Na današnji dan

Muhamed a.s. nije utmeljitelj islama. Utemeljitelj je Adem a.s. (Adam). Muhamed a.s. je jedan od poslanika.

14. lipnja 1864. u Marktbreitu, Bavarska, rodio se njemački psihijatar i neuropatolog Alois Alzheimer. Zaslužan je za prvi opis presenilne demencije koju je kasnije njegov stariji kolega i mentor Emil Kraepelin u jednoj od svojih važnih knjiga 1910. po njemu nazvao Alzheimerova bolest. Emil Kraepelin (1856-1926) je bio njemački psihijatar, jedan od osnivača moderne znanstvene psihijatrije, kao i psihofarmakologije i pshijatrijske genetike. Vjerovao je da je glavni uzrok svake psihijatrijske bolesti biološki ili genetički poremećaj.
Alzheimer je 1887. diplomirao medicinu na Sveučilištu u Würzburgu. Najprije je proveo pet mjeseci kao ispomoć u jednoj instituciji za duševno oboljele žene, da bi dobio svoj ured u mentalnoj ustanovi u Frankfurtu na Majni. Tamo je surađivao s poznatim psihijatrima i neurolozima te je produbljivao svoje znanje. Iako nikada nije napisao knjigu, Alzheimer je bio čest suradnik u istraživačkim radovima. Prvi takav bio je o patologiji živčanog sustava, u to vrijeme revolucionarnom području, te je pokrenuo svoj znanstveni časopis posvećen neurologiji. Godine 1901. dok je radio u psihijatrijskoj bolnici u Frankfurtu na Majni, primijetio je pacijenticu Auguste Deter koja je sljedećih pet godina postala središte njegovog zanimanja. Bolesnica u dobi od 51 godinu, patila je od neuobičajenih simptoma koji su uključivali i gubitak kratkotrajnog pamćenja. Nakon njene smrti 1906. zajedno s dva talijanska liječnika je na uzorcima njenog mozga, posebnim tehnikama bojanja, u neuronima otkrio nakupine amiloida (fibrilarnih, vlaknastih bjelančevina) u obliku plakova. Po prvi puta su se klinički simptomi presenilne demecije povezali sa patološkim promjenama mozga. Kako je u to vrijeme njemački jezik bio vodeći u psihijatriji, Kraepelinov naziv Alzheimerova bolest (Alzheimer-Krankheit) uvriježio se u znanstvenoj literaturi. Autopsija ljudi koji su imali Alzheimerovu bolest pokazuje oštećenja tzv. bazalne jezgre koja se nalazi u moždanom deblu i proizvodi acetilholin, tvar koja je potrebna za prijenos impulsa s jedne moždane stanice na drugu. Za pamćenje je vrlo važna dobra komunikacija među stanicama, a nema li dovoljno tvari koja tu komunikaciju omogućuje, pamćenje i dosjećanje je vrlo teško.  
Danas u svijetu živi oko 44 milijuna ljudi s ovom bolesti, ali je dijagnosticirana kod samo 25% pacijenata.
Alzheimer je preminuo 19. prosinca 1915. u Wrocławu, najverojatnije od posljedica reumatske groznice i bubrežnog zatajenja.

19. lipnja 1922. u Kopenhagenu, Danska, rodio se atomski fizičar Aage Bohr, nobelovac i sin drugog znamenitog nobelovca Nielsa Bohra. Dobili su Nobelove nagrade za isto znanstveno područje, fiziku. Niels za istraživanje strukture atoma i objašnjenje zračenja iz atoma, a Aage za istraživanje atomske jezgre. Zanimljivo je da u povijesti Nobelovih nagrada pojava da otac i sin dobiju nagradu zapravo nije rijetkost. Do danas je šest parova otac-sin/kćer dobilo Nobelove nagrade. Osim Nielsa i Aagea Bohra bili su to još:
- J. J. Thomson i George Paget Thomson (svaki je dobio svoju Nobelovu nagradu za fiziku)
- William Bragg i Lawrence Bragg (dijelili su istu Nobelovu nagradu za fiziku)
- Arthur Kornberg i Roger D. Kornberg (otac za fiziologiju i medicinu, a sin za kemiju)
- Manne Siegbahn i Kai M. Siegbahn (svaki je dobio svoju nagradu za fiziku)
- Hans von Euler-Chelpin i Ulf von Euler (otac za kemiju, sin za fiziologiju i medicinu).
Postojao je i četverac otac-majka-kći-zet (Pierre Curie, Marie Curie, Irène Joliot-Curie i Frédéric Joliot), pa tako obitelj Curie drži rekord po broju Nobelovih nagrada u obitelji. Jedina dva brata koja su dobila Nobelove nagrade bili su Jan Tinbergen i Nikolaas Tinbergen, a osim spomenutih Curiejevih još su dva para supružnika dobila nagrade: Gerty Cori i Carl Cori te Alva Myrdal i Gunnar Myrdal.

20. lipnja 2003. osnovana je Zaklada Wikimedija (Wikimedia Foundation) neprofitna i humanitarna organizacija koja upravlja brojnim Wiki-projektima. Središte joj je u San Franciscu u Kaliforniji.
Organizaciju su utemeljili Jimmy Wales i Larry Sanger u St. Petersburgu u Floridi kao okvir za neprofitno financiranje Wikipedije i njenih sestrinskih projekata. Cilj joj je razvijanje i održavanje projekata otvorenog sadržaja (kreativna djela objavljena u formatu koji eksplicitno dozvoljava umnožavanje i mijenjanje podataka bez dopuštenja autora) te široj publici omogućiti besplatan pristup sadržaju tih projekata. Wikimedia trenutno zapošljava oko 280 osoba, a godišnji joj je prihod oko 75 milijuna dolara.
Najpoznatiji projekt Zaklade je Wikipedija, višejezična internetska enciklopedija i jedna od najposjećenijih mrežnih stranica na svijetu općenito. Pored Wikipedije, Zaklada vodi projekte:
- Wikizvor - zbirka originalnih besplatnih tekstova i njihovih prijevoda,
- Wikicitat - skup citata poznatih osoba i informacije o njima (autentičnost, izvor itd.),
- Wječnik - rječnik slobodnog sadržaja,
- Wikiknjige - skup udžbenika i tekstova s komentarima,
- Wikiučilište - nudi niz uputa i tečajeva za napredak učenja,
- Wikivoyage - skup turističkih informacija,
- Wijesti - novinski izvor sa slobodnim sadržajem,
- Wikivrste - katalog biljnih i životinjskih vrsta namijenjen znanstvenicima,
- Meta-Wiki - služi za koordinaciju ostalih projekata,
- Zajednički poslužitelj (Wikimedia Commons) - skladište multimedijalnih sadržaja koji nisu zaštićeni autorskim pravima,
- Wikidata - repozitorij strukturiranih podataka kojima se mogu koristiti drugi Wiki projekti.

Svjetski dan glazbe (engl. World Music Day; franc. Fête de la Musique) slavi se svake godine 21. lipnja susretima i besplatnim nastupima amaterskih i profesionalnih glazbenika na otvorenim pozornicama te gradskim ulicama i trgovima diljem svijeta. Raznim glazbenim priredbama ujedno se obilježava i kalendarski početak ljeta.
Ideja o Svjetskom danu glazbe začeta je 1976. u Francuskoj. Američki glazbenik Joel Cohen, tada zaposlenik jedne francuske radijske postaje, predložio je cjelonoćnu glazbenu proslavu prvog dana ljetnoga solsticija. Njegovu je ideju pet godina poslije prihvatio tadašnji francuski ministar kulture Jack Lang, a prva je proslava pod nazivom Fête de la Musique (Festival glazbe) održana 21. lipnja 1982. u Parizu. Od tada do danas glazbeni su se susreti i besplatni nastupi amaterskih i profesionalnih glazbenika povodom Svjetskoga dana glazbe i prvoga dana ljeta počeli organizirati u više od 460 gradova u 110 zemalja na svim kontinentima. U nekim afričkim državama taj dan je proglašen i nacionalnim praznikom.

MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO - XX.del:

MDA ISTRA 79 - 40 LET

Na današnji dan leta 1979 se je začela republiška mladinska delovna akcija ISTRA 79, organizirana v III.izmenah, ki je trajala od 24.junija1979 do 27.avgusta 1979 v Šmarjah pri Kopru.

V letu 1978 je 452 brigadirjev na lokalni delovni akciji "Istra 78" iz Obale, pobratenih mest, kadetske šole iz Tacna, ljubljanskega Mercatorja izgradilo 2.700 metrov dolg vodovod iz Kopra do Šmarij in Poljan.

V letu 1979 je MDA Istra 79 prvič organizirana kot republiška delovna akcija, kjer je bila glavna naloga izkop jarka, polaganja cevi in zasipavanje cevi jarkov pri izgradnji višinskega vodovoda v dolžini 4.120 metrov. Sodelujejo brigadirji iz mest Ljubljana Moste Polje, Ljubljana Vič Rudnik, Kranj, Celje, Maribor, Murska Sobota, Novo Mesto, Krško, brigade Zveze prijateljev mladine gorenjske regije, mladi iz pobratenih mest Valjevo, Bosanski Brod in zamejstva, ŠC RSNZ Tacen, skupno 581 brigadirjev.

Sodelujoče MDB in PDB na MDA Istra 79:

* MDB Bratstvo in enotnost - OK ZSMS Ljubljana - Moste Polje - 39
* MDB Valjevo - OK SSOS Valjevo - 21
* MDB Fric Pavlik - OK SSOBiH Bosanski Brod - 54
* MDB 17.Oktober - OK ZSMS Murska Sobota
* MDB Slava Klavora - OK ZSMS Maribor - 52
* MBD Ljubo Šercer - OK ZSMS Vič - Rudnik - 67
* PDB Kekec - OK ZSMS Koper - Izola - Piran - 46
* PDB France Prešeren - OK ZSMS Kranj - Jesenice - Tržič - 55
* MDB Slavko Šlander - OK ZSMS Celje - 39
* MDB Jože Celar Tugo - OK ZSMS Kranj - 59
* MDB Vinko Paderšič Batreja - OK ZSMS Novo Mesto - 53
* MDB Matija Gubec - OK ZSMS Krško - 42

Ostali sodelujoči na MDA Istra 79:

* Vojaki iz Postonjske garnizije - 200
* ZRVS - 100
* KOSS - 40
* Gasilska brigada iz Kopra - 35
* OOZSMS UJV Koper - 14
* MDB Vojka Šmuc - OKZSMS Izola - 39
* MDB iz OK ZSMS Koper - 10
* Predsedstva - OK ZSMS Izola, Koper in Piran - 35

V okviru republiške delovne akcije Istra 79 z naseljem v OŠ Šmarje pri Kopru ter razpotegnjena delovišča višinskega vodovoda vse od Pomjana, Koštabone, Puč, Krkavč, Nove Vasi, Šmarij, Gažona, pa vse do Kort, kjer je bilo leto kasneje tudi odprtje tega težko pričakovanega vodovoda.

Vir: Poročilo o delu MDA Istra 79, ki je potekala od 24.06.1979 do 25.08.1979 v Šmarjah pri Kopru, Poročila I., II. in III.izmene MDA Istra 79,
Slike: iz mojega osebnega arhiva in so tukaj objavljene prvič, lastni pano z emblemi in znaki MDB in MDA pa narejen posebej za to priložnost; Trak Akcije Istra 79 je originalen in priborjen na akciji; Značke MDA Istra so iz moje kolekcije;


NOČNO UDARNIŠTVO

" Posebej težko je bilo tudi takrat, ko smo morali z deli pohiteti ali pa jih opravljali na tak tvegan in zelo hiter način, kot je bilo to na cesti oziroma klancu pri OŠ Šmarje. Tistega dne smo objavili v vodstvu MDA, skupaj s traserjem Slavkom Klobaso, da za nujna dela potrebujemo približno 20 brigadirjev prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni za izjemen napor pri izkopu jarka pri osnovni šoli ter na križišču pri Treh Lovcih. Z deli na klancu smo začeli takoj zvečer, da bi čim manj motili tudi lokalni promet, saj je moral biti izkop končan do jutranjih ur, ko so iz bližnjih vasi vozili zaposlene in šolarje v Koper in naprej. Ker je bil klanec je bila višinska razlika kanala precejšnja, tudi do 3,5 metra, da bi prišli do ustrezne in prave globine za cevi, ki so zavile takoj na koncu stavbe osnovne šole, zavile po pobočju navzdol in na levo stran ceste ter naprej po trasi proti križišču.

Tudi s strani domačinov, ki smo nam pripravili velikanski lonec s kakšnimi 20 litri kave, da bi se okrepčali, so nas prišli obiskat in ponudit pomoč, saj je bila trasa pod cesto zelo težka in tam posebej dobro utrjena. Ob velikih naporih in menjavanju brigadirjev smo se prebijali proti drugi strani ceste, tako, da je vse potekalo po načrtu, ko smo na prvem delovišču še zaščitili prehod čez jarek, da se je sprostil jutranji promet in kasneje še uredili vse za položitev vodovodne cevi s premerom 300 mm.

Takoj smo se preselili na križišče pri Treh Lovcih in prav tam prekopali še čez cesto tik pred križiščem, kjer je bil teren tudi zelo težak in zahteven, posebej tudi zato, ker nismo imeli rasvetljave, tako, kot pri šoli, zato so bile dobrodošle luči dveh naših kombijev, ki smo jih sicer uporabljali za prevoze hrane in ostalih zadev. Delo se je z obvezno zaščito prehoda ceste približevalo koncu, tako, da smo uspeli pred prvim jutranjim svitom in avtobusom iz bližnjih vasi, končati in usposobiti cesto za odhod na delo in v šole.

Vsi veseli in močno utrujeni brigadirji smo se vračali v naselje, a hkrati veseli, da smo svojo nalogo uspešno opravili, a je kasneje sledil šok, ko so nas v jutranjih urah poklicali iz Centra za MDA iz Republiške Konference ZSMS, ki ga je vodil Tone Anderlič, ki je bil takrat zadolžen za MDA in nas vprašal po odgovornosti. Po mednarodnem pravu je bilo namreč delo brigadirjev ponoči prepovedano, a ko smo mu obrazložili našo takratno situacijo in naše aktivnosti, saj smo takrat imeli le to možnost za uspešen izkop ter kasnejšo montažo vodovodne cevi. To predvsem zato, da ne bi motili normalnega življenjskega ritma ter povzročili še večje zastoje, slabo voljo ter gospodarsko škodo. No, v skrajnosti nam je grozil tudi zapor. Po težkih pregovarjanjih so nam potem tudi v vodstvu republiške mladinske organizacije le pogledali skozi prste, saj je bila naša zadana naloga izpolnjena, pa tudi Rižanski vodovod in domačini so bili z našim delom ter odnosi zelo zadovoljni.

Vsem brigadirjem udeležencem MDA ISTRA 79, želim, ko se spominjamo vseh naših lepih trenutkov tovarištva, iskrenega prijateljstva in dogodkov, ki smo jih preživeli širom po domovini, veliko zdravja, družinskega razumevanja in poslovnih uspehov."

"Moj avtorski zapis dogodkov našega nočnega udarništva!"



[You must be registered and logged in to see this image.]
Mladinske delovne akcije so bile organizirane s strani ZSMS

[You must be registered and logged in to see this image.]
   MDA 79 ZSMS ISTRA kot našitek za brigadirko

[You must be registered and logged in to see this image.]
        MDA Istra 79 kot našitek za na brigadirko

[You must be registered and logged in to see this image.]
Spominska razglednica MDA Istra 79, ki je bila izdana s strani Filatelističnega Kluba Koper in frankirana z najmanjšo enoto 0,05 din

[You must be registered and logged in to see this image.]
Za zbiratelje značk so še danes prava poslastica MDA ISTRA 78, MDA ISTRA 79, MDA Istra 81 in ZMDA Istra 82

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  V spomin na 40 let MDA ISTRA 79 razstavljeni znaki in našitki nekaterih sodelujočih  MDB in MDA

[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Najvišje priznanje MDA ISTRA 79 - TRAK AKCIJE

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Postrojavanje brigadirjev MDA ISTRA 79 za začetek slovesnosti ob odprtju akcije

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Slavnostni govor predsednika skupščine akcije Alojza Ceglarja na MDA Istra 79

[You must be registered and logged in to see this image.]
Bilo je prisotno veliko častnih gostov, predstavnikov vseh DPO, domačinov in brigadirjev, ki so sodelovali v kulturnem programu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Vzpodbudne besede Alojza Ceglarja predsednika Skupščine MDA Istra 79

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Pozdravni govor sekretarja Janija, kot predstavnika OK ZSMS Koper

[You must be registered and logged in to see this image.]
       Pozdravni govor Darka Končana kot predstavnika republiške konference ZSMS

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Vodstvo ali štab MDA ISTRA 79

[You must be registered and logged in to see this image.]
                  Pozdravni govor Komandantke MDA Breda Markelj, v ozadju namestnica za naselje Ingrid Beržan

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Del vodstva takoj po otvoritvi MDA Istra 79

[You must be registered and logged in to see this image.]
                        V trajen spomin na mnogo prezgodaj in lani preminulo namestnico komandanta za naselje Ingrid Beržan

4. srpnja 1776. izglasana je Američka deklaracija nezavisnosti (The Declaration of Independence), kojom su se američke države (tada kolonije) odcijepile od Velike Britanije, te se u SAD taj dan obilježava kao Dan nezavisnosti (Independence Day). U vrijeme potpisivanja Deklaracije, više od godinu dana nakon početka rata za nezavisnost, SAD je činilo 13 kolonija, pod vladavinom britanskog kralja Georgea III.
Autor izvornog teksta Deklaracije bio je Thomas Jefferson, kasnije predsjednik SAD. Deklaracija nezavisnosti važna je kao jedan od prvih službenih dokumenata u povijesti koji ističe ljudska prava. U njoj stoji: "Smatramo da su ove istine očite: da su svi ljudi stvoreni jednaki, da su obdareni od strane svog Stvoritelja određenim neotuđivim pravima među kojima su pravo na život, slobodu i potragu za srećom." Zanimljivo je da je Thomas Jefferson, koji je formulirao tu rečenicu, bio robovlasnik i imao je 130 robova.
Deklaracija je izglasana na sastanku američkog Kongresa u Philadelphiji, u zgradi danas poznatoj kao Independence Hall. Nakon što je Deklaracija odobrena u američkom Kongresu, odmah navečer istog dana dostavljena je tiskaru Johnu Dunlapu, udaljenom nekoliko ulica dalje, koji ju je tiskao u 200 primjeraka. Otisci su poslani diljem zemlje kako bi objava stigla širem stanovništvu.
Deklaracija nije potpisana istog dana, kao što se obično misli, nego gotovo mjesec dana kasnije, 2. kolovoza 1776. godine. Potpisalo ju je 56 osoba, koji se u SAD-u slave kao Očevi osnivači (Founding Fathers). Među potpisnicima bili su slavni izumitelj Benjamin Franklin, budući predsjednik John Adams te John Witherspoon. Kao predsjednik Kongresa prvi se potpisao John Hancock, i to velikim energičnim potpisom. Danas se u američkoj kulturi izraz John Hancock upotrebljava kao sinonim za potpis uopće. Od 56 potpisnika Deklaracije nezavisnosti bio je jedan katolik, Charles Carrol, dok su ostala 55-orica bili protestanti.

9. srpnja 1949. prva skupina političkih kažnjenika FNRJ iskrcana je na Goli otok.
Taj otok između Raba i Krka, površine 4,54 km², bio je stoljećima nenaseljen, a služio je za ispašu ovaca stanovništvu iz okolnih područja. Na njemu je bilo samo nekoliko sezonskih pastirskih nastambi i cisterni za skupljanje kišnice. Prvi put je upotrijebljen kao zarobljenički logor za vrijeme Prvog svjetskog rata, kad je Austro-Ugarska na njemu smjestila ruske zarobljenike s Istočnog bojišta.
Nakon Drugog svjetskog rata, navodno na prijedlog Ivana Krajačića Steve, odlučeno je da se Goli otok pretvori u logor za političke disidente, u početku tzv. informbiroovce. Krajačić je bio prvi šef OZNA-e za Hrvatsku (OZNA - Odjeljenje za zaštitu naroda i prethodnica je UDBA-e). Kao ministar unutarnjih poslova NR Hrvatske, bio je šef cjelokupne policije u Hrvatskoj, nadređen i UDBA-i (UDBA - Uprava državne bezbjednosti).
Civili su na "preodgoj" u pravilu slani bez redovnog sudskog procesa, administrativnom odlukom, dok se vojnim osobama sudilo na ubrzanim procesima na kojima su osuđivani na najmanje tri do dvadeset godina strogog zatvora.
U prvom kontingentu zatvorenika na Golom otoku bilo je oko 1.200 zatvorenika. Njih tamo uglavnom nije dočekalo ništa, a zgrade logora morali su podići sami. Ukupno je do 1988., kad je logor zatvoren, na Golom otoku zatočeno 16.400 ljudi, a postoje i tvrdnje da se taj broj kretao do 32.000. Mnogo zatvorenika je smrtno stradalo od loših uvjeta, ubojstva ili su počinili samoubojstvo. Zatočene žene slane su na susjedni otok Sveti Grgur. Kasnije su na Golom otoku zatvarane osobe koje su počinile druga kriminalna dijela, a ponekad i maloljetni delinkventi.
Robijaši su morali obavljati prisilni rad u kamenolomu i na iskapanju boksita. Vremenom su proizvodili šljunak, teraco pločice, namještaj, obrađivali debla koja su pouzdaniji sjekli na Velebtu, radili u metalnom pogonu.
Postoje i ocjene da su u 70-tima u 80-tima na Golom otoku vladali i bolji uvjeti nego u drugim strogim zatvorima npr. Lepoglavi ili Zenici. (Blaža klima, mogućnost dužeg boravka na otvorenom, čak i kupanje u moru ljeti, školovanje za neke zanate, itd.)

PRVI ČLOVEK NA LUNI

Na današnji dan pred natanko 50 leti na današnji dan po ameriškem oziroma jutri po našem času je na Luno stopil prvi človek. Podvig ZDA, katerega obraz je s kultno izjavo "Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo" postal astronavt Neil Armstrong, velja za morda celo največji znanstveni dosežek 20. stoletja. A Američani so bili povsem pripravljeni tudi na možnost, da astronavti misije Apollo 11 postanejo tragični junaki. Ker bi lahko šlo narobe ogromno različnih stvari, je imel takratni predsednik ZDA Richard Nixon pripravljen poseben žalni govor, za katerega je svet izvedel šele 30 let po zgodovinskem pristanku na Luni.

"Stojim na najnižji prečki lestve. Nožice pristajalnega modula so se v površje Lune pogreznile za zgolj nekaj centimetrov. Površje sicer prekriva zelo fin material, skoraj tak je kot puder. Zdaj bom stopil s pristajalnega modula. TO JE MAJHEN KORAK ZA ČLOVEKA, A VELIK SKOK ZA ČLOVEŠTVO."

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Neil Armstrong, Michael Collins in Edwin "Buzz" Aldrin. To so astronavti misije Apollo 11, ki je na Luno postavila prvega človeka.
                                               Aldrin in Collins sta še vedno živa, Armstrong pa je umrl leta 2012

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Fotografija prikazuje odsev Armstronga v čeladi Aldrina

[You must be registered and logged in to see this image.]
                Nasina fotografija Buzza Aldrina, ki prvič stopa na Luno - takoj za Armstrongom

[You must be registered and logged in to see this image.]
Aldrin in Armstrong sta se fotografira in zapičila ameriško zastavo ter se sprehodila po Luni, kjer
                                   temperatura niha od 127 °C do minus -173 °C

[You must be registered and logged in to see this image.]
        Neil Armstrong, Buzz Aldrin in Michael Collins na obisku v Beli hiši pri Baracku Obami ob 40. obletnici, ko so odleteli na Luno

ANDREAS NIKOLAUS NIKI LAUDA

Na današnji dan 1.avgusta 1976 je imel Niki Lauda veliko nesrečo, ko je na dirki v Nurburgringu že v drugem ovinku ob 14 uri 31 minut izgubil nadzor nad Ferrarijem, ki je v nesreči zagorel. Na dirkalni stezi Nordschleife, ki je bila dolga 22,835 km, je na rahlo mokrem asfaltu v ovinku Bergwerk izgubil oblast nad vozilom in udaril v zaščitno ograjo. V njegov Ferrari je potem udaril še dirkač Brett Lunger. Iz vozila so mu pomagali dirkači Harald Ertl z gasilnim aparatom, Guy Edvards in Arturo Merzario, ki so ga brez čelade, komaj izvlekli iz gorečega Ferrarija. Trikratnega svetovnega prvaka (1975, 1977, 1984) so s hudimi opeklinami ob 15 uri in 10 minut prepeljali s helikopterjem v bolnišnico v Adenau po eni uri v Ludwigshafen ter zaradi resnosti poškodb še v Mannheim. Takrat je imel počeno ličnico, opekline 1 in 3 stopnje po rokah in obrazu ter poškodbe desne veke ter uhlja. Vse njegovo življenje bodo vidne posledice nesreče, toda ostal je živ.
Po samo 42 dnevih od nesreče in rehabilitacije je že nastopil na veliki nagradi v Monzi in osvojil fantastično 4 mesto.
V Formuli 1 je tekmoval za moštva March-Ford, BRM, Ferrari, Brabham-Alfa, McLaren Ford in McLaren TAG Porsche.
Leta 1979 je ustanovil svojo letalsko družbo LaudaAir, za katero je kot kapitan in pilot, pilotiral svoja letala. Pozneje se preimenuje v LaudaMotion in napoveduje prenehanje NIKI Air Berlin ter nato v lanskem letu s pomočjo solastnika Rynairja spet odkupi LaudaMotion, ki bi naj v treh letih imeli že 30 letal.
V nadaljevanju svoje kariere je bil tudi svetovalec ekipe Scuderia Ferrari v letih 1993 do 1995 in je pripomogel k uspehu Michaela Schumacherja, v letih 2001 in 2002 pa je bil športni direktor in šef ekipe Formule 1 British Jaguar Racing ter od leta 2012 pa je glavni neizvršni športni direktor pri ekipi Formule 1 Mercedes AMG Petronas z velikimi uspehi. Od uvedbe hibridnih motorjev leta 2014 je ekipa Mercedes AMG Petronas postala 5 kratni svetovni prvak med moštvi v Formuli 1.

SPOMINI

/13/...kot velik ljubitelj avtomobilističnih dirk imel sem priložnost srečati Niki Laudo kot enega najboljših dirkačev v Formuli 1 in sicer leta 1974 v Monzi na GP Italije, leta 1975 v Zagrebu, kjer je otvoril avtomobilski sejem, na GP Avstrije leta 1977 in leta 1983 na Osterreichringu.
Ob tem ne znam opisati sreče, navdušenja, vznesenosti, razburjenja, ko sem med dirkači zagledal ravno takratnega novega dirkača Ferrarija, še posebej, ker je Niki Lauda startal iz prvega mesta na domači dirki v Monzi. Ob velikem navdušenju vseh gledalcev je Niki Lauda vodil dirko do 32. kroga, ko mu je odpovedal motor njegovega Ferrarija. Takrat je prvo mesto prevzel njegov moštveni tovariš Clay Regazzoni ob ovacijah desettisočev gledalcev, ki smo bili ob progi, ko smo v trenutku obnemeli, ko je v 39.krogu zaradi motorja odstopil tudi Clay.
Na dirki je bilo takrat okoli 120.000 ljudi in neponovljivo vzdušje, navdušenje in hvaležnost, da smo do Milana in kasneje v Kraljevi park v Monzo.
Leta 1975, ko je Niki Lauda postal prvič Svetovni prvak v Formuli 1 s Ferrarijem 312 T, so ga organizatorji avtomobilskega velesejma v Zagrebu povabili, da bo tam častni gost. Na sejmu je bil tudi njegov Ferrari 312T, ki smo si ga temeljito ogledali, imeli pa smo tudi možnost, da smo se slikali ob njem. Takratne slike hranim še dandanes in so mi dragocen spomin, pa tudi poseben obesek, ki je bil narejen ob obisku, še hranim, kot dragoceno darilo.
Leta 1977 sem šel na GP Avstrije v Zeltweg in ponovno srečal mojega ljubljenca Niki Laudo na Ferrariju, kjer je bila dirka v velikem nalivu in mokroti, tako, da je končal na 2.mestu.
Leta 1983 sem šel na GP Avstrije v Zeltweg in spet srečal dvakratnega svetovnega prvaka Niki Laudo, ki je že drugo leto nastopal za moštvo Mclaren z dirkalnikom McLaren Ford in na tej dirki končal na 6.mestu.
Ko je leta 1984 osvojil z moštvom McLaren že svoj tretji naslov Svetovnega prvaka v Formuli 1, sem iz PTT poslal več telegramov, na sedež moštva McLaren v Woking v Veliko Britanijo s čestitkami mojemu ljubljencu Nikiju Laudi in moštvu McLaren. Prvega sem poslal 23.julija 1984 ob njegovi 22.zmagi na GP Velike Britanije v Silverstonu, drugega sem poslal 21.avgusta1984, tretjega sem poslal 10.09.1984 in posebnega celostranskega ob osvojitvi III. naslova Svetovnega prvaka Formula 1 1984. Za ta telegram sem plačal znesek, ki je takrat pomenil 1/3 moje plače. Vse to gradivo hranim kot neprecenljive spomine še danes

DOSEŽKI

Število dirk F.1. - 171
Število točk - 420,5
Število zmag - 25
Število drugih mest - 20
Število tretjih mest - 9
Število pole position - 24
Najhitrejši krog - 24
Število stopničk - 54
Število startov iz 1.vrste - 31
Število kilometrov v vodstvu - 7.188
Svetovni prvak F.1. - 1975, 1977 in 1984

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
            Autosprint je posebno majsko številko 22 posvetil spominu na Niki Laudo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Niki Lauda v Ferrariju 312T2 na Nurburgringu 1976

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                      Niki Lauda v gorečem Ferrari 312T2

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                        Niki Lauda v gorečem Ferrari 312T2

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Njegovi sotekmovalci so mu prvi ponudili pomoč in ga rešili iz gorečega avtomobila

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Nikija Laudo so že položili na travo in mu nudili prvo pomoč

[You must be registered and logged in to see this image.]
                      Na mestu nesreče nudijo pomoč dirkači Arturo Merzario, Brett Lunger, Guy Edwards in Harald Ertl

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                   Tako je izgledala njegova čelada po požaru

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Niki Lauda je že 42dni po nesreči dirkal na GP Monza in dosegel izjemno 4.mesto

[You must be registered and logged in to see this image.]
      Niki Lauda se je ob posebno priložnosti zahvalil svojemu rešitelju Arturu Merzario in mu podaril zlato uro

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Tudi po toliko letih so spomini še vedno živi

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Niki Lauda v svojem Ferrariju v Spielbergu 22.junija 2014

[You must be registered and logged in to see this image.]
Parada Legend Christian Danner, Riccardo Patrese, Gerhard Berger, Niki Lauda, Jean Alesi, Nelson Piquet, Pierluigi Martini, Alain Prost
                   
[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Niki Lauda je 13.maja 2015 ob GP Avstrije v Spielbergu spet vozil svojega Ferrari 312T2

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            V trajen spomin na Niki Laudo ob GP Avstrije na Spielbergu 27.junija 2019

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Niki Lauda v njegovem Ferrari 312 T2 ostaja za vedno v naših srcih

MARILYN MONROE

Na današnji dan leta 1962 je umrla Marilyn Monroe. Filmska zvezdnica naj bi zaužila preveč uspavalnih tablet. Rodila se je 1. junija 1926 s pravim imenom Norma Jean Mortenson ali Baker. Posnela je več kot 30 filmov in je veljala za tip "naivne svetlolase seksbombe". Med filmi, ki jih je posnela, velja omeniti predvsem Sedem let skomin, Nekateri so za vroče, Neprilagojeni in Avtobusna postaja.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Marilyn Monroe leta 1952

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Norma Jean Mortenson & Baker

THE BEATLES & ABBEY ROAD

Na današnji dan pred 50 leti so člani ansambla Beatles prečkali cesto čez prehod za pešce v ulici Abbey Road v Londonu in takrat je nastala ta ena najpomembnejših slik v zgodovini. Avtor slike Iain Macmilian, je posnel ikonično fotografijo, na kateri so John, Ringo, Paul in George (vsi so v suknjiču, razen Georga) na vrhuncu slave.
Prav ta fotografija je bila uporabljena na platnici njihovega istoimenskega albuma "Abbey Road", ki je edini album, na katerem ni njihovega imena. Prehod za pešce pa je postal del narodove in kulturne dediščine.

LP ABBEY ROAD

Album Abbey Road je enajsti študijski album angleške rock skupine The Beatles, izdan 26.septembra 1969. Posnet je bil v obdobju 22.februarja pa do 20.avgusta 1969. Abbey Road vsebuje 17 skladb. Avtor dveh je George Harrison, eno je napisal Ringo Starr, preostale pa je napisal dvojec Lennon-McCartney. Med nekaterimi kritiki velja album za najboljšega vseh časov, Harrisonovi skladbi "Something" in "Here Comes the Sun" pa njegovi najboljši skladbi, ki jih je napisal pri Beatlih. Uredniki revije Rolling Stone so Abbey Road uvrstili na 14,mesto svoje lestvice 500 najboljših albumov vseh časov.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
    George Harrison, Paul McCartney, Ringo Starr in John Lennon na Abbey Road v Londonu

Na današnji dan:

Leta 1974 je zaradi afere Watergate odstopil predsednik ZDA Richard Nixon, kar se je zgodilo prvič v zgodovini ZDA. Odstop je postal veljaven naslednji dan.

Na današnji dan:

Rusija, ZDA, Velika Britanija in Francija so leta 1945 podpisale sporazum o ustanovitvi mednarodnega sodišča v Nürnbergu, na katerem bi sodili vojnim zločincem nacistične Nemčije. Sporazum je kasneje podpisalo še 19 držav, v letih zatem pa se je pred sodiščem odvilo več kot 30 procesov.

Na današnji dan:

leta 1963 so izvedli zgodovinski rop poštnega vlaka na relaciji Glasgow - London, v katerem je bil ukraden znesek 2,55 milijona funtov.

Na današnji dan:

leta 1945 je Rusija, potem ko so Američani odvrgli prvo atomsko bombo na Hirošimo, napovedala vojno Japonski.

Na današnji dan:

leta 2017 (za lansko leto podatki še niso znani) se je rodilo 75 prebivalcev Slovenije.
Na današnji dan ima rojstni dan 5.766 oseb.

Plakao sam na sav glas
Kad sam doš'o među vas
U prljav i bučan svet
Teškom tugom obuzet
Što će morat' mnoge muke
prebroditi glava, ruke
Sve dok dođe smrtni čas.
Plakao sam na sav glas.

FIDEL CASTRO

13.avgusta 1926 se je v Mayari rodil revolucionar in predsednik Kube Fidel Alejandro Castro Ruz. Bil je kubanski premier od 1959 do 1976 in predsednik od 1976 do 2008, vrhovni poveljnik kubanskih oboroženih sil od 1959 do 2008 ter prvi sekretar Komunistične partije Kube od 1961 do 2011.

Svojo domovino je pretvoril v prvo komunistično državo na zahodni polobli in postal simbol revolucionarjev v Latinski Ameriki. Od leta 1956 se je skupaj z uporniško vojsko bojeval proti kubanskemu diktatorju Batisti v Zaldivarju.

Že čez tri leta je postal ministrski predsednik, ki je izvedel agrarno reformo, reorganiziral šolstvo in podržavil gospodarstvo. Za leninista-marksista se je prvič izrekel šele leta 1961, v letu, ko je prišlo do prekinitve diplomatskih odnosov med Združenimi državami Amerike in poskusa invazije v Prašičjem zalivu.
Po kubanski krizi oktobra 1962, ko je hotela Sovjetska zveza na Kubi postaviti raketna oporišča, je Castro od Združenih držav dobil zagotovila, da bo Kuba neodvisna, Sovjetska zveza pa je umaknila svoje rakete.

Castro je podpiral številna revolucionarna gibanja, še posebej v Afriki, kljub svoji prosovjetski politiki je leta 1979 predsedoval konferenci neuvrščenih držav v Havani. Po prelomu oblasti v Sovjetski zvezi se je Kuba znašla v resni gospodarski krizi, s katero se, čeprav se je bolj odprla svetu, ubada še danes.
Fidel Castro je 18. februarja 2008 zaradi bolezni formalno sestopil z oblasti in predal mesto predsednika ter poveljnika vojske bratu Raulu Castru.

* Fidel Castro je bil prvi sekretar partije, premier in predsednik na položaju od 24.februarja 1959 do 24.februarja 2008 = 49 let in 8 dni kar je še danes rekordna doba.
* Fidel Castro je prav tako imel najdaljši govor v palači Združenih narodov, ki je trajal 3,5 ure
* Fidel Castro ima še danes najdaljši neprekinjeni govor, ki je v Havani trajal 7,5 ure

90 METRSKA CIGARA

Sloviti kubanski voditelj Fidel Castro je praznoval 90 let. Ob tem častitljivem jubileju so mu v tovarni tobaka izdelali 90-metrsko cigaro, ki so jo delavci skupaj z avtorjem zamisli, tovarnarjem tobaka Josejem Castelarom, izdelovali kar 10 dni po 12 ur dnevno! Cigara se bo s svojo dolžino (po širini je enaka standardni kubanski cigari) vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov kot najdaljša cigara na svetu. Tam se bo pridružila neuničljivemu Castru, kamor se je ta vpisal kot oseba, ki je preživela največ kar 638 poskusov atentata.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Fidel Ajelandro Castro Ruz

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Tvorca Kubanske revolucije Ernesto Che Guevara in Fidel Castro

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                              El Commandante Fidel Castro

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                       Fidel Castro in Josip Broz Tito

[You must be registered and logged in to see this image.]
              Fidel Castro in Josip Broz Tito na sprehodu od Verdijeve ulice do Titovega trga v Kopru 7. marca 1976

[You must be registered and logged in to see this image.]
Fidel Castro in Josip Broz Tito na obisku v Kopru, levo predsednik skupščine Alojz Ceglar in desno predsednik občine Mario Abram

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                   Fidel Castro in Josip Broz Tito na Brionih

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                        El Commandante Fidel Castro

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Fidel Castro in Mihail Gorbačov na Kubi leta 1989

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Fidel Castro in Jimmy Carter leta 2002 z obiska na Kubi

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Eden zadnjih nastopov Fidela Castra v javnosti

ENZO FERRARI

14.agusta 1988 je umrl ustanovitelj tovarne avtomobilov Ferrari, Enzo Anselmo Ferrari. Rodil se je 18. februarja 1898 v Modeni.

Enzo se ni veliko izobraževal, že zelo zgodaj pa se je začel zanimati za dirkanje z avtomobili.
Med prvo svetovno vojno je bil gonjač mul, leta 1916 pa sta mu zaradi gripe umrla oče Alfredo in brat Dino. Tudi sam je zbolel in bil zato odpuščen iz vojske. Ko se je vrnil domov, je ugotovil, da je družinsko podjetje propadlo in je zato poiskal delo v Fiatu, kjer so ga zavrnili, zato je službo iskal v majhnem podjetju CMN.

Leta 1919 je začel sodelovati v avtomobilskih dirkah, kjer pa sprva ni imel uspeha. Leta 1920 je zapustil CMN in se zaposlil pri podjetju Alfa Romeo, kjer je postal uspešen dirkač. Do leta 1929 je delal pri Alfi, nato pa je ustanovil dirkaško moštvo Scuderia Ferrari, ki je tekmovalo za Alfo. V ekipi je bilo 40 dirkačev, Ferrari pa je dirkal do leta 1932, ko se mu je rodil sin Alfredo, znan tudi kot Dino (umrl leta 1956).
Alfa mu je finančno pomagala do leta 1993, ko so imeli v podjetju veliko finančnih težav in niso mogli več sponzorirati ekipe. Leta 1937 je Alfa znova prevzela nadzor nad ekipo, Ferrari pa je postal športni direktor pod vodstvom Alfinega direktorja za inženiring. Kmalu je podjetje zapustil, klavzula pa mu je preprečevala, da bi naslednja štiri leta lahko dirkal.

Enzo je po odhodu iz Alfe ustanovil podjetje Auto-Avio Costruzioni, ki se je ukvarjalo z izdelovanjem nadomestnih delov za dirkalne avtomobile.
Po vojni, natančneje leta 1947, je odprl tovarno, ki je nosila njegovo ime. Njegovi avtomobili so od leta 1950, ko se je začela formula 1, tekmovali na dirkah za ugledno nagrado, a je Ferrarijev avto zmagal šele na grand prixu v Veliki Britaniji leta 1951. V sezoni 1952–1953 je moštvo Ferrari zmagalo na grand prixu. Tekmovali so tudi v Le Mansu, kjer je moštvo osvojilo 14 zmag, od tega šest zapovrstjo (1960–1965).
Zaradi finančnih težav se je moralo podjetje povezati s Fiatom, ki je Ferrarija nato prevzel. Leta 1963 je podjetje skušal kupiti tudi Ford za 18 milijonov dolarjev, a ga je Ferrari zavrnil. Enzo je bil izvršni direktor podjetja do leta 1971, ko je odstopil, a je imel velik vpliv nad podjetjem vse do svoje smrti.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Enzo Ferrari je na 41 dirkah 9 krat zmagal

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Enzo Ferrari na Alfa na dirki Targa Florio v Termini leta 1920

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Enzo Ferrari

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Ferrari 250 GTO letnik 1963 je bil prodan za $35.000.000

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Trojna zmaga Ferrari 330 P4 na dirki 24 ur Daytona leta 1967


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Ferrari 312PB je zmagovalec svetovnega prvenstva prototipov leta 1972

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Niki Lauda na Ferrari 312 T postane svetovni prvak v Formuli 1 leta 1975

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Niki Lauda na Ferrari 312 T2 postane drugič svetovni prvak v Formuli 1 leta 1977

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Ferrari F40 je bil zadnji model še za časa Enzovega življenja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                      Ferrari Enzo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                     Ferrari Enzo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                  Najekstremnejši prototip Ferrari P80/C 2019

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Ferrari SF90 v počastitev 90 letnico obstoja tovarne

Na današnji dan:

leta 1899 se je v Londonu rodil angleški filmski režiser Alfred Joseph Hitchcock, čigar ime je simonim za za srhljivost, napetost in skrivnostnost.

Na današnji dan:

leta 1923 je bil Mustafa Kemal paša, imenovan Ataturk (oče Turčije) izbran za prvega predsednika turške republike. S številnimi spremembami je želel Turčijo popeljati na pot iz fevdalnega cesarstva v moderno evropsko državo.

Na današnji dan:

leta 1948 je švedska nogometna reprezentanca postala zmagovalka olimpijskih iger v Londonu. V finalu je na stadionu Wembley s 3:1 premagala Jugoslavijo.

V noči na 13. avgust so leta 1961 vzdolž meje med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom začeli graditi berlinski zid. Ko je bil končan, je meril 165,7 km.

Na današnji dan:

leta 1927 se je rodil revolucionar in kubanski predsednik Fidel Castro, ki je svojo domovino spremenil v prvo komunistično državo na zahodni polobli.

NAPOLEON BONAPARTE

Na današnji dan leta 1769 se je v Ajacciu, Korzika, rodil francoski general in cesar Napoléon Bonaparte. Bil je sin uradnika plemiškega rodu na Korziki.

Napoleon (rojen kot Napoleone di Buonaparte) je bil član slabše situirane plemiške družine iz Korzike. Doma so govorili izključno korziško. Svoje šolanje je prišel na kadetski šoli v Briennu in ga nadaljeval na Francoski vojaški akademiji.

Napoleon je bil vodja Francije od leta 1799, 18.maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenm Napoleon I le Grand "Napoleon I Veliki". Njegova vladavina je trajala do 6.aprila 1814.

Kot topniški stotnik je bil v Parizu priča francoski revoluciji. Leta 1795 je zadušil upor pariškega ljudstva in tako zaščitil vlado. V vojski je hitro napredoval, ko pa je zavzel pristanišče Toulon, je že s 24 leti postal brigadni general. Leta 1796 je prevzel poveljstvo nad francoskimi četami, ki naj bi jug Francije branile pred Avstrijci, nameščenimi v severni Italiji.

Po nizu bitk in spretnih manevrov je porazil avstrijsko armado, osvojil severno Italijo in postal junak francoskega naroda.

Leta 1797 se je francoska vojska prvič napotila v smeri Dunaja. Napoleonovi vojaki so zasedli Ljubljano in Celovec, avstrijski cesar pa je bil prisiljen podpisati mirovno pogodbo v Campo Formiu leta 1797. Po neuspehu v Egiptu se je Napoleon vrnil v Francijo, izvedel državni udar, odstavil direktorij in razglasil, da je francoska revolucija končana.

Leta 1799 je postal prvi konzul Francije, leta 1804 pa se je razglasil za cesarja Francozov, s čimer je skušal pokazati, da bo nadaljeval tradicijo Karla Velikega in rimskih cesarjev.

Državna uprava je postala v celoti cetralizirana. Vse odnose je urejal Napoleonov civilni zakonik (code civil oz. code Napoleon), vseboval je 2251 členov, ki so določali enakopravnost, svobodo, versko strpnost, nedotakljivost zasebne lastnine, odpravo fevdalnih pravic in druga načela francoske revolucije.

Napoleonova osvajanja so se začela v Italiji. Z zmago nad Avstrijo, Prusijo in Rusijo je Napoleon razbil protifrancoske povezave evropskih držav. Leta 1806 je razpustil Sveto rimsko cesarstvo, nemške državice, razen Avstrije in Prusije, pa povezal v Rensko zvezo. Z ustanovitvijo Ilirskih provinc (1809) je Avstrijo odrezal od morja.

Odkrita nasprotnica Francije je ostala le Velika Britanija, ki je imela močno ladjevje. Leta 1805 je admiral Horatio Nelson pri Trafalgarju v eni najznamenitejših pomorskih bitk uničil francosko in špansko mornarico. Posledično se je Napoleon odločil za celinsko zaporo, ki je prepovedovala trgovanje evropskih držav z Veliko Britanijo.

Leta 1812 se je Napoleon odločil za napad na Rusijo, ker je vse pogosteje kršila celinsko zaporo. Pri Borodinu blizu Moskve je prišlo do bitke, v kateri je sicer Napoleon zmagal, toda njegova armada se je v bojih z rusko vojsko popolnoma izčrpala, Rusi pa so se iz Moskve že prej umaknili. Napoleon je torej zasedel prazno mesto, kjer pa je tedaj izbruhnil požar. Ruski feldmaršal Kutuzov je nato v bitki pri Malojaroslavcu prisilil francosko vojsko k popolnemu umiku. Napoleon je zapustil Moskvo poražen 19. oktobra 1812.

Leta 1813 je pri Leipzigu prišlo do bitke narodov, v kateri je francoska vojska doživela poraz. Leta 1814 je v bitki pri Parizu francoska vojska kapitulirala in Napoleon je bil prisiljen odstopiti. Ruske, pruske in avstrijske čete so vkorakale v Pariz. Ruskemu carju Aleksandru I. je pariški mestni svet predal ključe Pariza.

Napoleona so izgnali na sredozemski otok Elbo. Leta 1815 je z Elbe pobegnil in se odločil za nov pohod na Pariz.

Pri kraju Waterloo (v današnji Belgiji) se je spopadel z zavezniško vojsko združenih ruskih, nizozemskih in pruskih vojakov, vendar je ponovno doživel poraz (Arthur Wellesley, vojvoda Wellingtonski). Po tem dogodku so ga izgnali na oddaljeni otok svete Helene, kjer je zastražen živel do svoje smrti leta 1821. Vzrok smrti je bila zastrupitev z arzenikom.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Napoleon Bonaparte

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Napoleon Bonaparte na konju

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Po porazu se Napoleon Bonaparte vrača iz Rusije leta 1912

MATI TEREZA & MISIJONARKA DOBROTE

Na današnji dan leta 1910 se je v Skopju rodila albansko-indijska redovnica mati Tereza, s pravim imenom Agnes Gonxha Bojaxhiu.

Njen oče je bil uspešen trgovec, poleg nje pa sta bila v družini še dva otroka, ki sta bila starejša od nje. Pri osemnajstih je dobila dovoljenje, da se lahko priključi irskemu redu nun v Loretu, ki jo je poslal v indijsko mesto Dardžiling za učiteljico.
Leta 1931 se je zaobljubila Bogu in si izbrala ime Marija Tereza v čast Terezi Avilski in Terezi iz Lisieuxa.
Ko se je zaobljubila zadnjič (maja 1937), je sprejela ime mati Tereza. Septembra 1946 je – po njenih besedah – zaslišala poziv Boga, da gre med uboge in umirajoče. Začutila je, da je za zidovi nunskega samostana preveč stran od njih, da bi jim pomagala.
Tako je leta 1948 dobila posebno dovoljenje od papeža Pija XII., da lahko zapusti samostan in živi ter dela samostojno. Oktobra 1950 je ustanovila nov red Missionaries of Charity (misijonarji dobrote) in začela ustanavljati domove (za umirajoče, gobavce, otroke ...). S pomočjo indijskih oblasti se je preselila v zapuščen hindujski tempelj in tam ustanovila brezplačen hospic za uboge.
Leta 1965 ji je papež Pavel VI. dovolil, da svoje delovanje poleg Kalkute razširi še na druga mesta. Red, ki ga je ustanovila, se je kmalu začel širiti po vsem svetu.
Prva hiša za uboge, ki je bila ustanovljena zunaj meja Indije, je bila v Venezueli. Sledile pa so ji v Rimu, Tanzaniji, več državah v Aziji, Afriki in Evropi, vključno z Albanijo. Prvo hišo usmiljenja v ZDA so postavili v Bronxu, New York. Leta 1971 ji je papež Pavel VI. podelil nagrado za mir papeža Janeza XXIII.
Istega leta je prejela še Kennedyjevo nagrado, štiri leta pozneje mednarodno nagrado Alberta Schweitzerja, leta 1985 medaljo predsednika ZDA za svobodo in devet let pozneje še kongresno zlato medaljo. 16. novembra 1996 je prejela častno državljanstvo ZDA, poleg tega pa več častnih doktoratov več različnih univerz.
Leta 1972 je bila mati Tereza nagrajena z Nehrujevo nagrado zaradi promocije mednarodnega miru in razumevanja.
Leta 1979 je za svoje človekoljubno delo prejela Nobelovo nagrado za mir, leto pozneje pa še najvišje indijsko odlikovanje, nagrado bharat ratno. Ko so jo na podelitvi nagrade vprašali, kaj lahko vsakdo naredi za mir na svetu, je preprosto odgovorila: "Pojdite domov in ljubite svojo družino." Istega leta je prejela tudi nagrado balzan. Leta 1983 je med obiskom v Rimu doživela prvi srčni napad, leta 1989 pa še drugega. Leta 1991 je med svojo potjo v Mehiko zbolela za pljučnico, kar je bilo krivo za poslabšanje bolezni srca.
Zaradi slabega počutja in poslabšanega zdravja je ponudila svoj odstop. Ko so nune glasovale za odstop ali proti njemu, je le ona glasovala, da bi odstopila s svojega položaja, vse druge so bile proti. Aprila 1997 je padla in si zlomila ključnico, avgusta je zbolela za malarijo, odpovedal pa ji je tudi levi srčni ventrikel. Umrla je 5. septembra 1997, 13. septembra pa je bila v Kalkuti pokopana z najvišjimi državniškimi častmi.
19. oktobra 2003 jo je takratni papež Janez Pavel II. razglasil za blaženo.

* Prijazne besede so lahko kratke in lahkotne, a njihov odmev je neskončen.
Mati Tereza

* Vedno se srečajmo z nasmehom, kajti nasmeh je pričetek ljubezni.
Mati Tereza

* Kaj lahko narediš za mir na svetu? Pojdi domov in ljubi svojo družino.
Mati Tereza

* Ne moremo vsi delati velikih stvari. Lahko pa delamo majhne stvari z veliko ljubeznijo.
Mati Tereza

* Največja revščina je osamljenost, in občutek, da te nihče ne ljubi.
Mati Tereza

* Če sodiš ljudi, nimaš časa, da bi jih ljubil.
Mati Tereza

* Vsakič, ko se komu nasmehneš, je to dejanje ljubezni, prelepa stvar, dar drugi osebi.
Mati Tereza

* Veliko teže je potešiti lakoto po ljubezni kot lakoto po kruhu.
Mati Tereza

* Če želi ljubezen biti pristna, niso potrebna izredna dejanja. Moramo pa ljubiti, ne da se pri tem utrudimo. Bodi zvest v malih stvareh, kajti v tem je tvoja moč.
Mati Tereza

* Ne vem, kakšna natančno bodo nebesa. Vem pa, da nas Bog, ko bomo umrli in prišli predenj, da nas bo sodil, ne bo vprašal: »Koliko dobrih del si naredil v življenju?«, ampak raje: »Koliko ljubezni si vložil v to, kar si delal?«
Mati Tereza

* Preprosta pot:
Tišina je molitev.

Molitev je vera.
Vera je ljubezen.
Ljubezen je služenje.
Sad služenja je mir.
Mati Tereza

* Sem majhen svinčnik v rokah Boga, ki piše ljubezensko pismo svetu.
Mati Tereza
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                      Agnes Gonxha Bojaxhiu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Mati Tereza

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                 19.oktobra 2003 jo je Papež Pavel II razglasil za blaženo

JOHANN WOLFGANG VON GOETHE

Na današnji dan leta 1749 se je v Frankfurtu na Maini rodil nemški pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in teoretik Johann Wolfgang Goethe. Študiral je pravo, na vojvodovo povabilo je odšel v Weimar, kjer je opravljal visoke državne funkcije. Vrh njegovega življenjskega dela pomeni dramska pesnitev Faust. Literaturi se je zapisal še z romanom v pismih Trpljenje mladega Wertherja. Avtobiografsko podobo je ustvaril v delu Pesnitev in resnica. Umrl je 22. marec 1832 v Weimarju.

Bil je pesnek, pravnik, direktor gledališča, botanik, politik, filozof, teolog, likovni kritik, glasbeni kritik, knjižničar, potopisec, fizik, literat, romanopisec, dramatik, avtobiograf, diplomat, državnik, polihistor, aforist, pisec dnevnika, mineralog, zoolog, art theorist, odvetnik, skladatelj, libretist.
[You must be registered and logged in to see this link.]

"Zgrabite trenutek! Tisto, kar lahko storite ali mislite, da bi zmogli, začnite takoj zdaj." 
Johann Wolfgang von Goethe

»Človek bi moral vsak dan slišati vsaj kratko pesem, prebrati dobro poezijo, videti lepo sliko in če bi bilo mogoče, povedati nekaj razumnih besed.« 
Johann Wolfgang von Goethe

"Zmeraj bolj se zavedamo temeljnega dejstva: kjer so živa bitja, tam je atmosfera, tam se diha. To je temeljna zahteva življenja."  
Johann Wolfgang von Goethe

"Olikani ljudje so precej nenaklonjeni barvam. To se dogaja deloma zaradi slabosti vidnega organa, deloma zaradi negotovosti okusa. Žene se oblačijo zato skoraj povsem v belino in možje v črnino."  
Johann Wolfgang von Goethe

Stori vse, za kar misliš ali sanjaš, da je v tvojih močeh. V drznosti se skrivajo genialnost, moč in čarobnost.
Johann Wolfgang von Goethe

Prijatelji nam pokažejo kaj lahko naredimo. Sovražniki pa nas naučijo kaj moramo narediti.
Johann Wolfgang Von Goethe


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Johann Wolfganag Goethe

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Johann Wolfgamg Goethe leta 1828

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                Johann Wolfgang Goethe je opravljal visoke državne funkcije

MICHAEL SCHUMACHER

Na današnji dan leta 2004 je nemški dirkač formule 1 Michael Schumacher še zadnjič v svoji bogati karieri osvojil naslov svetovnega prvaka. To je bil zanj sedmi naslov svetovnega prvaka v formuli 1.

V Spa Francorchampsu v Belgiji si je Michael Schumacher zagotovil tolikšno prednost, da ga nihče od tekmecev ni mogel več ujeti. Sezona 2004 je bila v znamenju Ferrarija, saj je moštvo iz Maranella v tisti sezoni osvojilo 13 dirk. Leta 2012 je Nemec zadnjič dirkal v svetu formule 1.

FORMULA 1 - 2004

GP Avstralije - 1.
GP Malezije - 1.
GP Bahraina - 1.
GP San Marina - 1.
GP Španije - 1.
GP Montecarla - odstopil
GP Evrope - 1.
GP Kanade - 1.
GP ZDA - 1.
GP Francije - 1.
GP Velike Britanije - 1.
GP Nemčije - 1.
GP Madžarske - 1.
GP Belgije - 2.
GP Italije - 2.
GP Kitajske - 12.
GP Japonske - 1.
GP Brazilije - 7.

1. Michael Schumacher - 148 točk
2. Rubens Barrichello - 114 točk
3. Jenson Button - 85 točk
4. Fernando Alonso - 59 točk
5. Juan Pablo Montoya - 58 točk

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          Michael Schumacher in Ferrari 2004

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Michael Schumacher je s Ferrari F2004 to sezono zmagal 13 krat

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Zmagal je tudi na domači GP San Marino

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Z veliko prednostjo je naslov svetovnega prvaka osvojil že v SPA

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Michael Schumacher je sezono zaključil z zmago v Suzuki

[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Sin Mick Schumacher je 27. in 28. julija 2019 pred GP Nemčije preizkusil očetov Ferrari 2004

LOKOMOTIVA JAROSAVELJ

Na današnji dan leta 2011 je rusko hokejsko moštvo Lokomotiva Jaroslavelj doživelo veliko tragedijo. V letalski nesreči so z izjemo enega umrli vsi člani moštva.

Klubsko letalo jak-42 je padlo kmalu po vzletu z letališča v Jaroslavlju, mestu, ki leži 250 km severno od Moskve.
Letalo naj bi preletelo le kakšnih 500 metrov, ko se je zrušilo, nato pa ga je zajel ogenj. Na krovu letala, ki je bilo namenjeno na uvodno tekmo sezone lige KHL v Minsk, je bilo 37 članov moštva in osem članov posadke, skupaj torej 45 potnikov.

Nesrečo je preživel le eden. Med žrtvami so bili tudi Čehi Karel Rahunek, Jan Marek in Josef Vašiček, slovaški zvezdnik Pavol Demitra, Šved Stefan Liv. Ekipo je vodil Kanadčan Brad McCrimmon, nekdanji pomočnik pri Detroit Red Wingsih.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                       Hokejsko moštvo Lokomotiva Jarosavelj

CESARICA ELIZABETA - SISSI

Na današnji dan leta 1898 je bila v Ženevi ubita avstro-ogrska cesarica Elizabeta, žena Franca Jožefa, bolj znana kot Sissi. Atentat je izpeljal anarhist Luigi Luceni. Sisi je bila nedvomno ena najbolj priljubljenih kronanih glav vseh časov. Rodila se je 24. decembra 1837 v Münchnu.

Zgodaj zjutraj je cesarica v Ženevi nakupovala igrače za svoje vnuke. Opoldne sta dami odšli iz hotela, da bi se vkrcali na parnik, ki naj bi ju pripeljal v Caux. Na poti do pristanišča je proti njima planil mlad moški, italijanski anarhist, Luigi Lucheni in cesarico podrl na tla. Pomagali so ji vstati in zbrala je še toliko moči, da je prišla na krov. Njena spremljevalka je mislila, da je cesarici slabo, ko se je s poslednjimi močmi vkrcala na ladjo. Odpela ji je bluzo in vsa začudena zagledala mesto vboda, zalito s krvjo. Napadalec ji je namreč v srce zabodel pilo. Za kakršno koli pomoč je bilo prepozno. Umrla je približno po eni uri. Napadalca so aretirali in obsodili na dosmrtno ječo. Če si je Elizabeta resnično želela smrti, jo je ta doletela nenadno in brez bolečin. Pokopali so jo v skladu s tradicijo habsburške monarhije, v cesarski grobnici pod Kapucinsko cerkvijo na Dunaju. Njena predstava o poslednjem potovanju je bila drugačna. Želela si je, da bi bila pokopana na Krfu, na osamljeni gori Aya Kyriaki. »Tu«, se je tolažila, »imam nad sabo samo zvezde in ciprese, ki bodo za mano vzdihovale veliko bolj kot ljudje: tu bo spomin name bolj večen, kot pri mojih podanikih.«

Na Franca Jožefa je cesaričina smrt zelo vplivala. Ko je izvedel novico je odrevenel in se nekaj trenutkov zatem sesedel v naslonjač in vzdihnil: »Nič na tem svetu mi torej ne bo prihranjeno.« In nato je še zamrmral: »Nihče ne ve, kako sva se ljubila.«


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Elizabeta stara 22 let

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Elizabeta leta 1864

[You must be registered and logged in to see this image.]
      Sissi je bila emancipirana in bila mnogo pred časom, bila je izobražena in je imela rada konje

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Elizabeta leta 1864

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Kronanje Franca Jožefa in Sisi kot cesarja in cesarice Avstro-Ogrske 8.junija 1867

[You must be registered and logged in to see this image.]
                     Elizabeta kot kraljica Madžarske leta 1867

[You must be registered and logged in to see this image.]
              Cesar Franz Jožef I z Elizabeto Sissi in otroci Kronski princ Rudolf, Nadvojvodinjo Marija Valerija in Nadvojvodinja Gizela

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Trenutek atentata na Sissi in atentator italijanski anarhist Luigi Lucheni

JUAN PABLO MONTOYA

Na današnji dan leta 2004 se je kolumbijski dirkač v formuli ena Juan Pablo Montoya vpisal v zgodovino avtomobilističnega športa.

Voznik takratnega Williams BMW je na kvalifikacijah za veliko nagrado Italije kvalifikacijski krog prevozil s povprečno hitrostjo 262,242 km/h.
S tem je postavil rekordno znamko v najhitrejši povprečni hitrost v zgodovini formule ena, ki je še ni uspelo izboljšati nikomur.
Kolumbijec je rekord postavil v prvem delu kvalifikacij, pozneje pa ni več ponovil tako hitre vožnje in dirko začel na drugem mestu za Brazilcem Rubensom Barrichellom iz Ferrarija.
Na dirki v Monzi je Montoya končal kot peti.

FORMULA 3000
* Evropski prvak v sezoni: 1998

CART
* Svetovni prvak v sezoni: 1999

FORMULA 1
* Dirke: 95
* 1.mesto: 7
* 2.mesto: 15
* 3.mesto: 8
* Stopničke: 30
* Pole position: 13
* Najhitrejši krogi: 12
* Razvrstitev v Svetovnem prvenstvu leta 2002 in 2003: 3

500 MILJ INDIANAPOLIS
* 1.mesto leta 2000 in 2015

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                  Juan Pablo Montoya

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                   Juan Pablo Montoya in Williams BMW FW26

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Juan Pablo Montoya na Williams BMW FW26 in Kimi Raikkonen na Mclaren Mercedes Mp4/19b

[You must be registered and logged in to see this image.]
                   Juan Pablo Montoya z Penske na prvenstvu NASCAR na dirkališču Indianapolis Motor Speedway leta 2014

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Juan Pablo Montoya na prvenstvu IMSA z Acura na dirkališču Elkhart Lake Wisconsin leta 2018

FILIPIDES

Na današnji dan leta 490 pr. n. št. so na vzhodni obali Atike blizu Maratona Atenci premagali desetkrat večjo vojsko perzijskega vladarja Dareja. V bitki je umrlo 192 grških in okoli 6.000 perzijskih vojakov. Vest o zmagi je v Atene prinesel Filipides, ki je pretekel 40 kilometrov, nato je od utrujenosti umrl. Po tem dogodku danes poznamo najdaljšo atletsko disciplino - maraton.

Filipides po spisih Grškega zgodovinarja Herodusa v Perzijski vojnim priteče na cilj dan kasneje, kot je krenil iz Šparte. Na osnovi njegovih spisov Britanski RAF Komandant eskadrilije John Folden in štiri oficirji so leta 1982 prispeli v Grčijo, da bi dejansko preizkusili to teorijo, da je mogoče preteči 250 km v enem dnevu in pol. Tri tekači so uspešno pretekli to dolžino: John Folden (37:37), John Scholtens (34:30) in John McCarthy (39:00). V naslednjem letu so organizirali prvo mednarodno Spartalon dirko.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Filipides

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Pot ki jo je pretekel Filipides

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                      Filipides kot simbol modernega Spartalona

DRAGAN DŽAJIĆ

Na današnji dan leta 1979 je na prijateljski tekmi proti Argentini v Beogradu za jugoslovansko nogometno reprezentanco zadnjič nastopil Dragan Džajić, s 85 nastopi rekorder na večni lestvici Plavih po številu odigranih tekem. Jugoslovani, Džajić je v reprezentančnem dresu zadel 23-krat, so gavče premagali s 4:2.

* Crvena zvezda - mladinska ekipa - 1961 - 1963
* Crvena Zvezda - klub - 1963 - 1975 - 590 nastopov - 365 golov
* SC Bastia - 1975 - 1977 - 56 nastopov - 31 golov
* Crvena Zvezda - 1977 - 1978 - 25 nastopov - 5 golov
* Državna reprezentanca Jugoslavije - 85 nastopov - 23 golov

V žrebu na EP 2012 so izbrali najboljšo idealno postavo v formaciji 3-4-1-2, na levem krilu je legendarni nogometaš Crvene Zvezde.
Poleg Džajića nobeden igrales iz prostora bivše SFRJ se ni znašel v postavi. Idealni team sestavljajo:
Dino Zoff, Mathias Zamer, Franc Beckenbauer, Paolo Maldini, Vilfried Van Moer, Gunter Necker, Zinedin Zidane, Michael Platini, Gerd Miller, in Marco Van Basten.

"Smatran je za enega najboljših levih kril v Evropi vseh časov. Džajić je proglašen za najboljšega igralca Evropskega prvenstva 1968 leta. S prelepin loobom je v polfinalni tekmi proti Angiji svojo ekipo odvedel v finale proti Italiji, kjer je bil ravnotako strelec gola. Jugoslavija je bila blizu zmage, pa je Angelo Domenghini izenačil in izsilil podaljšel, v katerem so Italijani zmagali z 2:0. Naprvenstvu leta 1976 je v polfinalu proti Zahodni Nemčiji naredil vodstvo 2:0, pa so kasneje po podaljšku Nemci zmagali z 4:2. Džajić je bil vrhunski dribler z očarljivo levico je zapisano v njegovem opisu.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Dragan Džajić

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Dragan Džajić

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               Dragan Džajič v dresu Crvene Zvezde

[You must be registered and logged in to see this image.]
             Dragan Džajić na tekmi svetovnega prvenstva 1974 med Jugoslavijo in Brazilijo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                               Nerazdružljiva tudi v letu 2017

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       V rojstnem mestu Ub je Dragan Džajić dobil svoj stadion

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                 Dragan Džajić z družino

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                 Dragan in Branka Džajić z vnukom leta 2018

SIR STIRLING MOSS & 90 LET

Na današnji dan leta 1929 se je rodil Stirling Moss sedaj upokojeni angleški dirkač Formule 1. Velikokrat je označen kot najboljši dirkač vse časov brez naslova. Štirikrat zapored, med sezonami 1955 in 1958 je bil drugi dirkač prvenstva. Svojo prvo zmago je dosegel na domači Veliki nagradi Velike Britanije 1955 z Mercedes-Benzom z moštvom, katerega dirkači so na tisti dirki zasedli kar prva štiri mesta. To je bila tudi edina dirka, ki jo je končal pred Juanom Manuelom Fangiom, moštvenim kolegom, dobrim prijateljem in dirkaškim mentorjem. Čeprav je Fangio zanikal, so se pojavile govorice, da je kot velik gentleman, spustil Mossa v zadnjem ovinku in mu omogočil domačo zmago. V sezoni 1962 se je hudo poškodoval in moral končati kariero v Formuli 1. Razlog, da mu ni uspelo nikoli postati prvak, je tudi, da je raje dirkal v britanskih dirkalnikih, kot tujih; »Bolje častno zgubiti v britanskem dirkalniku, kot zmagati v tujem«.

Dirkal je za moštva: Mercedes -Benz, Maserati, Vanwall, Rob Walker Racing, Lotus;

V dirkaški karieri med letoma 1948 in 1962 je Stirling Moss zmagal 212 dirk od 529, na katerih je nastopil. V eni sezoni se je udeležil kar 62 dirk in v karieri zamenjal kar 83 različnih avtomobilskih znamk.

DOSEŽKI

* Dirk: 66
* Točke: 185,64
* 1 mesto : 16
* 2.mesto: 5
* 3.mesto: 3
* Stopničke: 24
* Pole position: 16
* Najhitrejši krog: 19

[You must be registered and logged in to see this link.]

MILLE MIGLIA 1955 & 2015

1. maja 1955 sta se 25-letni Stiring Moss in Mercedes 300 SL, številka 722, zapisala v zgodovino avtomobilizma na takrat eni najtežjih dirk na svetu – dirki Mille Miglia (1000 milj). Čeprav je dirka potekala po italijanskih javnih cestah, sta jo skupaj s sovoznikom Denisom Jenkinsonom prevozila v 10 urah 7 minutah in 48 sekundah, s povprečno hitrostjo 98 milj na uro! Rekord še danes ostaja nepremagan in velja za enega največjih dirkalnih dosežkov.

Mercedesovi dirkalniki W 196 R so v letu 1955 veljali za najbolj napredne dirkalnike na svetu – uporabljali so napredne material in zmagali na vsaki dirki, ki so jo zaključili. V tistem času so običajni cestni avtomobili dosegali hitrosti okoli 110-120 km/h, 300 SLR pa je presegel 290 km/h! Danes obstaja le še osem teh dirkalnikov in vsakega nekaj časa se pojavijo na kakšnem dogodku ali dirki.

Po 60 letih sta se Stirling Moss in 300 SLR številka 722 spet združila na italijanskih cestah in se predstavila na 360-stopinjskem videu. S pomočjo sodobne tehnike lahko gledalci kontrolirajo pogled kamere in gledajo vožnjo zmagoslavne dvojice.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       90 letni Stirling Moss si ogleduje Mercedes AMG F1 W10 EQ Power+

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                        Stirling Moss

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Tony Brooks in Stirling Moss leta 1957

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Juan Manuel Fangio in Strirling Moss leta 1961

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Denis Jenkinson in Stirling Moss na Mercedes Benz 300 SLR

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                 Stirling Moss na Ferrari 250 SWB zmagovalec dirke v Goodwood TT leta 1961

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Stirling Moss je z Lotusom zmagal na GP Montecarlo leta 1961
                                           
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                    Stirling Moss

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                          Stirling Moss

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Stirling Moss je imel veliko nesrečo v Goodwoodu leta 1962

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           Mercedes Benz SLR McLaren Stirling Moss leta 2009

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Jackie Stewart in Stirling Moss

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Hans Hermann in Striling Moss na prireditvi Mercedes Cars and Stars leta 2015

[You must be registered and logged in to see this image.]
                 Sir Stirling Moss in Lady Suzie Moss na Aston Martinu DBR1 na prireditvi v Goodwoodu 17.septembra 2019

ALEKSANDER VELIKI

Na današnji dan leta 357 pr. n. št. se je rodil makedonski kralj Aleksander Veliki, eden največjih zavojevalcev vseh časov. Njegov imperij je segal od Indije prek Perzije in Male Azije do Grčije in Makedonije. Aleksander Veliki se je po porazu Perzijskega imperija leta 331 pred našim štetjem kot 25-letni vojskovodja proglasil za azijskega kralja. Še danes velja za enega najuspešnejših vojskovodij v svetovni zgodovini, saj je s svojo vojsko osvojil večino takrat znanega sveta in prišel vse do Indije. Na svojih pohodih si je podredil tudi Egipt. 13. junija 323 pr. n. št. je nenadoma umrl v Babilonu, ne da bi pred tem uredil nasledstvo.

* leto 359 - Filip II zasede prestol
* leto 357 - rojstvo Aleksandra Velikega
* leto 336 - Filip II je ubit
* leto 335 - pohod v S Makedonijo in utrditev oblasti
* leto 335 - 334 priprave na vojno
* leto 334 - osvojitev Male Azije
* leto 332 - obleganje Egipta in Fenicija
* leto 330 - osvojitev Perzepolisa
* leto 324 - prenova Aleksandrove vojske
* leto 323 - Aleksander Veliki umre

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Aleksander Veliki

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                          Aleksander Veliki in Roksana Baktrijska s sinom Aleksandrom IV.Makedonskim
  
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                         Upodobitev Aleksandra Velikega na konju Bukefalu (Pompeji, ok. 100 pr. n. št.)

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Zemljevid prikazuje Aleksandrov imperij v največjem obsegu

LUCIANO KLEVA

Na današnji dan leta 1954 se je v Kopru rodil Luciano Kleva, živel pa je v Izoli. Že od malega je rad risal, v risanju je bil med najboljšimi na osnovni šoli in učitelji so ga spodbujali, naj bi se odločil za likovni študij. Po končani osnovni šoli se je vpisal na italijansko gimnazijo v Kopru, se nato prepisal na italijansko srednjo kovinarsko šolo v Izoli, smer strojno ključavničarstvo in jo uspešno dokončal. Nato se je odločil za študij slikarstva, fotografije in oblikovanja na prestižni umetnostni Akademiji Brera v Milanu. Med študijem je moral poprijeti za vsako delo, saj ga domači niso mogli finančno podpreti. Med drugim je delal tudi v tiskarni Stamperie Sciardelli, kjer so tiskali umetniške grafike. Takrat se je začelo njegovo sodelovanje s fotografom M. Rebuzzinijem iz agencije La Rouge, za katerega je fotografiral prizore iz vsakdanjega življenja v Milanu. V Italiji je odkril nove možnosti izražanja prek fotografije, glasbe, giba, hapeninga, kar je zaznamovalo njegovo nadaljnje življenje. Leta 1980 se je vrnil domov in se v naslednjih dvajsetih letih uveljavil kot slikar, umetniški fotograf in oblikovalec, publicist in glasbenik. Opustil je čisto slikarstvo in se odločil za poseben, njemu lasten spoj slikarstva in fotografije. Ustvaril je niz fotografskih ciklusov, ki so šli od začetne faze lepljenja in fotomontaže, prek sanjske fotografije do nadrealističnih del in končno portretov. Ta zbirka vsebuje tudi ciklus fotografij na temo Istre, ki ima tako umetniški kot tudi dokumentacijski pomen. Zbirko odlikuje črno – bela tehnika, fotografije pa evidentirajo čas in življenjske dogodke. Gre za umetniško interpretacijo in prikaz prebivalcev Istre in njihovega življenja. Poleg tega je grafično opremil tudi večje število knjig, ki jih je izdala založba Lipa. Imel je na desetine samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini. Prejel je številne nagrade, med njimi je bila leta 1998 tudi prestižna Kocjančičeva nagrada za dosežke v kulturi.
V skupini Istranova, ki jo je ustanovil, je s prijatelji oživljal in ohranjal istrsko ljudsko glasbo. Že v mladosti se je začel učiti igranja na kitaro, potem pa je hitro prešel na različne ljudske inštrumente. Bil je tudi član etno glasbene skupine Vruja, ki jo je leta 2001 ustanovil skupaj z Marinom Kranjacem. Igral pa je še v nekaterih drugih glasbenih zasedbah.
Emil Zonta, nekdanji urednik na radiu Koper, je o delu Istranove povedal: »To je bil prvi tovrstni projekt v osrednji Evropi. Prvi so na tak način odkrivali in spoznavali tradicijo, ki je temeljila na multikulturnosti, kar je bilo v tistih časih zelo pomembno in prepotrebno spoznanje za prihodnost tega prostora. Način podajanja glasbe je bil v tem delu Evrope nekaj novega in sprejemljivega za vse generacije. Njihov takratni dosežek je še danes zelo pomemben.”
V galeriji Loža in v palači Gravisi v Kopru je bila od 23. decembra 2004 do 27. februarja 2004 pregledna posthumna razstava njegovih fotografij. Organizatorji razstave so bili Italijanska Unija, Obalne galerije Piran in Skupnost Italijanov “Santorio Santorio” Koper, projekt pa je finančno podprlo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Italije. Dvojezični katalog je avtorja predstavil z izborom reprodukcij, prijatelj Bruno Fonda je prispeval esej, strokovna besedila sta napisali  Aurora Fonda in Nives Marvin, uvodnik pa  Maurizio Tremul, predsednik Italijanske Unije.

Razstave (izbor)

- 20 LET GALERIJE INSULA, GALERIJA INSULA, IZOLA, SLOVENIJA, 10.07.2007 - 31.08.2007
- PODOBE ZALEDJA SLOVENSKIH OBALNIH MEST SKOZ OBJEKTIVE ..., PEČARIČEVA GALERIJA, PIRAN, SLOVENIJA, 17.03.2005 - 27.04.2005
- ZRAK-JEZERO-UMETNOST. CERKNICA 2002, GRAD SNEŽNIK, SNEŽNIK, SLOVENIJA, 02.08.2002 - 30.08.2002 * katalog
- MEDNARODNA LIKOVNA DELAVNICA PIRAN 2002, MINORITSKA CERKEV/SAMOSTAN, PIRAN, SLOVENIJA, 06.06.2002 - 00.00.0000 * katalog
- ABITANTI 1999. MEDNARODNA LIKOVNA DELAVNICA (3), KAVARNA LOGGIA, KOPER, SLOVENIJA, 28.05.1999 - 14.06.1999 * katalog
- 10 LET GALERIJE INSULA-LIKOVNA DEJAVNOST 1988-1998, GALERIJA INSULA, IZOLA, SLOVENIJA, 16.10.1998 - 05.11.1998 * katalog
- ABITANTI 1998. II.MEDNARODNA LIKOVNA DELAVNICA, HOTELI MORJE, PORTOROŽ, SLOVENIJA, 01.06.1998 - 10.06.1998 * katalog
- ARTEOPEN.MILLENOVECENTO97, C.ESPOSITIVO MULTIMEDIALE, ŠTARANCAN/STARANZANO, ITALIJA, 1997 * katalog
- ABITANTI 1997. I. MEDNARODNA LIKOVNA DELAVNICA, HOTELI MORJE, PORTOROŽ, SLOVENIJA, 07.06.1997 - 10.06.1997 * katalog
- DIREKTN'GA IZ MOJ'GA SERCA, KUD FRANCE PREŠEREN, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 18.03.1997 - 07.04.1997 * zloženka
- LADO JAKŠA IN LUCIANO KLEVA.SURREALISTA, GALERIJA B-51, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 15.01.1997 - 05.02.1997
- SLOVENIJA ODPRTA ZA UMETNOST 1996, KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL, SEŽANA, SLOVENIJA, 19.12.1996 - 12.01.1997 * katalog
- ARTE OPEN MILLENOVECENTO'96, C.ESPOSITIVO MULTIMEDIALE, ŠTARANCAN/STARANZANO, ITALIJA, 05.09.1996 - 15.09.1996 * katalog
- LADO JAKŠA IN LUCIANO KLEVA.SURREALISTA, KUD FRANCE PREŠEREN, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 30.07.1996 - 1996
- USTVARJALCI - PRIPADNIKI MADŽARSKE IN ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI, PROSTORI DRŽAVNEGA ZBORA RS, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 29.05.1996 - 1996
- LADO JAKŠA IN LUCIANO KLEVA.SURREALISTA, AVDITORIJ PORTOROŽ, PORTOROŽ, SLOVENIJA, 29.03.1996 - 20.04.1996
- OUT POST VENICE, BENETKE/VENEZIA, ITALIJA, 1995
- FOTOGRAFIJA LETA 1994, CANKARJEV DOM-PREDDVERJE, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 09.03.1995 - 19.03.1995
- SLOVENIJA ODPRTA ZA UMETNOST 1994, GALERIJA KC I.NAPOTNIK, VELENJE, SLOVENIJA, 06.01.1995 - 26.01.1995 * katalog
- SLOVENIJA ODPRTA ZA UMETNOST 1994, KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL, SEŽANA, SLOVENIJA, 02.12.1994 - 04.01.1995 * katalog
- MORJE V DELIH ISTRSKIH LIKOVNIKOV, GALERIJA MEDUZA II, PIRAN, SLOVENIJA, 06.08.1993 - 01.10.1993
- GIGANTI, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 18.05.1993
- UJETI MODO.RAZSTAVA MODNE FOTOGRAFIJE NA SLOVENSKEM, GALERIJA EQURNA, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 25.09.1992 - 15.10.1992 * katalog
- 17.FOTOFORUM, MUVESZETEK HAZA, PECS (PEČUH/PEČUJ), MADŽARSKA / HUNGARY, 08.

Literatura
Milan Gregorič: Ljudje mojega časa. Trst, Mladika 2005.
[You must be registered and logged in to see this link.]

ISTRANOVA - 1980 - 1988

Skupina Istranova poizkuša po svoje približati tradicionalno istrsko glasbo današnjemu poslušalcu. Njen osnovni cilj ni statična reprodukcija ljudske pesmi kot izumrlega predmeta niti ekzotični folklorizem v begu pred stvarnostjo. Naj se etnomuzikologi ne zgražajo, če Istranova tradicinalnim istrskim inštrumentom kot so cindre, mišnice, frule, harmonika in violina, dodaja tudi akustična glasbila ljudskih glasbenih kultur, kot so tudi priložnostni inštrumenti (zvonci, pralna deska, lesene žlice, škrtalica,…). Ljudska glasba gotovo ne pristaja na toga glasbena pravila ali omejevanja. Tudi jezikovne razlike niso v istrski kulturi in življenju istrskega kmeta nikoli predstavljale ovir. To je eden izmed razlogov, da imamo adnes možnost srečanja s tako raznolikimi izrazi, značilnimi za vse to, kar pojem istrske glasbe zajema: preproste pesmi, tako nežne kot surove, melodnične, včasih vsakdanje, nekatere še danes družbenokritične in stvarne. Interpretirane pesmi Istranove izhajajo z glasbe istrobeneškega, šavrinskega ter istroromanskega izvora.

* Tre Balli
* Dajte dajte
* Fianona
* Manfrina
* Čičarska Polka
* Jero in campagna
* Kadi son lani tancala
* Roža Katarina
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Luciano Kleva

[You must be registered and logged in to see this image.]
            Glasbenik, fotograf, slikar in grafični oblikovalec Luciano Kleva na avtoportretu s sinovoma Janom (levo) in Rokom

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                     Obrazi Istre

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Obrazi Istre


[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Skupina Istranova - Dario Marušić, Vanda Škrk, Franco Juri, Stevo Pahek in Luciano Kleva

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Istranova (ZKP RTVS, 1982 – LP)

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Ča to šuška, ča to gre (Jugoton, 1984 – LP)

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Istranova 1982 (ZKP RTVS, 1999 – CD)

[You must be registered and logged in to see this image.]
                      Ustanovitelj Vruje je bil Luciano Kleva v kateri igra sedaj tudi sin Rok

VIADUKT ČRNI KAL

Na današnji dan leta 2004 so prometu predali največji in najdaljši slovenski viadukt Črni Kal. Najvišji steber je visok 87,5 metra, skupaj z voziščno (prekladno) konstrukcijo pa 95 metrov. Nad voziščno konstrukcijo je vgrajena 1,2 metra visoka odbojna ograja, ki preprečuje padec z viadukta ter nanjo do 3 metre visoka protivetrna ograja. Je največji in najdaljši premostitveni objekt na slovenskih cestah, za trboveljskim dimnikom pa je tudi najvišji slovenski objekt sploh. S petimi koraki in v horizontalnem radiju 800 metrov premošča Osapsko dolino, umeščen pa je nad vasjo Gabrovica. Z njegovo izgradnjo je bil odpravljen problem spusta avtoceste z nadmorske višine 420 metrov na slovensko obalo, za kar so v letih 1994-1999 preučevali več kot 70 različnih potekov avtoceste.

V viadukt Črni Kal je bilo vgrajenih 50.000 m3 betona, 8.000 ton armaturnega jekla in 1.300 ton kablov za prednapenjanje. Površina viadukta je 28.172 m2.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                        Radius viadukta Črni Kal je 800 m

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Najvišji steber je visok 87,5 metrov skupaj s preklado pa 95 metrov

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                       Površina viadukta Črni Kal je 28.172 m2

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                    Prava eleganca v zraku

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Viadukt Črni Kal je eden najzahtevnejših objektov v Sloveniji

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Viadukt je skupaj dolg 1.065 m z glavnimi razponi dolžine 140 m

[You must be registered and logged in to see this image.]
     Kvalitetno projektirana in izdelana protivetrna ograja na viaduktu ob kateri se skorajda ne občuti mogočnih sunkov burje

KRIŠTOF KOLUMB

Na današnji dan leta 1493 je Krištof Kolumb odrinil na svojo drugo pot proti Ameriki. Na tej poti je imel 17 ladij in 1.500 pomorščakov. Na svojih potovanjih je našel Bahame, preiskoval severno obalo Kube in Hispaniole – odkrite otoke je imel za del Azije.

Santa Maria, Pinta, Santa Clara so tri ladje Krištofa Kolumba, ki so leta 1492 plule v Novi svet. Največja od njih je bila Santa Clara, ki je v dolžino merila borih 30 metrov in v širino 6 metrov. Santo Claro pogostokrat identificirajo kar po njenem vzdevku Nina. Te tri ladje predstavljajo začetek slavnih zgodovinskih ladij.

Po lastnih zapisih je prvič šel služit na ladjo, ko je bil star 10 let. Leta 1473 je postal vajenec za trgovskega zastopnika pri vplivnih trgovskih družinah iz Genove. Leta 1479 se je poročil s Filipo Moniz Perestrelo, hčerko portugalskega plemiča genovskega rodu, tega ali naslednjega leta se jima je rodil sin Diego (ta je pozneje postal konkvistador). Filipa naj bi nekaj let pozneje umrla (sodeč po nekaterih virih, pa jo je samo zapustil) in Kolumb si je leta 1487 v Španiji našel ljubimko, Beatriz Enríquez de Arana. Kolumb ni bil učen mož, bil pa je ambiciozen in se je sčasoma naučil latinsko, portugalsko ter kastiljsko.

V Kolumbovih časih je postala svilna cesta, trgovska pot do vzhodne Azije, nevarna, ko se je končalo obdobje, ko so Mongoli vzdrževali mir. V 80. letih 15. st. je z brati razvil idejo, da bi dosegel Indijo s plovbo proti zahodu. Idejo je večkrat predstavil portugalskemu kralju Janezu II., a je ta po posvetu s svetovalci zavrnil financiranje. Zato je odšel k Ferdinandu Aragonskemu in Izabeli Kastiljski, ki sta kljub začetnemu nasprotovanju nazadnje popustila in zagotovila financiranje. Kolumb je leta 1492 prečkal Atlantski ocean in 12. oktobra dosegel Ameriko pod zastavo kastiljske Španije. Čeprav so že okoli 500 let pred njim obale Severne Amerike dosegli Vikingi pod vodstvom Leifa Eriksona, je bila šele Kolumbova odprava začetek obsežnejših stikov med Evropejci in ameriškimi staroselci ter evropske kolonizacije »Novega sveta«. Do konca svojega življenja je priplul še trikrat med 1492 in 1502.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Krištof Kolumb

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Odhod ladij iz Palosa v Španiji

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                           Santa Maria, Pinta in Santa Clara

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    Krištof Kolumb s posadko na Santa Marii

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Pristanek na otoku, ki ga je Kolumb poimenoval San Salvador

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Kolumbovo izkrcanje; naslikal Dióscoro Puebla, 1862

[You must be registered and logged in to see this image.]   

                                                              Krištof Kolumb raziskovalec brez primere          
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                 Kolumbove odprave v Ameriko

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                        Krištof Kolumb kleči pred kraljico Izabelo I.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Krištof Kolumb kleči pred kraljem Ferdinandom Aragonskim in Izabeli Kastiljski

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Kolumbov kip na Kubi

LEVI STRAUSS

Na današnji dan leta 1902 je umrl nemško-ameriški industrialec, izumitelj džinsa Levi Strauss. Po njem se imenujejo hlače - leviske.
Decembra 1870 je dobil krojač Jacob W. Davis zamisel, da je šive na žepih ojačal z zakovicami, kot so jih uporabljali za konjsko opremo.

Za to zamisel je Strauss 20. maja 1873 prejel patent. Leta 1890 je ustanovil podjetje Levi Strauss & Company. Do danes je to podjetje eden največjih proizvajalcev džinsa in Levis ena najbolj znanih blagovnih znamk. Najbolj znan model je Levis 501, ki so najbolj nošene hlače iz džinsa na svetu.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Rojstna hiša v Buttenheimu na Bavarskem v Nemčiji, kjer se je 26.februarja 1829 rodil Levi Strauss

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Levi Strauss

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Levi Strauss

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Modre kavbojke Levi Strauss

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Rojstni dan kavbojk

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Značilni še dandašnji zaščitni znak kavbojk Levi Strauss

SLOVENSKA ODBOJKARSKA REPREZENTANCA

Na današnji dan leta 2019 so Slovenski odbojkarji so velikem finalu evropskega prvenstva! V prvem polfinalu so pred razprodanimi Stožicami s 3:1 ugnali še svetovne prvake Poljake in si zagotovili najmanj srebrno odličje. V nedeljskem finalu, ki bo ob 17.30 v Parizu, se bodo za zlato kolajno udarili z zmagovalcem petkovega polfinala med Francijo in Srbijo.

Poljska : Slovenija 1:3 (-23, 24, -22, -23)

Poljska: Nowakowski, Muzaj, Konarski, Komenda, Szalpuk, Leon, Wojtaszek (L), Dryzga, Kubiak, Sliwka, Kochanowski, Zatorski (L), Bieniek, Klos
Slovenija: Štern T., Pajenk, Kozamernik, Šket, Gasparini, Vinčić, Štalekar, Štern Ž., Klobučar (L), Kovačič (L), Videčnik, Urnaut, Čebulj, Planinšič

Zmagovalnega konja se ne menja in tudi slovenski selektor Alberto Giuliani ga ni. Začel v je v postavi Klemen Čebulj, Tine Urnaut, Alen Pajenk, Jan Kozamernik, Dejan Vinčić, Mitja Gasparini in Jani Kovačič. Poljaki so tekmo odlično odprli, hitro povedli z 9:4, nato pa je Slovenija po odličnih servisi kapetana Urnauta dosegla kar pet zaporednih točk in ujela favorizirane goste (9:9). Po izidu 10:10 so Poljaki spet povedli in skozi celoten niz vodili za točko ali dve, po bloku nad Gasparinijem pa je so povedli z 20:17, kar je bila lepa zaloga pred samo končnico.
Toda slovenski odbojkarji so že večkrat na tem prvenstvu pokazali, da se ne predajo in po dveh točkah Čebulj in napaki Leona v napadu ponovno ujeli Poljake (20:20). Poljaki po minuti odmora dosegli dve zaporedni točki, nato pa so Slovenci stopili skupaj predvsem po zaslugi vrhunskih servisov Čebulj dosegli štiri zaporedne točke in povedli s 24:22. Izkoristili so druga zaključno žogo, po izjemen bloku Pajenka Leonu se je na semaforju izpisalo 25:23.

Tudi v drugem nizu je Giuliani v igrišču zadržal Tončka Šterna, ki je ob koncu prvega niza zamenjal Gasparinija. Slovenci tudi v drugem nizu niso popuščali. Povedli so s 6:3, nato pa prednost dveh točk držali do sredine nize 17:15. Poljaki so sicer dvakrat izenačili na 17:17 in 19:19, a Slovenci so jim vrnili z dvema zaporednima točkama in v končnico niza prišli s prednostjo dveh točk (21:19). Pri izidu 24:23 za Slovenijo so imeli domači odbojkarji tudi napad za osvojitev drugega niza, a je Leon z blokom zaustavil Čebulja. Po izenačenju je na sceno stopil Bieniek, ki je z asom Poljake popeljal v vodstvo s 25:24, nato pa so slovenske odbojkarje zaustavili še z blokom (26:24). 
Tretji niz so nekoliko bolje začeli Poljaki (6:4), a so izjemni Slovenci po seriji štirih zaporednih točk spet pokazali zobe in na noge dvignili razprodane Stožice (8:6). Po točki Čebulja je Slovenija povedla že z 10:7. Po bloku nad Kubiakom se je ta povzpela še za točko (12: in to je bila prednost, ob kateri so se začele tresti tudi Poljakom. Slovenci niso popuščali in na krilih navijačev prednost le še povečevali (16:11). Proti koncu so gostje sicer malce zapretili, a ko je Štern dosegel as za 21:17, je bilo vsega konec. Končni izid tretjega niza je bil 25:22.

Konec tedna v Pariz

Ne glede na razplet srečanja se bosta obe reprezentanci preselili v Pariz in tam odigrali še eno tekmo. Poraženec se bo v soboto popoldne boril za bron, zmagovalec v nedeljo za zlato. 
Drugi finale bo v petek, ko se bodo gostitelji Francozi udarili s Srbi.
[You must be registered and logged in to see this link.]

POMOČ

Vsi, ki želite pomagati Krisu, lahko to še vedno naredite na naslednja načina:

* na TRR društva Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki, ki vodi akcijo za Krisa, lahko nakažete želeni znesek:
* TRR SI56 0510 0801 6627 635 (sklic: NRC ali 99, namen: ZA KRISA),
* pošljete SMS-sporočilo KRIS5 na 1919, s čimer darujete 5 €.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Poleg ostalih športnikov in klubov bo tudi Slovenska odbojkarska reprezentanca pomagala pri zbiranju denarja za Krisa iz Kopra, ki
boleha za zelo redko boleznijo - Spinalna Mišična Atrofija (SMA), saj morajo starši za njegovo zdravljenje v ZDA zbrati 2.267.000 €

SRBSKA ODBOJKARSKA REPREZENTANCA

Srbija : Francija 3:2 (23:25) (25:23) (25:21) (17:25) (15:7)

Francozi v solzah, o zlatu bo odločal balkanski derbi!

Francozi so pravkar s 25:23 dobili napet prvi niz, varovanci nekdanjega slovenskega selektorja Slobodana Kovača pa so se vrnili v drugem (25:23) in pokazali, da galskim petelinom pred domačimi navijači ne bo lahko. Tudi v drugem nizu so srbski odbojkarji na krilih izjemnega korektorja Aleksandarja Atanasijevića, ki je samo v treh nizih dosegel 19 točk, prevladovali in na koncu s 25:21 povedli z 2:1 v nizih.

Srbi so za vstop v finale potrebovali le še niz, galski petelini se pred domačimi gledalci niso predali in v četrtem nizu spet pokazali, zakaj spadajo med najboljše na svetu ter ekspresno hitro izenačili na 2:2 v nizih. V petem nizu smo  bili priča povsem drugačni sliki. Kovačeva četa je povedla s 7:1 to prednost brez težav zadržala zdržala do konca.

Pri Srbih je bil s 27 točkami najboljši Atanasijević, pri razočaranih Francozih pa je zvezdnik Earvin Ngapeth dosegel še dve več (29 točk).

Srbija je edina reprezentanca s 100-odstotnim izkupičkom na letošnjem EP. V skupinskem delu v Bruslju in Antwerpnu je dosegla pet zmag, potem ko je premagala Nemčijo, Slovaško, Španijo, Belgijo in Avstrijo. V osmini je bila boljša od Češke, v četrtfinalu od Ukrajine, v polfinalu pa še od Francije.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Srbska odbojkarska reprezentanca je premagala Francoze

SRBSKA ODBOJKARSKA REPREZENTANCA OSVOJILA ZLATO MEDALJO

Srbi že 3. evropski prvaki

Na današnji dan je Slovenska odbojkarska reprezentanca je v velikem finalu evropskega prvenstva v Parizu izgubila s Srbijo (1:3) in še drugič v zgodovini osvojila srebrno odličje. Slovenci so tekmo odlično odprli in povedli z 1:0, nato pa so v nadaljevanju Srbi prevzeli vajeti igre v svoje roke in še tretjič osvojili evropsko zlato. V sobotni tekmi za tretje mesto so Poljaki ugnali utrujene domačine.

Srbija: Slovenija 3:1 (-19, 15, -18,-19)

Srbija: Okolić, Kovačević 20, Petrić 12, Čirović, Peković (L), Krsmanović, Ivović, Jovović, Atanasijević 22, Luburić, Majstorović (L), Podraščanin 5, Lisinac 11, Todorović

Slovenija: Štern T. 2, Pajenk 12, Kozamernik 9, Šket, Gasparini 7, Vinčić 1, Štalekar, Štern Ž., Klobučar (L), Kovačič (L), Videčnik, Urnaut 10, Čebulj 15, Planinšič

Slovenci so v postavi Gasparini, Kozamernik, Pajenk, Čebulj, Urnaut, Vinčić, Kovačič hitro pokazali, da imajo jasen cilj. Že od prve točke naprej so z raznovrstno igro Srbom povzročali obilico težav. Od srbskega vodstva z 8:6 se je tehtnica močno nagnila na stran Slovencev, ki do konca niza niso popuščali in so le povečevali prednost. Na koncu je bilo kar 25:19, kar je bil začetek finala, ki smo si ga Slovenci lahko le želeli.

Srbi so se hitro pobrali po hladnem tušu v prvem nizu. Slovenci so povsem popustili na sprejemu, Srbi pa so strnili vrste v bloku in povedli s kar 12:5, kar je bila tudi prednost, ki je zadostovala za izenačitev na 1:1. Srbi so leteli po igrišču, medtem so se slovenski odbojkarji povsem ustavili. Naše napadalce so Srbi v drugem nizu kar sedemkrat ujeli v bloku (25:16).
Odbojkarji v modrih dresih so tudi v tretjem nizu ves čas vodili. Slovenci do sredine niza niso bili daleč (14:11), nato pa spet popustili in nasprotnikom dopustili štiri zaporedne točke (18:11). Dvakratni evropski prvaki so brez težav zadržali prednost in povedli z 2:1 v nizih.

V četrtem nizu so Slovenci povedli s 4:2, potem pa so Srbi zaigrali tako kot v prejšnjih dveh nizih in našim fantom niso dovolili preobrata. Slovenci so bili še zraven pri 12:13, nato pa je spet sledila srbska serija in finale je bil odločen. Pri zmagovalcih, ki so se na koncu ustavili pri 14 blokih, sta blestel Aleksandar Atanasijević (22) in Uroš Kovačević (20), pri Slovencih pa je bil s 15 točkami najboljši Klemen Čebulj.

Organizatorji so po koncu razglasili tudi najboljšega igralca turnirja. Nagrado je zasluženo prejel nekdanji odbojkar ACH Volleyja Kovačević.

Posadka Adrie Airways bo odbojkarje brezplačno prepeljala v Ljubljano
Posadka Adrie Airways bo drugouvrščene odbojkarje prepeljala iz Pariza nazaj v Ljubljano. Zaposleni Adrie bodo čarterski polet z letalom CRJ900 izvedli brezplačno, stroške povratnega leta pa bo krila potovalna agencija Palma. Odbojkarji bodo s pariškega letališča Charles de Gaule poleteli ob 23.45, so sporočili zaposleni Adrie Airways.

Nič jim ni bilo podarjeno
Slovencem na tem prvenstvu, ki ga je poleg Francije, Belgije in Nizozemske gostila tudi Slovenija, ni bilo prav nič podarjeno. V osmini finala so morali izločiti Bolgarijo, sledila je epska predstava proti Rusom, v polfinalu pa so padli še svetovni prvaki Poljaki.
Za Srbe velja nekaj povsem drugega, vse do polfinala niso odigrali resne tekme, za vstop v finale pa pred več kot 12-tisočglavo množico v dvorani Bercy s 3:2 v nizih razžalostili domačine Francoze.

Poljakom končno 3.mesto
 
V soboto je bila odigrana tekma za tretje mesto EuroVolleyja 2019. Poljaki, ki so jih v polfinalu v Stožicah zaustavili ravno Slovenci, so s 3:0 v nizih premagali galske peteline in si okoli vratu obesili bronasto odličje.

Finale si je ogledalo 12.654 gledalcev

V dvorani Bercy v Parizu se je zbralo skoraj 13 tisoč gledalcev (12.654). Od tega med 2.300 in 2.600 Slovencev, srbskih privržencev je bilo približno 400.

NAJUSPEŠNEJŠE DRŽAVE:

14 - Rusija (1950, 1951, 1967, 1971, 1975, 1977, 1979, 1981, 1983, 1985, 1987, 1991, 2013, 2017)

6 - Italija (1989, 1993, 1995, 1999, 2003, 2005)

3 - Češka (1948, 1955, 1958), Srbija (2001, 2011, 2019)

1 - Poljska (2009), Francija (2015), Nizozemska (1997), Romunija (1963), Španija (2007)
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Srbija III. evropski prvaki in Slovenija II.evropski podprvaki

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Veselje srbskih odbojkarjev po osvojitvi naslova evroskih prvakov

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Poljska kot aktualni svetovni prvak je osvojila tretje mesto

GIULIANO GEMMA

Na današnji dan leta 2013 je za posledicami prometne nesreče v bolnišnici v mestu Civitalvecchia umrl italijanski igralec Giuliano Gemma, ki je v 60. in 70. letih minulega stoletja zaslovel z vlogami v špageti vesternih. Star je bil 75 let. Igralec je bil v torek soudeležen v čelnem trčenju v Cerveteriju v bližini Rima, kjer je živel.

Gemma je po majhnih vlogah v zgodovinskih filmih, kot sta bila Ben Hur ali Angelika (Angelique, marquise des anges), v 60. letih minulega stoletja po preboju s filmom Adios gringo postal eden najbolj priljubljenih in poznanih igralcev v špageti vesternih (v katerih je včasih nastopal tudi pod psevdonimom Montgomery Wood.); junak je bil, denimo, v filmih Ringo in njegova zlata pištola (Una pistola per Ringo), Preluknjani dolar (Un dollaro bucato) in Dnevi jeze (I giorni dell'ira). Prepoznaven je bil (tudi) po manjši brazgotini, ki jo je dobil, ko je pred njim eksplodirala bomba iz druge svetovne vojne, ki jo je kot otrok našel v travi).

V svoji karieri je nastopil ob številnih velikih imenih sedme umetnosti, denimo ob Kirku Douglasu, Riti Hayworth, Henryju Fondi, Klausu Kinskem, Liv Ullman, Philippu Noiretu, Catherine Deneuve, Ursuli Andress, Senti Berger, Claudii Cardinale in drugih. Leta 1976 je za svojo vlogo v filmu Tatarska puščava (Il deserto dei Tartari) dobil nagrado Davida di Donatella, italijanskega ekvivalenta oskarja.

1958 - Venice, the Moon and You
1959 - A Qualcuna Piace Calvo
1961 - Battle of the Worlds
1962 - My Son, the Hero
1963 - Gepard
1963 - Šeherezada
1963 - Goliath and the Sins of Babylon
1964 - Angélique, Marquise des Anges
1964 - Revolt of the Praetorians
1964 - The Two Gladiators
1965 - Blood for a Silver Dollar
1965 - Adios Gringo
1965 - Ringo in njegova zlata pištola
1965 - Vengeance of the Vikings
1966 - Arizona Colt
1966 - For a Few Extra Dollars
1966 - Angelica and the King
1967 - Dnevi jeze
1967 - Wanted
1967 - I lunghi giorni della vendetta
1968 - A Sky Full of Stars for a Roof
1968 - The Cats
1969 - Sundance and the Kid
1969 - The Price of Power
1970 - Ko so imele ženske še rep
1971 - The Scalawag Bunch
1972 - The Master Touch
1972 - Ben in Charlie
1973 - Tudi angeli jedo fižol
1974 - Charleston
1974 - Somewhere Beyond Love
1975 - Beli, rumeni, črni
1976 - Safari Express
1976 - Africa Express
1976 - The Desert of the Tartars
1977 - The Iron Prefect
1977 - California
1978 - The Greatest Battle
1978 - Corleone
1978 - Silver Saddle
1980 - Operation Leopard
1980 - A Man on His Knees
1980 - The Warning
1982 - Tenebrae
1985 - Tex and the Lord of the Deep
1986 - Let’s Hope It’s a Girl
2001 - Mad Love
2002 - Samurai

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                       Guiliano Gemma

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                       Giuliano Gemma

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                       Giuliano Gemma

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Giuliano Gemma na premieri filma Oceanovih 12 v Evropi

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Jane Fonda, Giuliano Gemma in hčerka Vera Gemma na II.Rimskem filmskem festivalu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Giuliano Gemma z ženo na Nastri DArgento Ceremony

[You must be registered and logged in to see this image.]
              Giuliano Gemma dobitnik nagrade Foreign Press Association Awards

RICHARD NOBLE & THRUST 2

Na današnji dan leta 1983 je Richard Noble postavil nov hitrostni rekord z avtomobilom Thrust 2 v puščavi Black Rock v Nevadi. Njegova hitrost vožnje je bila 633,468 milj na uro ali 1.019,47 km/h.

Dolžina: 8,331 mm
Širina: 2,540 mm
Višina: 2,134 mm
Medosna razdalja: 6,350 mm
Teža: 3.859 kg
Pospešek:
* od 0 do 200 milj v 9 s
* od 0 do 400 milj v 20 s
* od 0 do 600 milj v 40 s
* od 0 do 650 milj v 59 s - dolžina poti 7 milj
* od starta do cilja 10½ milj in 110 s

15 oktobra 1997 je Richard Noble s supersoničnim avtomobilom z dvema motorjema Thrust SSC dosegel novi rekord 763,035 milj  ali 1.227,985 km/h, kar pomeni 1.020 Macha in je prvi presegel hitrost zvoka.

S prototipom Bloodhound SSC bo Andy Green v tem mesecu poskušal preseči mejo 1.000 mph oziroma 1.609,334 km/h.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                       Richard Noble ob rekorderju Thrust 2

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                      Thrust 2

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Thrust 2 na na slanem jezeru Black Rock Desert, Nevada, U.S.A.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    Thrust 2 je dosegel hitrost 1.019,47 km/h

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Thrust SSC je dosegel hitrost 1.227,985 km/h

[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Richard Noble s prototipom Bloodhound SSC, ki bi naj presegel 1.000 mph oziroma 1.609,344kmh

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                      Bloodhound SSC

CATS

Na današnji dan leta 1982 so na Broadwayu premierno prikazali predstavo Mačke (Cats), predstavo, ki so jo prikazovali skoraj 18 let. Zadnjič so Mačke nastopile 10. septembra 2000.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    Cats

[You must be registered and logged in to see this image.]
Originalna igralska zasedba Cats Broadway 1982:Donna King (Bombalurina), Terrence Mann (Tugger),
Betty Buckley (Grizabella), Janet Hubert (Tantomile), Ken Page (Old Deuteronomy), Rene Ceballos
(Cassandra), Cyntia Onrubia (Victoria), Rene Clemente (Coricopat), Cristine Langner (Rumpleteazer)


[You must be registered and logged in to see this image.]
Mačke Jellicle se vsako leto zberejo, da bi naredile "izbiro jelicle", in se odločijo, katera mačka se bo povzpela na plast Heaviside in se
                                                                       vrnila v novo življenje

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Old Deuteronomy, Jemima, Grizabella in Victoria med prireditvijo v Nemčiji leta 2012

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Ania Debowska - Cats - predstava v Teatr Muzyczny Roma v Varšavi na Poljskem leta 2007

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Šolska predstava Muzikala Cats v Bangalore v Indiji leta 2014

ERNESTO RAFAEL "CHE" GUEVARA DE LA SERNA

Na današnji dan leta 1967 so dan po zajetju zaradi poskusa začetka revolucije v Boliviji usmrtili argentinskega zdravnika in revolucionarja Ernesta Che Guevaro. Star je bil 39 let.

Che je bil rojen 14. junija 1928 v argentinskem Rosariu v družini arhitekta Ernesta Guevare Lyncha.
Kot malček je bil zelo bolan, vse življenje pa je bolehal tudi za astmo. Prvi napad je dobil pri nekaj manj kot dveh letih, ko ga je mati peljala na kopanje v bližnji bazen. Ko je imel dve leti, so se starši preselili v Buenos Aires. Astma ga je napadala vsak dan. Po nasvetu zdravnikov se je družina preselila v Cordobo. Ernesto zaradi bolezni sprva ni mogel redno hoditi v šolo, zato je prvi razred osnovne šole končal zasebno. S športom se je ukvarjal, kot da ne bi bil bolan.

Pogosti napadi astme ga niso mogli odvrniti od učenja in igre. Bil je odličen dijak, eden izmed najboljših v razredu in na šoli. Od malih nog je imel smisel za matematiko in naravoslovje. Izmed športov sta mu bila najbližje nogomet in ragbi. Že v osnovni šoli je veliko bral, še več pa v gimnaziji. Na začetku je bral Alexandra Dumasa in Victorja Huga, ljubil je Baudelairove in Verlainove pesmi. Enako sta ga zanimali književnost in zgodovina. Življenje in razmere v Argentini so ga čedalje bolj spodbujale, da je prebiral tudi knjige o politiki.

Prvo potovanje po Južni Ameriki
V gimnaziji se je tudi začelo njegovo prijateljstvo z Albertom Granadosom. Seznanila sta se prek Tomasa Granadosa, mlajšega Albertovega brata, ki je bil Ernestov sošolec. Naglo sta se spoprijateljila in postala nerazdružljiva prijatelja. Alberto je že hodil na univerzo v Cordobi. Po neki študentski stavki, protestu proti peronističnim metodam pritiska na akademsko svobodo, so zaprli Alberta Granadosa. Mlajši brat Tomas mu je vsak dan nosil hrano v zapor. Nekega dne je peljal s seboj tudi prijatelja Guevaro. Alberto ju je nagovarjal, da bi tudi oni nekaj storili, da bi tudi dijaki šli na ulice Cordobe protestirat proti zapiranju študentov in tako pomagali svojim starejšim tovarišem. Družina pa ni spodbujala njegovih revolucionarnih idej.

Sram ga je bilo, ko se moral seznaniti s kakšnim dekletom. Njihovi družbi se je izogibal. Nežno in sramežljivo je ljubil Chichino Fereire, svojo prvo ljubezen. Sam je peš ali na kolesu obredel pol Argentine, ker je želel spoznati ljudi in jezera svoje domovine. Želel je spoznati Latinsko Ameriko, svojo širšo domovino.

Malo pred tem se je njegova družina preselila v Buenos Aires, kjer se je Guevara na splošno presenečenje družine vpisal na medicinsko fakulteto. Guevara je prekinil študij, ker je hotel z Granadosom prepotovati čimveč Latinske Amerike, da bi proučil razširjenost gobavosti, metode zdravljenja in socialne razmere, iz katerih nastaja. Guevara in Granados sta se na potovanje odpravila brez denarja, s Tomasovim motorjem.

Na pot sta odšla 29. decembra 1951 zgodaj zjutraj. Odpeljala sta se proti Buenos Airesu, da bi se Ernesto najprej poslovil od staršev, dveh bratov in dveh sestra. Na poti v Santiago de Chile se je motor pokvaril, zato sta nadaljevala peš in do konca poletja 1952 obredla vse južnoameriške države. Che se je vrnil domov in v manj kot letu dni opravil še zadnjih enajst izpitov. Marca 1953 je bil že doktor medicine z diplomo medicinske fakultete v Buenos Airesu in z vojaškim pozivom v žepu.
Spet se je odpravil na pot. Prehodil je celo Srednjo Ameriko. Nekaj časa je Guevara pomagal v eni izmed bolnišnic v glavnem mestu Ciudad de Guatemala. Tam se je spoprijateljil s skupino Kubancev, od njih pa je prvič slišal o Fidelu Castru in njegovih načrtih. Spoznal je Perujko Hildo Galea in se z njo poročil. Kmalu je moral zbežati iz države. Zatekel se je v Mehiko, kjer so ga seznanili z Raulom Castrom, Fidelovim mlajšim bratom, s katerim se je takoj spoprijateljil.

Poznanstvo s Castrom je bilo usodno
Decembra 1953 se je seznanil s Fidelom Castrom, s katerim sta se na prvem srečanju pogovarjala osem ur brez prekinitve. Castro mu je pripovedoval o stanju na Kubi in o njegovem načrtu za izkrcanje osemdesetih gverilcev, ki bi tvorili revolucionarno jedro na Sierra Maestri. Guevaro je povabil zraven kot zdravnika ekspedicije. Ernesto je pristal.

Tukaj je Ernesto Guevara dobil svoj vzdevek, po katerem je postal poznan. V argentinskem narečju španskega jezika je "che" zelo pogosta beseda, ki približno pomeni "ej, ti" ali pa se uporablja kar kot mašilo. Guevara jo je pogosto uporabljal tudi, ko je bil že v Mehiki, kjer pa se sploh ne uporablja, razen za označevanje Argentincev. Nekdo iz skupine kubanskih revolucionarjev mu je tako nekega dne preprosto nadel vzdevek "El Che", katerega je obdržal in se od takrat naprej podpisoval z njim celo na vseh uradnih listinah. 2. decembra 1956 so napadli Kubo.

Zmagoslavno vkorakanje v Havano
Po hudih bojih je bilo 1. januarja 1959, ko je osovraženi diktator Batista z letalom zbežal z otoka, konec bojev, naslednjega dne pa je Che Guevara s Camiliom Cienfuegosom in vsemi vojaki vkorakal v Havano. V znak priznanja za vse kar je naredil in dosegel, so Guevaro 9. februarja 1959 razglasili za »kubanskega državljana od rojstva«. Castro je Cheju zaupal izvajanje agrarne reforme in organiziranje kubanskega gospodarstva.

Jeseni leta 1959 je Castro zaupal Cheju oddelek za industrijo v okvirih inštituta za agrarno reformo, ki je bil dejansko ekonomski štab Castrovega režima. Che je leta 1965 izginil iz političnega prizorišča in zapustil Kubo. Che je bil takrat že oženjen s Kubanko Aleido March, ki jo je ljubil. Takoj po končani vojni za Kubo se je leta 1959 ločil od Hilde in se junija oženil z Aleido. Z njo je imel dva sina in hčer.

Che se umakne v Bolivijo
Lov na Cheja je trajal celi dve leti. Agenti CIE so skušali ugotoviti, kam se je zatekel in ga onemogočiti. Bali so se ga zaradi njegovih idej in akcije, ki jo je razglašal in opravljal. Kljub različnim ameriškim ukrepom se je izkušenemu Guevari uspelo ogniti vsem pastem in priti v Bolivijo, kjer je organiziral gverilsko skupino.

Sovražnik mu je bil vedno bolj za petami. Njegova zadnja postaja je bila majhna, skrita in pozabljena vas Igueras, kjer so ga Američani izsledili in ubili. Usodnega dne je v tem odročnem kraju potekala bitka, v kateri je bil Che ranjen, kasneje pa ubit po ukazu bolivijske vojske. Vojaška šefa Barrientos in Ovando sta sklenila, da je treba Guevaro tajno ustreliti, svetu sporočiti, da je podlegel ranam, njegovo truplo sežgati in pokopati v največji tajnosti nekje na robu mesteca Valle Grande, da ne bi nihče vedel, kje je pokopan.

Vseeno mi je če padem, dokler nekdo drug pobere mojo puško in strelja naprej. Che Guevara, Biografija


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                       Ernesto Rafael Guevara De La Serna

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Ernesto Che Guevara

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Fidel Castro in Che Guevara tvorca Kubanske revolucije

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Che Guevara na obisku pri Josipu Brozu Titu

[You must be registered and logged in to see this image.]
Ob obisku Jugoslavije 19. in 20.avgusta 1959 si je ogledal še Slovenijo in si poleg Litostroja Che Guevara ogledal tudi Muzej
                                                  narodne osvoboditve, današnji Muzej novejše zgodovine

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Che Guevara na obisku pri Jawaharlal Nehruju

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Che Guevara govori na zasedanju Združenih narodov leta 1964

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Spomenik Che Guevari stoji skorajda v vsakem kubanskem mestu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                     V bolivijskem mestecu La Higuera se vsak dan več deset ljudi pokloni spominu na legendarnega Cheja