčiji, Gržiji in Češkoslovaški. Politična kariera mu je prinesla članstvo v politbiroju CK KPJ (1948), kasneje izvršnem odboru centralnega komiteja (CK) Zveze komunistov Jugoslavije, zveznem odboru Socialistične uveze delovnega ljudstva (SZDL) in centralnem odboru Zveze Borcev. Poleg tega je bil član Srbske akademije znanosti in umetnosti, Združenja novinarjev in Združenja likovnih umetnikov Jugoslavije.
Leta 1955 je izstopil iz političnega življenja in se odselil v Pariz, kjer je umrl 15. marca 1957.
Moša Pijade je imel čin rezervnega generalmajorja Jugoslovanske ljudske armade (JLA). 

ODLIKOVANJA

* narodni heroj
* red junaka socialističnega dela
* red bratstva in enotnosti
* red partizanske zvezde
* red zaslug za ljudstvo
* red narodne osvoboditve
* red za hrabrost

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Moša Pijade in Josip Broz Tito v zaporu Lepoglava leta 1928

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Politični zapornik Moša Pijade s svojimi tovariši v zaporu Sremski Mitrovici leta 1934

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Josip Broz Tito in Moša Pijade novembra 1943 v Jajcu

[You must be registered and logged in to see this image.]
Ivo Lola Ribar, Moša Pijade, Vladimir Velebit, Ivan Ribar, Vlado Ribnikar, Lepa Pijade, Olga Humo in Jara Ribnikar novembra 1943 v Jajcu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                  Moša Pijade na II.zasedanju Avnoja v Jajcu

[You must be registered and logged in to see this image.]
 Ob razglasitvi enotne vlade Demokratične federativne Jugoslavije na sliki Ivo Lola Ribar, Aleksandar Rankovič, Josip Broz Tito,
                                                                        Moša Pijade in Edvard Kardelj

[You must be registered and logged in to see this image.]
V.Kongres ZKJ leta 1948 od desne proti levi: Milovan Đilas, Aleksandar Ranković, Moša Pijade, Josip Broz Tito, Edvard Kardelj
                                                                        in Franc Leskovšek Luka

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     Josip broz Tito in Moša Pijade ter Vladimir Bakarić leta 1952 ob ogledu avtorskih portretov

[You must be registered and logged in to see this image.]
              Moša Pijade februarja 1957 odhaja na mirovno konferenco v Pariz in London

[You must be registered and logged in to see this image.]
              Moša Pijade znamka za 5 din iz leta 1968 in Fočanski predpisi znamka za 3,50 din leta 1982            Značka Moša Pijade

ALDO MORO

Na današnji dan leta 1978 so italijanske rdeče brigade ugrabile politika in nekdanjega premierja Italije Alda Mora. Po 55 dneh neuspelih zahtev so pripadniki rdečih brigad voditelja krščanskih demokratov in zmernega socialista usmrtili, njegovo telo pa odvrgli na neki ulici v Rimu.

Ena najbolj znanih levičarskih terorističnih skupin v zahodni Evropi so bile italijanske Rdeče brigade. Nastale so v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, najbolj dejavne pa so bile v sedemdesetih letih. Delovale so po zgledu latinskoameriških gverilskih gibanj.

Najbolj znana teroristična akcija Rdečih brigad sta bila ugrabitev in umor italijanskega predsednika vlade, krščanskega demokrata Alda Mora, leta 1978. Povod za ugrabitev Mora je bila njegova napoved, da bo v vlado povabil tudi komuniste. Italijanski organi pregona so jedro organizacije razbili konec osemdesetih let, a še danes so dejavne posamezne speče celice, znane kot Nuove Brigate Rosse.

Rdeče brigade so v obdobju od leta 1974 do 1988 prevzele odgovornost za 88 umorov. Njihove žrtve so bili povečini pripadniki oboroženih sil, generali, preiskovalci in tožilci. Organizacija se je financirala z ropi bank in finančnih ustanov.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                           Aldo Moro

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                      Predsednik vlade Giulio Andreotti in Aldo Moro

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Henry Kissinger in Aldo Moro

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Aldo Moro na obisku pri papežu Paolo VI

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Aldo Moro in Richard Nixon leta 1970

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Napad na Alda Mora in blokada spremstva v Via Fani

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                  Usmrtitev spremljevalcev in ugrabitev Alda Mora

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                Aldo Moro je bil v ujetništvu Rdečih Brigad celih 55 dni

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Alda Mora so 9.maja 1978 našli v Renault 4

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Memorial Aldo Moro na Via Caetani v Rimu

[You must be registered and logged in to see this image.]
       Univerza v Bari poimenovana Aldo Moro

TINA MAZE

Na današnji dan leta 2013 je slovenska smučarka Tina Maze osvojila veliki kristalni globus in postala najboljša smučarka sezone. Velikemu je dodala še dva mala kristalna globusa.

Mazejeva je v sezoni osvojila 11 zmag in skupaj 24-krat stala na stopničkah zmagovalnega odra. S tem je podrla rekord največ osvojenih stopničk v sezoni, z zbranimi 2.414 točkami pa je presegla tudi rekord največ osvojenih točk v eni sezoni in prehitela znamenitega avstrijskega smučarja Hermanna Maierja.

V sezoni 2012/13 je osvojila veliki kristalni globus za skupno prvo mesto v svetovnem pokalu ter prvi mesti v veleslalomskem in superveleslalomskem seštevku ter drugi mesti v slalomu in smuku.
Tina Maze se je rodila 2. maja 1983 v Slovenj Gradcu. Januarja 1999 je pri 15 letih debitirala v svetovnem pokalu. Pri 17 letih se je udeležila svojega prvega svetovnega prvenstva, naslednje leto pa olimpijskih iger, na katerih je veleslalomsko preizkušnjo končala na 12. mestu. Kariero je začela kot specialistka za veleslalom, nato pa je začela tekmovati še v vseh drugih disciplinah.

Prvo zmago v karieri je dosegla leta 2003 v Söldnu in skupni seštevek končala na 38. mestu z doseženimi 190 točkami, vsemi v veleslalomu. Sezona 2005 je bila uspešnejša, saj je trikrat zmagala v veleslalomu ter bila še dvakrat tretja v superveleslalomu. Sezono je končala na 10. mestu s 650 točkami, od tega jih je 366 osvojila v veleslalomu, v katerem je bila v skupnem seštevku četrta. Naslednjo sezono je s 525 točkami končala na 14. mestu. Sezona 2007 ni bila tako uspešna, saj se niti enkrat ni uvrstila na zmagovalni oder, med deseterico pa je tekme končala le trikrat. Sezono je končala na 30. mestu z 268 točkami. Februarja 2008 je v St. Moritzu dobila svoj prvi smuk v karieri, to je bila tudi prva ženska smukaška zmaga za Slovenijo. Sezono je končala 28. z 287 točkami.

Začetki, ko je Tina Maze zapustila slovensko reprezentančno ekipo in začela trenirati s svojo ekipo Team to aMaze, so bili težki. Z visokimi številkami se je počasi začela prebijati med najboljše. Odločitev se je obrestovala na domačem veleslalomu v Mariboru, kjer je zmagala leta 2009. Sezono je končala na šestem mestu z osvojenimi 852 točkami.

V naslednji sezoni se je trikrat povzpela na oder za zmagovalce; zmagala je v veleslalomu v Garmischu ter bila druga v veleslalomu in slalomu. Petnajstkrat se je uvrstila med deseterico ter bila četrta v skupnem seštevku. Sezono 2011/2012 je začela z nekaj dobrimi rezultati in stopničkami. Prvo zmago sezone je dosegla v Trbižu v superkombinaciji. Na stopničkah je stala osemkrat, skupni seštevek pa končala na 3. mestu s 1139 točkami. Na svetovnem prvenstvu v Garmischu je osvojila srebro v superkomninaciji ter zlato v veleslalomu. Sezona 2012 je bila zelo nenavadna. Zmagala ni na niti eni tekmi, desetkrat stala na stopničkah, nekajkrat pa le za las zgrešila zmago. 1402 osvojenih točk je zadostovalo za skupno drugo mesto.
Sezona 2012/2013 je bila sezona podiranja rekordov. Končala jo je z 11 zmagami in postavila rekord po številu osvojenih točk 2.414.

[You must be registered and logged in to see this link.]

TINA MAZE LENZIA

[You must be registered and logged in to see this link.]

MY WAY IS MY DECISION

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Tina Maze na Olimpijskih igrah v Vancouvru leta 2010

[You must be registered and logged in to see this image.]
               Na Olimpijskih igrah leta 2010 je zmagala Victoria Rebensburg, druga je bila Tina Maze in tretja Elisabeth Görgl

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Tina Meze s srebrnima olimpijskima medaljama iz Vancouvra leta 2010

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Tina Maze na treningu smuka v Aareju leta 2011

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Tina Maze v sezoni 2013 osvojila veliki kristalni globus in dva mala kristalna globusa

[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Na Olimpijskih igrah v Sochiju leta 2014 sta si zlato medaljo delili Dominique Gisin in Tina Maze

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Na Olimpijskih igrah v Sochiju je Tina Maze osvojila dve zlati medalji

[You must be registered and logged in to see this image.]
   1 unčni srebrnik 2500x3 komadov Lenzia Tina Maze s koščkom njenih smuči 2011, njene čelade in vgrajenega diamanta rekordne sezone z 2414 točkami

PINK PANTER

Na današnji dan leta 1963 je svet prvič videl (in takoj vzljubil) Pink Panterja - rožnata zver se je pojavila v začetni in odjavni špici komedije Blaka Edwardsa.

Film Pink Panter z Davidom Nivenom, Petrom Sellersom in Robertom Wagnerjem v glavnih vlogah je postal prvi iz daljše serije filmov o nerodnem inšpektorju Jacquesu Clouseauju, ki skuša najti diamant "rožnati panter". A ker je bil animirani panter iz špice tako priljubljen, je dobil lastno animirano serijo, ki je na koncu štela kar 124 risank.

Vsaj prva leta naslovni junak skoraj ni govoril, ampak se je (s slovito glasbo Henryja Mancinija v ozadju) posluževal predvsem situacijske komike in absurdnega humorja.

PINK PANTHER ROŽNATI DIAMANT

Si lahko želite še več?
Priznana avstralska kovnica The Perth Mint je izdala zlato palico in palico iz platine s podobo Pink Pantherja, hudomušnega junaka komičnih risank. Za piko na i sta v vsako palico vdelana prestižna Argyle Pink diamanta, zelo redka prelepa roza diamanta.
Privlačne na pogled so palice izdelane v masah 31,1035 g in 311,035 gramov ter v ekstremno nizkih nakladah. V masi 31,1035 gramov je na svetu izdelanih le 300 zlatih palic in 35 palic iz platine. Zgolj osem je 311,035 gramskih zlatih palic.
Vsaki palici pritiče prav posebna embalaža, luksuzna črna šatulja s modernim prozornim podstavkom v obliki diamanta. Na vsaki palic je vgravirana serijska številka kovanja, ki je zapisana tudi na priloženem certifikatu o pristnosti.
Nakup:
* 31,1035 g zlata palica = cena 5.125 €
* 31,1035 g palica iz platine = cena 7.625 €
* 311,035 g zlata palica = cena 34.770 €
* Naročilo lahko oddate na [You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Pink Panther

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                             Valentine Day

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Pink Panther

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Pink Panther

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Pink Panther

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Investicijske palice Pink Panther z rožnatim diamantom

Z veseljem jih bom gledal te dni.Hvala

AYRTON SENNA DA SILVA

Na današnji dan leta 1960 se je rodil brazilski dirkač formule ena Ayrton Senna. Senna je bil trikrat svetovni prvak, njegovih rekordnih 65 najboljših štartnih mest pa je leta 2006 v Bahrajnu izenačil šele Michael Schumacher. 1. maja 1994 se je v Imoli v najbolj krvavem koncu tedna v zgodovini formule ena (umrl je tudi Avstrijec Roland Ratzenbereger) brazilski šampion kot prvi svetovni prvak ubil med dirko.

Priljubljeni Brazilec je v 7. krogu v zelo hitrem zavoju Tamburello zletel s proge in s hitrostjo 307 km/h trčil v betonski zid. Njegov dirkalnik je povsem zmečkalo, iz njega so ga rešili dobri dve minuti po trku.
Že takoj po nesreči so mu nudili prvo pomoč, vodja dežurne zdravniške službe, profesor Sid Watkins, je nemudoma izvedel traheotomijo in zahteval, da se ga čim prej s helikopterjem prepelje v bolnišnico Maggiore v Bologno. Senni na veliko žalost ljubiteljev kraljice motošporta ni bilo več pomoči, umrl je nekaj ur pozneje.
Nad dirkaškim koncem tedna ob koncu aprila in na začetku maja 1994 je lebdel hudič. Že na sobotnih kvalifikacijah se je smrtno ponesrečil avstrijski dirkač Roland Ratzenberger, dan pozneje pa je proga življenje vzela še Senni, v dirkalniku katerega so po tragični nesreči našli zvito avstrijsko zastavo, ki jo je želel trikratni svetovni prvak razviti ob častnem krogu po koncu nedeljske preizkušnje.

Senna je v formuli ena pustil neizbrisen pečat. V desetih letih je na 162 dirkah zmagal 41-krat, 80-krat se je uvrstil na zmagovalni oder, 65-krat je dirke začel z najboljšega štartnega položaja, 19-krat je na nedeljskih preizkušnjah odpeljal najhitrejši krog. Naslove svetovnega prvaka je osvojil v letih 1988, 1990 in 1991.
Številni Brazilci so tedaj njegovo smrt dojeli kot nacionalno tragedijo, brazilska vlada pa je razglasila tridnevno žalovanje. Kmalu po novici o njegovi smrti se je na ulicah Sao Paula, Sennovega domačega kraja, zbralo okrog tri milijone ljudi, kar še danes velja za največji zbor žalujočih v sodobnem času. Njegova sestra Viviane je pozneje razkrila, da je na dan tragične dirke odprl Biblijo in prebral, da bo tisti dan prejel največje darilo od vseh - Boga.

EAU ROUGE & SPA Francorchamps

Legendarno voznik Ayrton Senna je dobil bronasti kip v naravni velikosti, ki ga prikatuje v kotu Eau Rouge, eni najekstremnejših ovinkov na stezah Formule 1. Umetnik Paul Oz je izbral pozicijo Senne potem ko je prečital njegov izrek, ki ga je izgovoril leta 1993:
"Če odvzamete Eau Rouge, odvzemate razlog zaradi katerega se bavim s tem poslom". Po 12 mesecih natančnega dela s fotografijami in 3D modeliranjem, da bi se povečala točnost, so bile narejene tri identične skulpture.
Ena bo nameščena v dobrodelni fundaciji Instituta Ayrton Senna, druga pa bo živela v McLarnovem tehnološkem institutu, skupaj z avtomobili, ki jih je vozil Ayrton Senna s katerimi je postal trikratni svetovni prvak v Formuli 1.

Zadnja skulptura pa bo na prodaj z izhodiščno ceno 199,000 funtov, pri čemer pa bo 10% prodajne cene donirano Institutu Ayrtona Senna.
Paul Oz je spregovoril o legi ki jo je ovekovečil:
"To je mesto, ki je večini čudno, tako, da celo nekateri njegovi občudovalci ne cenijo njegove ekstremnosti, ki je obstajala celo v devetdesetih, čeravno sedaj še mnogo več. Če me navdušuje ena stvar, ki me osrečuje, je to dinamika in ravnotežje položaja".

"Če odvzamete Eau Rouge, odvzemate razlog zaradi katerega se bavim s tem poslom".
Ayrton Senna, Spa Francorchamps, 1993

[You must be registered and logged in to see this link.]



USPEHI

Svetovni prvak: 1988, 1990, 1991
Dirk: 162
Zmag: 41
Drugo mesto: 23
Tretje mesto: 16
Stopničke: 80
Točke: 610
Pole position: 65
Najhitrejši krogi: 19
Vozil za moštva: Toleman-Hart, Lotus, McLaren-Honda, Williams,

[You must be registered and logged in to see this link.]



SREBRNIK AYRTON SENNA DA SILVA

Ob 20. letnici smrti trikratnega svetovnega prvaka v Formuli 1 Ayrtona Senne z 41 zmagami, 65 pole position, so v San Marinu izdali srebrnik z nominalno vrednostjo 5€ v 8.000 primerkih. Teža je 18 g, premer kovanca je 32 mm, čistina AG 925.
Cena: 49,90 €

[You must be registered and logged in to see this link.]

10 $
[You must be registered and logged in to see this link.]

20$
[You must be registered and logged in to see this link.]

20 REALOV
[You must be registered and logged in to see this link.]

SREBRNIK AYRTON SENNA DA SILVA - II.del:

Počasi se zaključuje leto obeleževanja ob dvajsetletnici smrti Ayrtona Senne, še vedno pa je veliko aktivnosti, v čast brazilskega trikratnega prvaka v Formuli 1, ki je še vedno v srcih mnogih njegovih navijačev in ljubiteljev Formule 1.

V spomin Ayrtona Senne so izdelali to najnovejši 1 unčni srebrnik, ki je izdelana v francoski firmi Art Mint in ima premer 38,6 milimetrov. Izdelana je bila v omejeni izdaji samo 520 srebrnikov, pod brazilskim oblikovalca Renato Saes in ga sestavlja obris Ayrtona Senne in letnice (1960 - 1994).
Lahko ga kupite na mnogih internetnih straneh, ki se ukvarjajo z numizmatiko ob osnovni ceni srebrnika 119 €.
[You must be registered and logged in to see this link.] (klikniti morate 7.kvadratek pod sliko)
[You must be registered and logged in to see this link.]


SENNA FOUNDATION

[You must be registered and logged in to see this link.]


»Da je Mclarnu uspelo zbrati tako veliko vsoto denarja za pomoč Inštitutu Ayrtona Senne je sijajen rezultat za naš odnos z McLarnom. Družina Senna ima z Mclarnom namreč že dolgoletno povezanost in ko se je podjetje odločilo avtomobil iz serije svojih najbolj zmogljivih avtomobilov (Ultimate Series) poimenovati po Ayrtonu, smo takoj pristopili k njim in začeli preučevati možnosti. Sedaj, ko je bil avtomobil tudi uradno razkrit pa lahko javno izrazimo svoje navdušenje nad tem, da smo bili del tega projekta,« pa je ob zaključku dejala Viviane Senna, Ayrtonova sestra in mati Mclarnovega dirkača ter ambasadorja, Bruna Senne.

Izkupiček od prodaje avtomobila bo šel torej za pomoč otrokom in mladostnikom iz revnih družin pri šolanju. Inštitut Ayrtona Senne namreč že več kot dvajset let skrbi za pomoč pri šolanju otrok, na letni ravni pa pomagajo pri šolanju več kot 1,5 milijona otrok.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                 Ayrton Senna da Silva

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Ayrton Senna je bil svetovni podprvak v gokartu leta 1978 in 1979

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Ayrton Senna v Montecarlu leta 1984 na Toleman Hart 184

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          Ayrton Senna na Lotus 98T-Renault

[You must be registered and logged in to see this image.]
         V trenutkih relaksa je prebiral Autosprint za katerega je svojčas pisal članke

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Ayrton Senna na Lotus 99T-Honda leta 1987

[You must be registered and logged in to see this image.]
Štirje svetovni prvaki in šampijoni skupaj Ayrton Senna, Alain Prost, Nigel Mansell in Nelson Piquet imajo skupno 11 naslovov

[You must be registered and logged in to see this image.]
Ayrton Senna je na polovici osemdesetih let uporabljal tudi takšen motorin za vožnjo po Montecarlu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Ayrton Senna z McLaren Mp4/4-Honda postane leta 1988 svetovni prvak

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Niki Lauda in Ayrton Senna ob podelitvi nagrad FIA

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Ayrton Senna je leta 1988 testiral tudi Hondo NSX

[You must be registered and logged in to see this image.]
       Trčenje med Ayrtonom Senno in Alainom Prostom v Suzuki leta 1989, ki je za vedno zaznamovalo njiju in Formulo 1

[You must be registered and logged in to see this image.]
V prvem ovinku v Suzuki leta 1990 je prišlo do trčenja med Alainom Prostom in Ayrtonom Senno, ki postane svetovni prvak

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Ayrton Senna na McLaren MP4/5B-Honda, ki postane svetovni prvak leta 1990

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Nigel Mansell Ayrton Senna in Gerhard Berger na zmagovalnem odru

[You must be registered and logged in to see this image.]
                     Na GP v Silverstonu leta 1991 je veliki tekmec Nigel Mansel tako odpeljal Ayrtona Senno do boksov

[You must be registered and logged in to see this image.]
                         3. novembra 1991 je Ayrton Senna v Adelaide zmagal najkrajšo dirko Formule 1 v močnem nalivu

[You must be registered and logged in to see this image.]
Na dirki SPA 1992 je Arton Senna ustavil svoj McLaren in prvi tekel pomagati ob hudi nesreči dirkača Erica Comas na Ligierju

[You must be registered and logged in to see this image.]
                 Ayrton Senna je 22.decembra 1992 v Firebirdu ZDA testiral Indy Car Penske Pc92in postavil čas 49.09

[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Ayrton Senna je z McLaren MP4/8 Ford leta 1993 dosegel rekordno šesto zmago v Montecarlu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Ayrton Senna na GP Brazilije leta 1994 z Williams FW16

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                  Damon Hill in Ayrton Senna z moštvom Williams

[You must be registered and logged in to see this image.]
   Doktor Sid Watkins in ostali reševalci so naredili vse mogoče, da bi rešili življenje Ayrtonu Senni

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Redko objavljen diagram telemetrije poteka nesreče Ayrtona Senne z Williamsom FW16
Z modro barvo je označena hitrost Williamsa v KM/h
S črno barvo prikazan hidravlični pritisk volana v psi in označuje anomalijo
Z rdečo barvo je prikazan kot odpiranja lopute in pedala za plin v stopinjah
Z modro barvo je prikazana uporabljena moč na volanu v Nm in označuje velik problem
Na premici je s črno barvo označen čas od prehoda ciljne črte v Imoli pa do trenutka nesreče v 11" pa do mirovanja v 13"

[You must be registered and logged in to see this image.]
     Ducati je že leta 1996 izdelal omejene jubilejne serije 916 Senna I, II in III ter kasneje 1199 Panigale Senna

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           McLaren je leta 2015 predstavil P1 GTR v barvah Ayrton Senna

[You must be registered and logged in to see this image.]
                        McLaren Senna bo narejen v 500 primerkih po ceni 750.000 £, ki bodo namenjeni Fundaciji Senna

[You must be registered and logged in to see this image.]
               Viviane Senna da Silva Lalli in Bruno Senna pred McLaren Senna št.500, ki sta ga prodala za 2 milijona £

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     Ayrton Senna je posebej v dežju pokazak vse svoje sposobnosti in deklasiral tekmece

[You must be registered and logged in to see this image.]
Ayrton Senna je tudi po 26 letih od svoje smrti še vedno ostal zapisan med legendami in v srcih ljubiteljev

[You must be registered and logged in to see this image.]
                  Spomenik Ayrton Senna v parku pri dirkališču "Enzo&Dino Ferrari" v Imoli obišče vsako leto vse več ljudi

[You must be registered and logged in to see this image.]
  160 kg spomenik iz brona prikazuje točen položaj Ayrtona Senne v ovinku Eau-Rouge na dirkališču v SPA-Francorchampsu

[You must be registered and logged in to see this image.] 
                                   Novozelandski jubilejni srebrnik ob 20. obletnici smrti


[You must be registered and logged in to see this image.]
                  Zlatnik Ayrton Senna 20 reais                          Srebrnik Ayrton Senna 5 €

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Ayrton Senna - San Paulo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Ayrton Senna - Bank of England 10 funtov

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Ayrton Senna - Britanski deviški otoki 1 $

POTRES V ZAGREBU

Na današnji dan 2020 je Hrvaško ob 6.24 stresel močan potres z magnitudo 5,3, ki smo ga čutili tudi prebivalci celotne Slovenije. Poškodovanih je več ljudi, 14-letna deklica je v kritičnem stanju. Poročajo o precejšnji gmotni škodi, odlomil se je tudi del južnega zvonika zagrebške katedrale. Dobre pol ure kasneje je Hrvaško stresel še en potres z magnitudo 5,0 in kasneje še tretji z magnitudo 3,7. Kasneje je bilo še več sunkov.

Prvi potres, ki je trajal nekaj sekund, je imel žarišče sedem kilometrov severno od Zagreba in deset kilometrov pod površjem, je sporočil Evropski sredozemski seizmološki center (EMSC). Točno lokacijo potresa (45.87 N, 16.03 E) lahko vidite na spodnjem zemljevidu.
Minuto čez sedmo uro zjutraj je bil okoli deset kilometrov severno od Zagreba še en potres, ki je imel magnitudo 5,0 in ki so ga prav tako čutili v velikem delu Slovenije. Kasneje, ob 7.41, pa še tretji z magnitudo 3,7.

Oba potresa so čutili prebivalci Slovenije

Agencija RS za okolje (Arso) sporoča, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 5,1 v bližini Zagreba, 115 vzhodno od Ljubljane. Sledili so številni popotresni sunki. Najmočnejši med njimi se je zgodil ob 7.01 z magnitudo 4.4. Oba najmočnejša potresa so čutili prebivalci celotne Slovenije, so še zapisali.

14-letnica hudo poškodovana

Hrvaški mediji poročajo, da je poškodovanih več, hudo poškodovana pa je 14-letnica iz Zagreba. Mediji, na katere smo se sklicevali tudi na Siol.net, so najprej poročali, da je bil poškodovan 15-letni fant in da je umrl. Kot je dejal predstojnik zagrebške pediatrične bolnišnice Goran Roić, je deklica v kritičnem stanju in jo oživljajo. "Otrok je v zelo, zelo kritičnem stanju, a še vedno delamo vse, kar je mogoče," je dejal za televizijo N1.
Zagrebška policija je sporočila, da je v potresu še 14 oseb lažje ranjenih.

Precejšnja gmotna škoda, poškodovana tudi porodnišnica

Potres je poškodoval več stavb, slišalo se je bobnenje, tulile so sirene, predvsem v Zagrebu pa poročajo o precejšnji gmotni škodi. Poškodovanih naj bi bilo najmanj 66 objektov in 23 avtombilov.
Tudi fotografije, ki jih je objavil Evropski sredozemski seizmološki center in ki jih lahko vidite v članku, kažejo na hude poškodbe nekaterih hiš in avtomobilov, na katere so padali zidaki in omet.
Iz Zagreba poročajo tudi o poškodbah na bolnišnicah. Poškodovana je porodnišnica Petrova, zato so iz nje izselili porodnice in novorojenčke. Poškodbe so nastale tudi v bolnišnici Rebro, piše STA.
Direktor zagrebškega kliničnega centra Ante Ćorušić je povedal, da so razmere pod nadzorom, nihče od bolnikov ni poškodovan, tudi vse, kar je nujno za delovanje bolnišnice, deluje. So pa odpustili vse paciente, ki ne potrebujejo nujnega bolnišničnega zdravljenja, še piše STA.

Porušil se je del zvonika na katedrali

Odlomil se je tudi vrh južnega zvonika na zagrebški katedrali. "Na lastne oči sem videl, kako pada," je za HRT povedal predstavnik tiskovnega urada zagrebške nadškofije Borna Puškarić, piše STA. Križ, ki je bil na zvoniku, je padel na rezidenco nadškofa in jo močno poškodoval.
Hrvaški mediji medtem poročajo, da je v potresu poškodovano tudi poslopje hrvaškega parlamenta. Tudi v to stavbo je prepovedan vstop, dokler ne bodo preverili varnosti konstrukcije, piše STA.

Zagrebčani na ulicah

Iz delov Zagreba poročajo, da so ostali brez elektrike in vode. Številni Zagrebčani so na ulicah, saj se bojijo novih sunkov. Tudi hrvaška policija poziva državljane, naj zaradi nevarnosti zapustijo svoja domovanja, saj se lahko poškodovane stavbe še porušijo.
Hrvaški državni vrh poziva k previdnosti. Premier Andrej Plenković je Zagrebčanom priporočil, naj ostanejo pred svojimi stanovanjskimi objekti ter naj še vedno spoštujejo medsebojno razdaljo zaradi nevarnosti širitve novega koronavirusa. Pri čiščenju posledic potresa pomaga tudi hrvaška vojska, ki čisti ruševine, ki jih je največ na starih stavbah v središču mesta, piše STA.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]                                                                          Seizmografski prikaz moči in razsežnosti jutranjega potresa

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Poškodovani objekti v Zagrebu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         Uničeni avtomobili na ulicah

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Vsi takšni odlomljeni kosi pričajo o silovitosti potresa

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Porušen del zvonika na katedrali

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                              Potres je povzročil veliko uničenje