Na današnji dan

GEORGE BERNARD SHAW

Na današnji dan leta 1926 je George Bernard Shaw zavrnil, da bi sprejel denar, ki ga je dobil ob podelitvi Nobelove nagrade, rekoč: "Lahko oprostim Alfredu Nobelu za izum dinamita, a le hudič v človeški podobi je lahko izumil Nobelovo nagrado."


George Bernard Shaw irski pisatelj in dramatik je dobitnik Nobelove nagrade za književnost 1925, sprejel je čast, ni pa hotel denarja. Pred prvo svetovno vojno je pisal večinoma komedije, med njimi Pigmaliona (1913), po njej pa drame.


[You must be registered and logged in to see this image.]
          George Bernard Shaw leta 1936 ob 80 letnici

FRANC JOŽEF I

Na današnji dan leta 1916 je na Dunaju umrl avstrijski cesar in ogrski kralj Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški.

Franc Jožef I. se je rodil 18. avgusta 1830 v palači Schönbrunn na Dunaju, kot najstarejši sin nadvojvode Franca Karla in Zofije Bavarske. Družinsko življenje so pretresale tragedije. V zakonu z Elizabeto Bavarsko, znano pod vzdevkom Sissi, sta imela štiri otroke, vendar je hčerka Zofija umrla kot otrok, edini sin Rudolf pa je leta 1889 storil samomor. Leta 1898 pa je kot žrtev atentata umrla tudi cesarica Elizabeta.

Franc Jožef I. je prestol prevzel po revoluciji leta 1848, ko je nasledil strica Ferdinanda I.. Po zadušitvi revolucije in zmagi nad Madžari v vojni za neodvisnost, je ukinil ustavni režim. Obdobje neoabsolutizma se je končalo po porazu v vojni s Piemontom in Francijo leta 1859. Cesar je bil prisiljen obnoviti ustavno vlado in država se je pričela razvijati v sodobno parlamentarno monarhijo.

Kljub temu so se v državi krepila mednacionalna trenja, ki so leta 1867 vodila v preoblikovanje cesarstva v dualistično monarhijo Avstro-Ogrsko po porazu v vojni s Prusijo leta 1866. V času vladanja Franca Jožefa I. je država sodelovala v vojnah z Prusijo, Francijo ter Italijo. Leta 1916 ga je nasledil njegov pranečak, Karel I.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                  Franc Jožef I v mladih letih
[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Cesarica Elizabeta (Sisi)
[You must be registered and logged in to see this image.]
Franc Jožef I. je bil s svojo podobo sinonim za v času njegove 
         smrti že precej načeto avstro-ogrsko monarhijo
[You must be registered and logged in to see this image.]
Grb cesarja Franc Jožefa Avstrijskega z geslom Viribus Unitis – „Z združenimi močmi“


[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Dukat Franc Jožef I
[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Dukat Franc Jožef I
[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Cesarska krona 16,23g
[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Cesarska krona 16,23g

JOHN FITZGERALD KENNEDY

Na današnji dan leta 1963 ob 12.30 je Lee Harvey Oswald v Dallasu ustrelil in ubil 35. ameriškega predsednika, Johna Fitzgeralda Kennedyja.

V Dallasu je 46-letnega Kennedyja, ki je bil na turneji po Teksasu, pričakala navdušena množica podpornikov, pa tudi številni nasprotniki njegove politike. Ko je kabriolet, iz katerega so množici mahali Kennedy, njegova žena Jackie in teksaški guverner John B. Connally s svojo ženo Nelliem, pripeljal na trg Dealey, so se zaslišali streli.

Prvi je predsednika zadel v vrat, drugi v hrbet, tretji je ranil guvernerja Johna B. Connallyja, četrti je Kennedyja zadel v glavo. Čez pol ure je Kennedy umrl. Atentatorja, Leeja Harveyja Oswalda, so prijeli že po 45 minutah, a ga je dva dni po pridržanju, še preden je bila proti njemu vložena obtožnica, ustrelil Jack Ruby.

Dve uri in osem minut po Kennedyjevi smrti je kot 36. predsednik ZDA prisegel dotedanji podpredsednik, Lyndon B. Johnson.
Kennedyja, ki se je rodil 29. maja 1917 in bil s 44 leti najmlajši ameriški predsednik ter prvi katoličan na tem položaju, so 25. novembra pokopali na washingtonskem vojaškem pokopališču Arlington.

Atentat ovija debela tančica dvomov in skrivnosti ter do danes ostaja nezadovoljivo pojasnjen.

Mati teorij zarot

Atentat na Kennedyja velja za najbolj razvpit politični uboj vseh časov, obenem pa za prelomnico v odnosu ameriških državljanov do politike. Hladnovojnim paranojam glede Rusov in NLP se je pridružilo zarotniško sumničenje glede politike. Mnogi menijo, da format dandanašnje obče zbeganosti zahodne civilizacije, s pripadajočim zatekanjem v teorije in zarote, izhaja iz psihoz in paranoj, ki so se v ZDA razvile po Kennedyjevem umoru in so jih potem, kot še veliko drugega, izvozili v svet. Teorija zarote o atentatu na Kennedyja obenem velja za mater vseh teorij zarot, torej za mater chemtrailov, ravne zemlje, ljudi kuščarjev in preostalih aktualnosti.

Delovala samoiniciativno

Morda je tako tudi zato, ker so se dogodki v Dallasu zgodili pred televizijskimi kamerami. Vsi so lahko videli in si ustvarili mnenje. Po uradni verziji je na Kennedyja streljal Lee Harvey Oswald, nekdanji marinec socialističnih nazorov, ki se je celo poročil v Sovjetsko zvezo in nekaj let živel v Minsku, nakar se je vrnil v ZDA in nastanil v Dallasu. A Oswalda so aretirali za tem, ko je 45 minut po streljanju na Kennedyja na ulici ustrelil policista in se zatekel v kinodvorano, kjer so ga prijeli. Razlogi, zakaj je ustrelil policista, niso jasni, po eni od teorij zarote naj bi to storil v samoobrambi, ker je policist po naročilu zarotnikov želel Oswalda likvidirati in ga utišati kot možen dokaz. Oswald ob prijetju ni priznal umora, dva dni kasneje, 24. novembra, pa ga je pred televizijskimi kamerami v hodniku policijske postaje ustrelil Jack Ruby, lastnik striptiz kluba, zvodnik in policijski ovaduh.

Bistven zagon zarotniškemu teoretiziranju sta dala dva podobna si zaključka državne preiskovalne oziroma Warrenove komisije, ki je preiskovala okoliščine atentata. Komisija je ugotovila, da sta tako Oswald kot kasneje Ruby streljala samoiniciativno in da noben od njiju ni del organizirane zarote. Ti dve trditvi sta v desetletjih, ki so sledila, sprožili teoretski interes, kakršnega še ni bilo. Teoretiki so preizpraševali sleherno podrobnost vladnega poročila, že konec šestdesetih let pa je bilo zarotniško teoretiziranje o Kennedyjevem umoru prepoznano kot družbeni fenomen. Državna komisija, ki se je leta 1979 lotila nove preiskave okoliščin, je za razliko od Warrenove prišla do zaključka, da je bil Oswald najverjetneje del organizirane zarote.

Dokazi le posredni

Gorivo za teorije so bile številne površnosti in nasprotujoče si informacije, med drugim o tipu puške, iz katere je bilo streljano. Warrenova komisija je kot orožje prepoznala italijansko puško carcano, izjave nekaterih policistov pa so omenjale nemški mauser. Zarotniške inačice so številne, najbolj razvpite pa so vezane na število strelcev oziroma število strelov. Po verziji ameriške države so bili streli trije, strelec pa eden, medtem ko v civilni sferi kroži teorija tako o zgolj enem, tako imenovanem »magičnem metku« kot o vsaj štirih strelih in več strelcih. Dokazi proti Oswaldu so bili kvečjemu posredni, iz dokumentov, objavljenih leta 2017, pa izhaja, da je Edgar Hoover, šef FBI, ki je Oswalda operativno pokrivala zaradi njegovih političnih stališč, zagovarjal stališče, da je treba ameriško javnost prepričati o tem, da je morilec Oswald. Ni mu uspelo. O atentatu na Kennedyja je bilo napisanih več kot 2000 knjig, večina pa jih poskuša ovreči zaključke Warrenove komisije oziroma prepoznati zaroto mafije, Rusov, Castra, desnih ekstremistov, vojaške industrije, stricev iz ozadja in številnih drugih. Nikdar konca.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Družina Kennedy v pristanišču Hyannis, 4. september 1931. L-R: Robert F. Kennedy, 
John F. Kennedy, Eunice Kennedy, Jean Kennedy (v naročju) Josepha P. Kennedyja 
starejšega, Rose Fitzgerald Kennedy (ki je bila noseča z Edwardom " Ted" Kennedy 
v času te fotografije), Patricia Kennedy, Kathleen Kennedy, Joseph P. Kennedy Jr. 
                  (zadaj) Rosemary Kennedy. Pes v ospredju je Buddy
[You must be registered and logged in to see this image.]
               John Fitzgerald Kennedy kot mornariški oficir
[You must be registered and logged in to see this image.]
 John-John, Jackie, Caroline in Jack Kennedy v Hyannis Port, 4. avgusta 1962
[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Topla dobrodošlica na Irskem 28.junija 1963
[You must be registered and logged in to see this image.]
Prihod predsedniškega para Kennedy v Dallas, letališče Love Field, 22.11.1963 ob 11.40
[You must be registered and logged in to see this image.]
                     Še dandanes na atentat ovija debela tančica skrivnosti

JIMI HENDRIX

Na današnji dan leta 1942 se je v Seattlu rodil ameriški kitarski virtouz Johnny Allen Hendrix, bolj znan kot Jimi Hendrix.

Hendrix velja za enega najboljših in najvplivnejših kitaristov v zgodovini rockglasbe. Najprej mu je uspelo osvojiti angleško občinstvo, po nastopu na festivalu Monterey Pop leta 1967 pa je postal svetovno slaven. Temu nastopu je leta 1969 dodal še ikonični koncert na festivalu Woodstock. Bil je pionir tako na področju novega kitarskega zvoka kot glasbene produkcije.

Hendrix, po njegovih žilah se je pretakala afroameriška in indijanska kri, je umrl 18. septembra leta 1970 v Londonu, star komaj 27 let. Okoliščine njegove tragične smrti še danes niso popolnoma pojasnjene, najverjetneje pa je podlegel usodni mešanici alkohola in mamil, nekateri so namigovali celo na samomor.

[You must be registered and logged in to see this image.]

Na današnji dan 1943. rođena je nova Jugoslavija. Nestala je. Sećanja su još uvijek lepa. Mladi  ovaj praznik ne poznaju niti slučajno. Stariji pamtimo obično 4-dnevni odmor ( 2 dana i po mogućstvu vikend), prvi sneg, klanje svinja i prijateljsko okupljanje. Cicibani su postali pioniri na ovaj dan.......

HENRY KISSINGER

Na današnji dan leta 2023 je na svojem domu v državi Connecticut v starosti 100 let umrl ameriški državnik Henry Kissinger, je sporočilo njegovo svetovalno podjetje Kissinger Associates. Pristaš realpolitike v zasledovanju ameriških interesov je bil v svoji karieri med drugim državni sekretar in svetovalec za nacionalno varnost.

Kissinger je dobil Nobelovo nagrado za mir zaradi dogovora o umiku ameriške vojske iz Vietnama, po drugi strani pa ga številni obravnavajo kot vojnega zločinca zaradi ameriške politike boja proti levičarskim vladam v Latinski Ameriki v 70. letih prejšnjega stoletja.
Kissingerja krivijo tudi za ameriško kampanjo bombardiranja Kambodže v času vietnamske vojne, ki je pripeljala do vzpona morilskega režima Rdečih Kmerov in za podporo državnemu udaru proti legitimni demokratični vladi Čila.
Kissinger je bil vodja tajne diplomacije, ki je pripeljala do obiska predsednika Richarda Nixona na Kitajskem leta 1972 in normalizacije odnosov, ki je komunistično državo leta 1971 uvrstila med stalne članice Varnostnega sveta ZN.

Pred nacisti pobegnil v ZDA

Henry Kissinger se je rodil 27. maja leta 1923 v Furthu v Nemčiji, skupaj z družino pa je pred nacističnim preganjanjem Judov leta 1938 pobegnil v ZDA. Leta 1943 je dobil državljanstvo, postal vojak med drugo svetovno vojno, kasneje pa je doktoriral na univerzi Harvard, kjer je tudi predaval.

Državni sekretar in svetovalec za nacionalno varnost

Zanimala so ga vprašanja diplomacije in nacionalne varnosti. V vladi Richarda Nixona je bil najprej svetovalec za nacionalno varnost, leta 1973 pa je postal državni sekretar.
Z Nixonom sta bila v tesnih odnosih, čeprav ga je predsednik glede na posnetke iz Bele hiše, ki so bili razkriti po aferi Watergate, žaljivo imenoval za "svojega Juda". Nixon je odstopno izjavo zaradi afere naslovil na Kissingerja, s katerim sta skupaj molila na predvečer odstopa.
Kissinger je ostal na položaju državnega sekretarja tudi v vladi predsednika Geralda Forda, od položaja pa se je poslovil z nastopom vlade demokratskega predsednika Jimmyja Carterja leta 1977.

George Bush mlajši ga je leta 2002 imenoval za predsednika komisije za preiskavo terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001, vendar je s tega položaja hitro odstopil.
Kissingerjeve knjige, članki in nasveti so do danes ostali skorajda obvezno branje za ameriške in tudi tuje diplomate, obenem pa je imel tudi ves čas veliko kritikov.
Bernie Sanders se je na primer leta 2016 v času boja za demokratsko predsedniško nominacijo pohvalil, da Kissinger ni bil nikoli njegov prijatelj, da je pa bil prijatelj Hillary Clinton. Ta je na položaju državne sekretarke v vladi Baracka Obame večkrat poiskala nasvet tudi pri Kissingerju.
Kissinger je zagovarjal politiko zadrževanja namesto konfrontacije in to je privedlo do kasnejših oborožitvenih sporazumov s Sovjetsko zvezo, na Bližnjem vzhodu pa je bil po Jomkipurski vojni leta 1973 znan po t. i. taksi diplomaciji med Izraelom in arabskimi državami.
Zagovorniki človekovih pravic mu zamerijo realpolitiko, saj pravic v tujini nikoli ni postavljal v ospredje nacionalnih interesov ZDA, njegova dediščina iz vietnamske vojne pa je kljub Nobelovi nagradi za mir leta 1973 za Pariški sporazum mešana.
Kljub Nixonovi obljubi pred volitvami 1968, da ima tajni načrt za končanje vojne, se je ta vlekla vse do padca Sajgona, današnjega Hošiminha, ko so sile Severnega Vietnama zavzele Južni Vietnam.

NOBELOVA NAGRADA ZA MIR LETA 1973

Z Nobelovo nagrado za mir se lahko pohvali tudi nekdanji ameriški zunanji minister Henry Kissinger, ki je nagrado prejel leta 1973. Sicer so nekateri kritizirali odločitev odbora, saj so bili prepričani, da je bil Kissinger vpleten v operacijo Kondor v Južni Ameriki, in v ameriško bombardiranje Kambodže. Skupaj z njim je nagrado prejel tudi vietnamski revolucionar, diplomat in politik Le Duc Tho, ki je nagrado zavrnil ravno zato, ker je ni hotel deliti s Kissingerjem.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
        Henry Kissinger z vietnamskim politikom Le Ducom Thojem leta 1973
[You must be registered and logged in to see this image.]
                  Golda Meir na obisku pri Richardu Nixonu in Henry Kissinger
[You must be registered and logged in to see this image.]
   Kot svetovalec za nacionalno varnost je sodeloval tudi v vladi Geralda Forda
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Henry Kissinger in Josip Broz Tito
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Madeline Albright in Henry Kissinger
[You must be registered and logged in to see this image.]
Henry Kissinger z Vladimirjem Putinom na mednarodnem ekonomskem forumu 2012
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Henry Kissinger in Džang Zemin
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Henry Kissinger z Aung San Su ČI
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Henry Kissinger pri Donaldu Trumpu
[You must be registered and logged in to see this image.]
  Po slovesu od aktivnega delovanja v vladi je pisal knjige, predaval in ustanovil 
 svetovalno podjetje za mednarodne zadeve. Bil je tudi član komisij in neformalni 
                             svetovalec številnim predsednikom ZDA
[You must be registered and logged in to see this image.]

FRANCE PREŠEREN

Na današnji dan leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil največji slovenski pesnik France Prešeren, znan po mojstrskih pesnitvah, kot je Sonetni venec in avtor Slovenske himne. 

Šolal se je v Ribnici in Ljubljani, pravo pa je študiral na Dunaju. Odvetnik v Kranju je postal šele dve leti pred smrtjo. Prvo pesem Dekletam je objavil v časopisu Illyrisches Blat leta 1827. Rokopise, ki jih je dal v oceno Kopitarju, je razen štirih izjem zažgal.
Poglavitni gibali njegove lirike sta bili nesrečna ljubezen do dekleta in prav tako ne preveč srečna, čeprav zelo trdna ljubezen do prebujajočega se slovenskega naroda. Sonetni venec, Sonetje nesreče, Krst pri Savici in druge njegove posamične pesmi so ostale do današnjih dni najlepši in največji dosežki slovenske poezije.

Zdravljíca je pesem, ki jo je romantični slovenski pesnik France Prešeren (1800–1849) po navdihu gesla francoske revolucije Liberté, égalité, fraternité, s katerim se je seznanil že kot dvanajstletni dijak v Ljubljani, v prvi različici napisal novembra leta 1844. Pesem je bila z nekaj spremembami objavljena leta 1848, ko je cenzura v habsburški monarhiji nekoliko popustila. Slovenci so si jo v duhu marčevske revolucije leta 1848 razlagali kot idejo o zedinjeni Sloveniji. Zdravljico, v kateri je predstavil svoja prepričanja o želeni politični svobodi Slovencev in Slovanov, je Prešeren večkrat malenkostno spreminjal in celo izpustil kakšno kitico.
Po 6. členu ustave in posebnem zakonu je Zdravljica (njena sedma kitica) besedilo himne Republike Slovenije. Melodija je povzeta iz istoimenske zborovske skladbe skladatelja Stanka Premrla (1880–1965). Skupščina Socialistične republike Slovenije je sprejela Zdravljico za himno SR Slovenije 27. septembra 1989.^[1]
Po obliki gre za likovno pesem (carmen figuratum), saj izpisane kitice spominjajo na obliko vinske kupice.
EU je Zdravljico marca 2020 razglasila za pomembno kulturno dediščino z dodelitvijo znaka evropske dediščine.^[2][3] Skrbnik znaka in dediščine je Narodna in univerzitetna knjižnica, ki hrani večino ohranjenih rokopisnih različic pesmi in največ natisnjenih izdaj Zdravljice v slovenščini in različnih prevodih.Pesem ima 56 verzov in 8 kitic.

Poezije (France Prešeren) - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)
France Prešeren (preseren.net)


ZDRAVLJICA

Prijatlji! odrodile
so trte vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srce razjásni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!

Komú narpred veselo
zdravljico, bratje! čmo zapét'!
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinov sloveče matere!

V sovražnike 'z oblakov
rodú naj naš'ga treši gróm;
prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencov dom;
naj zdrobé
njih roké
si spone, ki jih še težé!

Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrók, kar ima Slava,
vsi naj si v róke sežejo,
de oblast
in z njo čast,
ko préd, spet naša boste last!

Bog žívi vas Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice;
ni take je mladenke,
ko naše je krvi dekle;
naj sinóv
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!

Mladenči, zdaj se pije
zdravljica vaša, vi naš up;
ljubezni domačije
noben naj vam ne usmŕti strup;
ker zdaj vas
kakor nas,
jo sŕčno bránit kliče čas!

Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat dan,
ko, koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
ko rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

Nazadnje še, prijatlji,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbratli,
ker dobro v srcu mislimo;
dókaj dni
naj živí
vsak, kar nas dobrih je ljudi!

novembra 1844


[You must be registered and logged in to see this image.]
              Dr.France Prešeren 1800 - 1849

VLADKO PRAVDIĆ

Na današnji dan 4.decembra 2023 je v 74 letu starosti umrl nekdanji klaviaturist sarajevske rock skupine Bijelo dugme Vladko Pravdić, poroča portal Dnevni avaz.

Novico je potrdila njegova bližnja prijateljica, ki je sporočila, da je umrl v Splitu, kjer je živel in delal. Zadnja leta se je sicer boril s težko boleznijo, umrl pa je dva dni pred svojim 74. rojstnim dnem.
Med ustanovitelji skupine Bijelo Dugme
Pravdić je svojo glasbeno kariero začel leta 1965 v skupini Walkins, katere član je bil do leta 1968. Med letoma 1968 in 1970 je igral v skupini Kost, med letoma 1970 in 1971 v skupini Ambasadorji in od 1971 do 1973 v skupini Index.

Poleti 1973 se je spoprijateljil z Goranom Bregovićem. Ta je takrat igral pri skupini Jutro, ki se ji je pridružil tudi Pravdić. Prvega januarja leta 1974 je skupina razpadla, večina članov se je združila in ustanovila Bijelo dugme. Pravdić je sodeloval pri prvih dveh albumih, preden je jeseni leta 1976 odšel na obvezno služenje vojaškega roka. Leta 1978 se je v skupino vrnil in bil član do leta 1987, ko se je glasbeno upokojil. Skupina se je razšla leta 1989.
Leta 2005 so se člani ponovno združili in pridružil se jim je tudi Pravdić. Nastopili so na treh razprodanih koncertih v Sarajevu, Beogradu in Zagrebu.
Umrl legendarni klaviaturist skupine Bijelo dugme - siol.net

[You must be registered and logged in to see this image.]
          Legendarna rock skupina Bijelo dugme je bila ustanovljena 1974 leta

NELSON MANDIBA MANDELA
 
Na današnji dan leta 2013 je v 96 letu starosti po dolgi bolezni umrl Nelson Mandela, legendarni borec proti apartheidu in prvi predsednik nove mavrične Južne Afrike.

Južnoafriški predsednik Jacob Zuma je sporočil žalostno vest, da je nekaj pred 21. uro zvečer po krajevnem času umrl Nelson Mandela. "Naš narod je izgubil svojega najdragocenejšega sina," je dejal Zuma. "Čeprav smo vedeli, da bo prišel ta dan, nič ne oblaži občutka boleče izgube. Zaradi neutrudnega boja za svobodo ga spoštuje ves svet."
Že nekaj let bolehni Mandela je bil poleti v bolnišnico v Pretorii sprejet zaradi pljučne okužbe, nato se je njegovo zdravstveno stanje slabšalo. Težave s pljuči naj bi bile povezane z nezadostno zdravljeno tuberkulozo, za katero je zbolel v zaporu. Na začetku septembra so ga odpustili v domačo oskrbo, kjer je danes izdihnil v krogu družine.
Predsednik Zuma je povedal, da bo Mandela deležen državniškega pogreba, zastave po vsej državi pa bodo spuščene na polovico droga. Mandelovo truplo naj bi zdaj preselili v mrtvašnico v Pretorii, pogreb pa bo najverjetneje naslednjo soboto.

Zaznamoval domovino, Afriko in svet

Nelson Mandela oz. Madiba, kot ga po njegovem klanskem imenu poznajo vsi Južnoafričani, je bil ena najpomembnejših in najvplivnejših osebnosti 20. stoletja ter Zemljan, ki je temeljito zaznamoval svoj čas.
Mandela je kot vodja Afriškega narodnega kongresa (ANC) s pogajanji dosegel miren konec apartheida - rasističnega sistema v Južni Afriki, v katerem je belska manjšina s trdo roko vladala črni večini med letoma 1948 in 1993. Za uspešen južnoafriški dogovor je Mandela skupaj s svojim "belim" sogovornikom Frederikom Willemom de Klerkom prejel ugledno Nobelovo nagrado za mir za leto 1993.

Po zmagi nad apartheidom zmagal na volitvah

Na prvih svobodnih volitvah leta 1994 je Mandela postal prvi predsednik prenovljene Južne Afrike, ki jo je popeljal na novo pot sprave in sožitja, kjer ni več rasnega razlikovanja. Zaradi starosti je Madiba odslužil le en predsedniški mandat in se je leta 1999 umaknil v pokoj. Država se je pod njegovim zgledom izognila krvavemu maščevanju nekdanjim gospodarjem in kljub vsem težavam počasnega in neenakomernega razvoja ostaja najrazvitejša država črne celine, kjer Južna Afrika uživa velik ugled in sloves prve regionalne sile.
Mandela se je rodil leta 1918 v vasici Mvezo v današnji provinci Vzhodna Kaplandija. Po osnovnem šolanju je Madiba, ki ga je prvi dan šolanja angleška učiteljica preimenovala v Nelsona, odšel leta 1941 v Johannesburg. V gospodarski prestolnici takratne Južnoafriške unije je študiral pravo in se vpletel v politični boj ter se včlanil v ANC, kjer se je hitro začel prebijati med voditelje osrednje organizacije temnopolte večine.

Ustanovil oboroženo krilo ANC-ja

Po letih neuspešnega nenasilnega upiranja apartheidu, pri čemer se je ANC zgledoval po Gandiju in njegovem protikolonialnem boju proti britanskemu imperiju, se je leta 1960 zgodil pokol v Sharpvillu. V mladinskem krilu ANC-ja je dozorela odločitev, da je napočil čas za oboroženi upor. Mandela je bil soustanovitelj in prvi vodja organizacije Umkhonto we Sizwe (Kopje naroda), oboroženega krila ANC-ja. Že leta 1962 je bil Mandela aretiran, medtem ko je pod krinko skušal organizirati celice po državi.

Najslovitejši zapornik na svetu

Na po vsem svetu odmevnem procesu je bil Mandela obsojen na dosmrtni zapor. Sprva je bil kar 20 let na otoku Robben blizu Cape Towna, nato pa je bil preseljen v predmestje tega mesta. Zaradi vsesplošnega upora temnopolte večine, neprestanih stavk in protestov ter vse večje mednarodne osamitve in sankcij je leta 1990 režim le pokleknil. Mandela je bil izpuščen in belska burska vlada je privolila v pogajanja med vladajočo Nacionalno stranko in ANC-jem. Po treh letih pogajanj sta se strani dogovorili za razpustitev sistema apartheida in miren prehod oblasti s prvimi popolnoma svobodnimi volitvami leta 1994, na katerih je z absolutno večino zmagal Mandelov ANC.

Vse svoje življenje sem se boril za pravice afriškega ljudstva. Borisl sem se proti belski nadvladi. Častil sem ideal demokratične in svobodne družbe, v kateri vsi ljudje živijo skupaj v harmoniji in z enekimi možnostmi. Toje ideal, za katerega upam, da bom zanj živel in ga dosegel. Toda, če je treba, je to tudi ideal, za katerega sem pripravljen umreti. — Mandelov "Pripravljen sem umreti" govor na sojenju v Rivoniji, 1964

Nelson Mandela - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)

[You must be registered and logged in to see this image.]

FRANTIŠEK ČAP

Na današnji dan leta 1913 se je v Čachovicah na Češkem rodil filski režiser František Čap. V zavest slovenskih filmskih gledalcev se je zasidral kot režiser Vesne, enega najbolj gledanih slovenskih filmov.
Njegova slovenska filmografija je sestavljena iz petih celovečercev in enega kratkega filma - Piran - biser Slovenskega primorja. S tem filmom je Čap kot labodji spev svojega filmskega ustvarjanja v Sloveniji oziroma Jugoslaviji posnel kratek hommage mestu, ki je postalo njegov drugi dom in na njegovo željo tudi zadnje počivališče.

Čap je leta 1934 postal asistent režije in montažer. V letih 1939–1948 je na Češkem režiral 13 celovečernih filmov, leta 1946 vojno dramo Možje brez kril, ki je bila nagrajena v Cannesu. Leta 1949 se je izselil v Nemčijo, od leta 1952 pa je deloval v tedanji Jugoslaviji.

Po Vesni (1953) je Čap za slovenskega producenta (Triglav film) posnel še moralno izostreno NOB-jevsko pripoved o ideološko omahljivem zdravniku Trenutki odločitve (1955), komedijsko nadaljevanje Vesne na "starejši ravni" Ne čakaj na maj (1957), triler X-25 javlja (1960) in na koncu komedijo Naš avto (1962).

Prelom v zgodovini slovenskega filma
Čeprav je bil konec njegove kariere precej neugleden, je Čap poleg Franceta Štiglica dominanten lik slovenskega filma 50. let preteklega stoletja. Vesno je posnel ravno takrat, ko so partizanske epopeje po filmu Na svoji zemlji (1948) začele izgubljati sapo. Direktiva o heroiziranju zgodovine je seveda še obstala, toda Čap te paradigme ni le zmehčal, ampak jo je zasenčil z vzporedno paradigmo žanrsko lahkotnega, zabavnega, neideološkega, meščanskega, tudi komercialno uspešnega filma.
František Čap - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)

[You must be registered and logged in to see this image.]
František Čap na premieri leta 1963 v Beogradu z glavnimi igralci filma Vesna 
[You must be registered and logged in to see this image.]
     Vesna eden najbolj gledanih filmov vseh časov 
[You must be registered and logged in to see this image.]
         Ne čakaj na maj je skoraj nadaljevanje Vesne
[You must be registered and logged in to see this image.]
                     Komedija Naš avto je bil posnet v Piranu leta 1962
[You must be registered and logged in to see this image.]
Čapovi filmi so bili nagrajeni tako na uglednih filmskih festivalih v tujini(Cannes, 
                              Benetke) kot takrat v domači Puli

NOBELOVE NAGRADE

Na današnji dan leta 1896 je umrl znameniti švedski kemik in izumitelj dinamita Alfred Nobel. S svojimi denarnimi sredstvi je ustvaril sklad za nagrade, ki se imenujejo po njem.

Alfred Bernhard Nobel se je rodil 21. oktobra v Stockholmu na Švedskem. Bil je kemik, inženir, inovator in izumitelj dinamita ter lastnik Boforsa, velikega izdelovalca orožja, ki ga je Nobel predelal iz starega železovega in jeklenega mlina.
 
Bil je tudi pravi poliglot, saj je govoril kar šest jezikov - švedsko, francosko, rusko, angleško, nemško in italijansko. V angleščini je pisal tudi poezijo, njegovo tragedijo v štirih dejanjih Nemesis o Beatrice Cenci pa so natisnili prav v njegovih zadnjih trenutkih. Vendar ni trajalo dolgo, da so skoraj celotno naklado z izjemo treh izvodov takoj po njegovi smrti uničili, saj se jim je delo zdelo preveč škandalozno in bogokletno.
 
S svojimi denarnimi sredstvi je ustvaril sklad za znamenite nagrade, ki se imenujejo po njem in veljajo za najbolj prestižna priznanja na področjih, ki jih podeljujejo. Prvič so Nobelove nagrade nagrade podelili leta 1901.
 
Nobelova nagrada je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne dosežke v petih kategorijah, za izjemne dosežke v fiziki, fiziologiji ali medicini, kemiji, književnosti in mirovnih prizadevanjih. Nagrade se podeljujejo vsako leto 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.

* 18. novembra 1926 je George Bernard Shaw zavrnil, da bi sprejel denar, ki ga je dobil ob podelitvi Nobelove nagrade, rekoč: "Lahko oprostim Alfredu Nobelu za izum dinamita, a le hudič v človeški podobi je lahko izumil Nobelovo nagrado."

[You must be registered and logged in to see this image.]
  Nagrade je Alfred Nobel predvidel v svoji oporoki in v ta namen zapustil večino 
                                           svojega premoženja

SVETOVNI DAN ČLOVEKOVIH PRAVIC
 
Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo 10. decembra. Na ta dan leta 1948 je bila v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic. Omenjena deklaracija predstavlja skupen ideal vseh ljudstev in narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in posamezniki razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter zagotovili njihovo splošno priznanje in spoštovanje.

Priznanje prirojenega človeškega dostojanstva vseh članov človeške družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic pomeni priznanje temelja svobode, pravičnosti in miru na svetu. Zanikanje in teptanje človekovih pravic sta pripeljala do barbarskih dejanj, žaljivih za človeško vest, in ker je bila stvaritev sveta, v katerem bi imeli vsi ljudje svobodo govora in verovanja in v katerem ne bi živeli v strahu in pomanjkanju naj bi bila spoznana za najvišje prizadevanje človeštva. Nujno je, da se človekove pravice zavarujejo z močjo prava, da človek ne bi bil prisiljen zatekati se v skrajni sili k uporu zoper tiranijo in nasilje. Nujno je treba pospeševati razvoj prijateljskih odnosov med narodi.

Ljudstva Združenih narodov so ponovno potrdila svojo vero v temeljne človekove pravice in dostojanstvo ter vrednost človekove osebnosti, v enakopravnost moških in žensk ter se odločila, da bodo podpirala družbeni napredek in ustvarjanje boljših življenjskih pogojev v večji svobodi. Vse države članice so se zavezale, da bodo, v sodelovanju z Združenimi narodi pospeševale splošno in resnično spoštovanje človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. Skupno razumevanje teh pravic in svoboščin je največjega pomena za popolno uresničitev te zaveze.

Deklaracija je sestavljena iz naslednjega:
V preambuli so navedeni zgodovinski in družbeni vzroki, ki so privedli do potrebe po pripravi osnutka deklaracije.
* Členi 1–2 so vzpostavili osnovne pojme dostojanstva, svobode in enakosti.
* Od 3. do 5. člena so bile določene tudi druge posamezne pravice, kot so pravica do življenja in prepoved suženjstva in mučenja.
* Členi 6–11 se sklicujejo na temeljno zakonitost človekovih pravic s posebnimi pravnimi sredstvi, navedenimi v njihovo obrambo, kadar so kršene.
* Členi 12–17 določajo pravice posameznika do skupnosti, vključno s svobodo gibanja.
* Členi 18–21 so sankcionirali tako imenovane »ustavne svoboščine« ter duhovne, javne in politične svoboščine, kot so svoboda misli, mnenja, vere in vesti, besede in mirnega združevanja posameznika.
* Členi 22–27 so sankcionirali posameznikove ekonomske, socialne in kulturne pravice, vključno z zdravstvenim varstvom. Zagotavlja ekspanzivno pravico do življenjskega standarda, zagotavlja dodatne nastanitve v primeru telesne oslabelosti ali invalidnosti in posebej omenja skrb, namenjeno tistim v materinstvu ali otroštvu.
* Členi 28–30 so določili splošna sredstva za uresničevanje teh pravic, področja, na katerih pravic posameznika ni mogoče uveljaviti, dolžnost posameznika do družbe in prepoved uporabe pravic v nasprotju z nameni organizacije Združenih narodov

Cassin je Deklaracijo primerjal s portikom grškega templja z osnovo, stopnicami, štirimi stebri in pedimentom. Člena 1 in 2 - z načeli dostojanstva, svobode, enakosti in bratstva - sta služila kot temelj. Sedem odstavkov preambule z razlogi za izjavo predstavlja korake, ki vodijo do templja. Glavni del izjave so štirje stolpci. Prvi stolpec (členi 3–11) predstavlja pravice posameznika, kot sta pravica do življenja in prepoved suženjstva. Drugi stolpec (12. do 17. člen) predstavlja pravice posameznika v civilni in politični družbi. Tretji stolpec (členi 18–21) se nanaša na duhovne, javne in politične svoboščine, kot sta svoboda vere in svoboda združevanja. V četrtem stolpcu (členi 22–27) so predstavljene socialne, ekonomske in kulturne pravice. Nazadnje, zadnji trije članki predstavljajo osnovo, ki povezuje strukturo, saj poudarjajo medsebojne dolžnosti vsakega posameznika drug do drugega in do družbe.
Splošna deklaracija človekovih pravic - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)
[You must be registered and logged in to see this image.]
                Eleanor Roosvelt in Splošna Deklaracija o človekovih pravicah

PRVA VLADA SHS

Na današnji dan leta 1918 je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev dobila svojo vlado. 

Nova država Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev je nastala 1. decembra 1918. Na ta dan je regent Aleksander razglasil združitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo. 

Z njegovim posebnim ukazom je bila nato 20. januarja 1919 ukinjena Narodna vlada SHS, namesto nje je začela delovati nova, Deželna vlada za Slovenijo, ki je imela omejena pooblastila. Takoj na začetku delovanja je vlada v Beogradu uveljavila nove državne simbole, ki so naslednjih dvajset let predstavljali jugoslovansko državo. Uvedli so nove državne praznike in spremenili imena ustanov, ki so se imenovala po bivših avstrijskih vladarjih. Januarja 1919 so po vsej državi začeli uporabljati gregorijanski koledar, avgusta istega leta pa je bil sprejet zakon, s katerim smo Slovenci dobili svojo univerzo. Šele dobri dve leti kasneje, 28. junija 1921, je država dobila ustavo.

Regent Aleksander Karađorđević (1888–1934) je 1. decembra 1918 razglasil združitev t. i. »ujedinjenje« Kraljevine Srbije z Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov v novo državo – Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kralj je postal leta 1921, po smrti očeta, kralja Petra I. (SI_ZAL_LJU/0342, Zbirka fotografij, A4-1-234)

Uradno ime nove države je bilo Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Šele jeseni 1920 se je država preimenovala v kraljevino. V številnih neuradnih zapisih pa se že od samega začetka pojavlja poimenovanje Kraljevina SHS ali celo Kraljevina Jugoslavija. (Uradni list Narodne vlade SHS, 30. 1. 1919)

Z nastankom nove jugoslovanske države so se spremenili tudi številni zapisi v kronikah. Če so prej pisci v svojih zapisih slavili cesarja in Avstrijo, so po novem častili kralja in Jugoslavijo. (SI_ZAL_ŠKL/0207, Osnovna šola Sorica, t. e. 1)

Grb Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil v osnovi srbski kraljevi grb z dvoglavim orlom, ki sta mu bila dodana hrvaška šahovnica z dvajsetimi polji in slovenski polmesec, obrnjen navzgor, z eno peterokrako zvezdo nad njim. Leta 1921 so grb nekoliko spremenili, nad slovenskim polmesecem so bile tri šesterokrake zvezde. (SI_ZAL_ŠKL/0278, Ivan in Franja Tavčar, Visoko pri Poljanah, t. e. 2, a. e. 11)

Državna zastava Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila trobojnica, sestavljena iz barv, ki so bile v narodnih zastavah vseh treh narodov, vendar v drugačnem vrstnem redu kot do takrat. Nova državna zastava je bila zgoraj modra, v sredini bela in spodaj rdeča; barve so bile vodoravno položene, enako široke, v razmerju višine proti širini 1 : 1½. Zaradi velikega pomanjkanja blaga so morali slovenske narodne – po novem le še »plemenske« – zastave razparati in ustrezno prešiti. (SI_ZAL_ČRN/0022, Osnovna šola Komandanta Staneta Dragatuš, t. e. 1)

Prvi kralj novo nastale države Kraljestva (Kraljevine) Srbov, Hrvatov in Slovencev je postal srbski kralj Peter I. Karađorđević (1844–1921). V kraljevini ni imel nobene dejanske oblasti. Že leta 1914, ko je bil še kraj Srbije, je vso oblast prenesel na regenta Aleksandra, svojega sina. (SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, t. e. 16)

Čeprav državna himna ni bila nikoli uzakonjena, se je kot uradna himna uveljavila nekoliko spremenjena srbska himna Bože pravde. Na slovesnostih so pogosto peli tudi hrvaško Lepa naša domovina, redkeje pa slovensko Naprej zastava slave. Besedilo srbske himne so sicer jeseni leta 1919 nekoliko spremenili, pridevnik srbski so v besedilu povsod zamenjali z besedo naš. (SI_ZAL_ŠKL/0232, Osnovna šola Železniki, t. e. 7, a. e. 49)
Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev | Zgodovinski arhiv Ljubljana (zal-lj.si)

[You must be registered and logged in to see this image.]
    Prvi kralj SHS Peter Karađorđević (1844 - 1921)

[You must be registered and logged in to see this image.]
Regent Aleksander Karađorđevič (1888–1934) je 1. 
decembra 1918 razglasil združitev t. i. »ujedinjenje« 
Kraljevine Srbije z Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov 
v novo državo – Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. 
Kralj je postal leta 1921, po smrti očeta, kralja Petra I.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Uredba narodne vlade

[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Grb kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev

[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Državna Himna

DAN JLA

22.decembra 1941 je bila v bosanskem mestecu Rudo, na osnovi odločitve CK KPJ in Vrhodnega štaba ustanovljena 1.proletarska narodnoosvobodilna udarna brigada, ki je izbojevala prvo pomembno zmago v borbi s sovražnikom. Enota je bila ustanovljena 21.decembra 1941, le en dan pred pomebno bitko. Sestavljalo jo je 5 bataljonov s skupno 1200 borci, katerim se je kasneje pridružil še 6.bataljon.
Njen prvi komandant je bil legendarni Konstantin Koča Popović, španski borec in narodni heroj, ki je bil po vojni načelnik Generalštaba JLA v Jugoslaviji, šef jugoslovanske diplomacije ter podpredsednik SFRJ.
Naziv proletarska so v času NOB dobile samo najelitnejše partizanske enote, ki so se v času vojne posebej izkazale.
[You must be registered and logged in to see this link.]

Na današnji dan leta smo tudi v kasarni Boris Kidrič praznovali Dan JLA, ko je bilo prosto, ko so potekale velike svečanosti, razstave in se vrstili obiski v lepo opremljeni spominski sobi. Prav na ta dan smo organizirali različne kulturne prireditve in športne dejavnosti, saj smo z bližnjo Gimnazijo Šentvid organizirali tudi kakšen ples, saj je bil ta dan res nekaj posebnega in nepozabnega. 
[You must be registered and logged in to see this link.]

MOJE BIVANJE V JLA 

DAN JLA

Dnevi v vojašnici so minevali in prišel je naš največji praznik, dan JLA, ki smo ga tudi pri nas lepo proslavili, s predavanji, z ogledi junaških partizanskih filmov, z ogledi sportnih in kulturnih prireditev, s športnimi srečanji s šolami ter Gimnazijo v Šentvidu, z zunanjimi obiski naših staršev.
Vsako leto smo imeli tudi obiske iz V.vojne oblasti, saj so tudi najvišji oficirji radi prišli na obisk v našo kasarno Boris Kidrič v Šentvid. Takrat smo celotno vojašnico temeljito očistili in pripravili na velike slovesnosti ter praznovanja, postavili šotore za srečanja in razstave naših kulturnih in športnih dejavnosti z našimi osvojenimi plaketami, pokali in priznanji. Takrat sem bil zadolžen pri pripravi aktivnosti in sprejem visokih gostov s kulturno umetniško prireditvijo, kjer so sodelovale tudi okoliške šole. Pa za pripravo transparentov z napisom DOBRODOŠLI, kar sem vse lepo uredil in razobesil na vhodu v vojašnico Boris Kidrič ter na stavbi komande. Kar naenkrat me zjutraj ob 6.30 pokliče major Slobodan Lukić, namestnik komandanta za politično delo in me je močno ter glasno okregal, da če sploh vem, kaj sem napisal ter zgrešil. Takoj sem se opravičil in moral sem zamenjati po moje v slovenščini pravilno napisan, velik sestavljeni napis DOBRODOŠLI v DOBRO(NAM)DOŠLI ter izdelati in na hitro dodati še par manjkajočih črk.   
Tako smo imeli na ta praznični dan priložnost spoznati tudi takratnega komandanta divizije in načelnik štaba 5.armadnega območja JLA, general majorja Andrija Rašeta, ki je takrat z delegacijo prišel na veliko smotro in obiskal nas pitomce ter ostale vojake v kasarni. Iz tega obdobja in obeleževanje praznika na današnji dan me vežejo lepi spomini spoštovanja, prijateljstva, solidarnosti ter prijaznosti, saj smo bili vsi skupaj v naši kasarni Boris Kidrič, ki smo jo takoj vzljubili in jo spoštovali.

Vsem, ki smo bilokdaj služili vojaški rok v kasarni Boris Kidrič v Šentvidu, želim lepo preživet praznik DAN JLA, obenem, pa želim vsem lepe božične in novoletne praznike, še veliko zdravja in družinskega razumevanja ter poslovnih uspehov v prihajajočem letu 2024...

[You must be registered and logged in to see this link.]



[You must be registered and logged in to see this image.]
                        Tito predaja zastavo I.proleterski brigadi NOVJ

[You must be registered and logged in to see this image.]
Komandant I.Proletarske brigade Koča Popović

Zoran velika hvala,
sem že mislil, da so vsi pozabili na ta praznik. V Šentvidu sem bil v GA, tudi po letu 91 sem ostal tam sedaj pa živim nekaj korakov stran od vojašnice. Tudi tebi vse lepo!

MIROSLAV KRLEŽA

Na današnji dan leta 1981 je umrl književni velikan Miroslav Krleža

Velikan hrvaške književnosti Miroslav Krleža je bil z obsežnim opusom, v katerem je med najbolj znanimi cikel o zagrebški meščanski dinastiji Glembajevih, kot "največji jugoslovanski komunistični pisatelj" izobčenec in ljubljenec oblasti. 

Krleža je bil nekakšen skriboman, pisal je nenehno, hlastno in z baročno strastjo, kot da se mu gradivo samo od sebe s spontano nujnostjo zliva na papir, piše prevajalec Andrej Inkret v spremni besedi h Krleževim izbranim delom Glembajevi.

Obsežni glembajevski cikel

Njegova zbrana, v celoti še neizdana dela - drame, eseji, romani, pesmi, dnevniški in revijalni zapisi - naj bi obsegala od 50 do 80 zvezkov. Za vrhunec njegovega ustvarjanja velja glembajevski cikel 11 novel in treh dram s konca tridesetih let preteklega stoletja. V ciklu je opisal propad bogate zagrebške bankirske družine, ki se je z zločinom v nekaj generacijah vzdignila iz komaj pismenih slavonskih kmetov in provincialnih mešetarjev v vrh avstro-ogrskega meščanstva.

Svoja že objavljena besedila je pogosto popravljal in dopolnjeval. Kot enciklopedist in dolgoletni urednik Enciklopedije Jugoslavije je izpisal številne komentarje gesel, marginalije, ki jih je v nedavni izdaji beograjske založbe Službeni glasnik izbral Vlaho Bogišić z Leksikografskega zavoda Miroslav Krleža.

Še vedno sporna figura

Njegova zahteva po avtonomiji umetnosti ga je pred drugo svetovno vojno pripeljala v "spor na književni levici", vodilni partijski funkcionarji pa so ga razglasili za izdajalca. Po Inkretovih besedah je vojno kot deklasirani komunist prebil v Zagrebu, kjer je sicer brez prestanka pisal, a ni objavil niti vrstice, saj v ilegalnem partizanskem tisku objavljati ni mogel, v ustaškem pa ni hotel.

V petdesetih letih je začel zahajati v Titovo rezidenco na Brionih, kjer se je družil z najvišjimi političnimi funkcionarji. Kot nadaljuje Inkret, je znova postal osrednja in verodostojna figura hrvaškega oziroma jugoslovanskega literarnega in kulturnega življenja, kar je bil že v predvojnih letih, le da takrat kot neodvisni in kritični intelektualec, medtem ko je bil zdaj avtoritativna, z vsemi mogočimi oblastniškimi častmi podprta eminenca. Leta 1965 je postal član Centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške. Bil je tudi član Slovenske in Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Kot je za Dnevnik zapisal Predrag Matvejević, avtor večkrat ponatisnjene knjige Pogovori s Krležo (1969), je Krleža na Hrvaškem sporna figura, na katero se upajo sklicevati le redki: "Krleževska kritika desničarskih stališč in hotenj, tako nacionalističnih kot klerikalnih, ne najde svojega prostora in vloge v sodobnih razmerah. Ostaja nekje med preteklostjo in sedanjostjo."

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               Gospoda Glembajevi, SNG Ljubljana

ANŽE LANIŠEK

Na današnji dan leta 2024 je slovenski smučarski skakalec Anže Lanišek (295,8 točke) zmagal na drugi tekmi turneje štirih skakalnic v nemškem Garmisch-Partenkirchnu. Drugi je bil Japonec Ryoyu Kobayashi (292,6), vodilni po prvi seriji, tretji pa Nemec Andreas Wellinger (291,4), ki tudi vodi po polovici novoletne turneje. Lanišek je po novem šesti. Po dveh zmagah Primoža Peterke in eni Petra Prevca je Lanišek zmagal kot tretji Slovenec v Garmischu in nadgradil lansko drugo mesto. Obenem je kot prvi v reprezentanci v tej zimi stopil na zmagovalni oder. "Super, končno sem se tudi na tekmi sprostil. Zelo sem užival na tekmi. Dva dobra skoka sem naredil. Končno," je bil po nastopu zadovoljen Lanišek, ki je po prvi seriji zasedal tretje mesto ter za Janom Hörlom in Kobayashijem zaostajal za vsega 0,2 oziroma 1,8 točke.

Lanišek je odličen skok ponovil tudi v drugi seriji, pa čeprav je imel slabše razmere od svojih konkurentov, potem ko se je po nastopu in prevzemu vodstva Andreasa Wellingerja kar nekaj časa čakalo na Laniškov nastop. "To so klasične provokacije z nemške strani, toda ne oziram se na zo. Zelo dobro sem se osredotočil na finalni skok in res mi je zelo dobro uspel. Pokazal sem prave skoke in to, kar znam. Lepo se je to odvilo. Lep dan je za mano," je v prvi izjavi za nacionalno televizijo povedal Lanišek.

Slovenski skakalec je po svojem drugem skoku s 4,4 točke prednosti prevzel vodstvo pred Wellingerjem. Po slabšem nastopu Hörla pa je postalo jasno, da lahko Lanišku zmago odvzame le še Kobayashi. Toda v drugo je bil ob boljših razmerah meter in pol krajši od našega junaka.

"Rekel sem si, da počakam čisto do konca, ker nikoli ne veš glede ocen, kako se bo odvilo. Ali bi bil prvi, ali drugi, v vsakem primeru bi bil zame to lep dan," je moral Lanišek vse do uradne potrditve počakati, preden se je lahko veselil prve slovenske zmage v letošnji sezoni. To je bila sicer skupno 90. zmaga za Slovenijo v svetovnem pokalu. Slovenci so doslej zbrali 78 posamičnih ter 12 ekipnih zmag. Pred tem je zadnjo zmago 2. aprila lani na finalu v Planici zabeležil Timi Zajc. Lanišek je dosegel šesto posamično zmago in prehitel Domna Prevca, ki jih ima pet. Z naskokom najboljši med Slovenci je s 23 posamičnimi zmagami Peter Prevc, sledijo Primož Peterka (15), Primož Ulaga (9) in Robert Kranjec (7). Takoj za njimi je sedaj Lanišek.
[You must be registered and logged in to see this link.]
Anže Lanišek zmagal v Garmisch-Partenkirchnu - Delo
Anže Lanišek v leto 2024 skočil z zmago v Garmisch-Partenkirchnu! - siol.net

[You must be registered and logged in to see this image.]
         Brezhiben položaj z dobrim doskokom je prinesel zmago Anžetu Lanišku 
[You must be registered and logged in to see this image.]
             Zaslužena zmaga in odličen položaj za učbenike med smučmi 
[You must be registered and logged in to see this image.]
                  Ryoyu Kobayashi, Anže Lanišek in Andreas Wellinger
[You must be registered and logged in to see this image.]
                   Anže Lanišek se veseli zmage v Garmish_Partenkirhnu
[You must be registered and logged in to see this image.]
               Anže Lanišek se ob vsaki priložnosti zahvali tudi sponsorjem

DAVID BOWIE

Na današnji dan leta 2016 se je dva dni po svojem 69. rojstnem dnevu bitko z rakom izgubil glasbeni velikan David Bowie. 

Pred odhodom je glasbenemu svetu podaril morda najlepše možno poslovilno darilo, album Blackstar, s katerim je zaokrožil svoje skoraj pol stoletja dolgo ustvarjanje.
Kritiško hvaljeni Blackstar velja za zadnjo umetniško izjavo legendarnega glasbenika, človeka tisočerih obrazov, umetniških imen in glasbenih slogov, s katerimi je bil večen navdih številnim mlajšim generacijam in zaznamoval glasbeno in modno ustvarjanje vse do danes.
 
Bowie se je rodil kot David Robert Jones v Brixtonu, nad glasbo pa se je začel navduševati že kot otrok. Svoj prvi album, naslovljen David Bowie, je izdal leta 1967, njegov prvi veliki hit Space Oddity, v katerem je predstavil legendarnega astronavta Majorja Toma, ki se je potem pojavil v več njegovih skladbah, pa je izšel leta 1969. Veliki preboj na glasbeni sceni je pomenil album The Rise and Fall of Ziggy Stardust and the Spiders from Mars, ki ga je izdal leta 1972, in z njim "predstavil" svoj alter ego Ziggyja Stardusta. V osemdesetih letih se je usmeril v pop, v devetdesetih pa je njegovo ustvarjanje zaznamovala elektronska glasba.
 
Po albumu Reality leta 2003 se je za deset let umaknil in začelo se je že govoriti, da se je glasbenik upokojil, nato pa je leta 2013 presenetil s 25. albumom The Next Day.
 
V svoji več kot 50 let trajajoči karieri je izdal 26 albumov, zadnjega nekaj dni pred smrtjo. Blackstar, prvi singel z istoimenskega albuma s sedmimi skladbami, je poslušalce razveselil 19. novembra, uporabili pa so ga tudi v broadwajskem muzikalu Lazarus. Za svoje delo, tako glasbeno kot igralsko, je Bowie prejel številne nagrade, med njimi dva grammya in trije briti. V svoji karieri je prodal 140 milijonov izvodov albumov, v rodni Veliki Britaniji je deset njegovih albumov doseglo platinasto naklado, 11 zlato in osem srebrno, v ZDA pa pet platinasto in sedem zlato naklado. Leta 1996 so ga sprejeli v hišo slavnih.

[You must be registered and logged in to see this image.]
David Bowie se je s svojim edinstvenim glasbenim slogom v več kot 50 letni 
                        karieri utrdil kot ena največjih glasbenih ikon

KRALJICA MARGRETHE ABDICIRALA

Na današnji dan leta 1972 je Margrethe prevzela prestol in poslala kraljica na Danskem, zato je ravno na današnji dan abdicirala in sedaj je njen sin Friderik X novi Danski kralj. Dogodka se je udeležilo več kot 100.000 ljudi.

Danska kraljica Margrethe je uradno abdicirala in predala prestol svojemu sinu, ki je postal kralj Friderik X. Dogodka se je udeležilo več kot 100 tisoč ljudi. 83-letna monarhinja je svojo izjavo o abdikaciji podpisala v državnem svetu v palači Christiansborg, njen 55-letni sin pa je sedel na njeni desni strani. Med množico, ki jo je vzklikala, se je pojavila majhna lutka v obliki kenguruja, saj se je v Hobartu na Tasmaniji (Avstralija) rodila nova kraljica Mary.

83-letna Margrethe je med tradicionalnim novoletnim govorom presenetljivo oznanila, da namerava abdicirati. Vstop na prestol 14. januarja 1972, odhod po 52 letih. Je prva danska vladarica, ki se je po skoraj 900 letih prostovoljno odpovedala prestolu.

V škrlatni obleki je Margrethe podpisala abdikacijo. Ko je to storila, je vstala in pomignila svojemu sinu, naj zasede njeno mesto, ter rekla "Bog obvaruj kralja", ko je zapustila sobo.
Mattarella: »Najboljše želje njegovemu veličanstvu Frideriku izrekam vašemu veličanstvu v imenu Italijanske republike in v sebi najbolj goreče želje za dolgo in uspešno vladavino v službi danskega ljudstva, ki mu že več kot petdeset let pripada kraljica emerita Margrethe posvetila svoje najboljše moči – sklene voditeljica države – z zgledno predanostjo«.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
  Kraljica je danski monarh z najdaljšim stažem. Prestol je zasedla leta 1972 po 
smrti svojega očeta, kralja Frederika IX. Intelektualka in poliglotka je prispevala 
                                 k postopni modernizaciji monarhije
[You must be registered and logged in to see this image.]
       Kraljica Margrethe je 31 decembra 2023 objavila namero da bo abdicirala
[You must be registered and logged in to see this image.]
    Po 52 letih vladanja je danes kraljica Margrethe abdicirala v korist Frederika X
[You must be registered and logged in to see this image.]
                    Nova Danska monarha, kraljica Mary in Kralj Frederik X

Moja najdraža Kraljica

CASSIUS MARCELLUS CLAY & MUHAMMAD ALI & THE GREATEST

Na današnji dan leta 1942 se je rodil po mnenju večine strokovnjakov najboljši boksar vseh časov Cassius Marcellus Clay, pozneje bolj znan kot Muhammad Ali.
 
Svoj prvi boksarski dvoboj je dobil 29. oktobra 1960 v Louisvillu, ko je po šestih rundal ugnal Tunneyja Hunsakerja. V naslednjih štirih letih je premagoval vse tekmece (19 zmag, 15 s K. O.), kar mu je omogočilo mesto prvega izzivalca za naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji. 25. februarja 1964 je povsem nepričakovano po šestih rundah nokavtiral velikega favorita Sonnyja Listona in postal svetovni prvak. V povratnem dvoboju ga je premagal že v prvi rundi. Vse do leta 1967 je kraljeval v ringu in zlahka odpravil vse izzivalce. Clay je bil aktiven tudi izven ringa - prestopil je v islamsko vero in močno nasprotoval ameriški vojni v Vietnamu. Leta 1967 so mu odvzeli naslov prvaka, boksarsko licenco in mu dosodili zaporno kazen.
 
8. marca 1971 se je prvič srečal z Joejem Frazierjem. V t. i. dvoboju stoletja (oba boksarja sta bila pred dvobojem nepremagana) je Frazier poslal Alija na tla z močnim udarcem z levico v 12. rundi. George Foreman je vmes premagal Frazierja, zato sta se Ali in Frazier znova srečala januarja 1974, da bi določila prvega izzivalca. Ali je zmagal z enotno odločitvijo sodnikov. 30. oktobra 1974 sta se Foreman in Ali srečala v Zaireju, dvoboj so poimenovali Rumble in the Jungle. Foreman je bil v vlogi favorita, vendar je preveč napadal in se hitro izmučil, Ali pa ga je na tla poslal v osmi rundi in znova sedel na boksarski prestol. Frazier je dobil novo priložnost 1. oktobra 1975 na Filipinih. V dvoboju poimenovanem triler v Manilli je Frazierjev trener Eddie Futch po 14. rundi prepovedal svojemu varovancu nadaljevanje dvoboja, saj ga je Ali že pošteno pretepel.
 
Mnogi so mu svetovali, da naj preneha s kariero, saj je v naslednjih dvobojih stežka premagoval precej slabše nasprotnike. Leta 1978 je izgubil z Leonom Spinksom, potem pa ga je v povratnem dvoboju ugnal in 27. junija 1979 prvič končal kariero. Pred dokončnim slovesom je še dvakrat boksal in obakrat izgubil. Leta 1980 ga je v dvoboju za naslov po verziji WBC ugnal Larry Holmes, leto kasneje pa še Trevor Berbick.
 
Ali, z vzdevkom The Greatest, je bil znan po svojem neobičajnem boksarskem slogu, ki ga je opisal z besedami: "Lebdi kot metulj, piči kot čebela." Pa tudi po svojem običaju, da je pred dvobojem zmerjal svojega nasprotnika.
 
Leta 1984 so mu odkrili parkinsonovo bolezen, leta 1996 pa je imel Ali veliko čast, saj je v Atlanti prižgal olimpijski ogenj. Številne revije so ga izbrale za športnika stoletja, po njegovih boksarskih stopinjah pa je šla tudi hčerka Laila.
Muhammad Ali - Wikipedia
Presidential Medal of Freedom - Wikipedia


[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Cassius Clay preden je postal Muhammad Ali

[You must be registered and logged in to see this image.]
Muhammad Ali je trikratni svetovni boksarski prvak 
   v težki kategoriji in splošno velja za najboljšega 
       boksarja v težki kategoriji vseh časov

[You must be registered and logged in to see this image.]
Promocijska slika pred dvobojem Muhammad Ali in Joe Frazier

[You must be registered and logged in to see this image.]
    Muhammad Ali s svojo ženo Veronico Porche na obisku pri predsedniku ZDA 
                                      Jimmy Carterju leta 1977

[You must be registered and logged in to see this image.]
               Muhammad Ali s svojo ženo Veronico Porche v Baltimoru leta 1977

[You must be registered and logged in to see this image.]
               Muhammad Ali pri predsedniku ZDA Ronaldu Reaganu leta 1983

[You must be registered and logged in to see this image.]
                Muhammad Ali s svojo ženo Lonnie v D.C.Washington leta 2001
[You must be registered and logged in to see this image.]
   Muhammad Ali na obisku pri predsedniku George W.Bushu, ki mu je leta 2005 
                               podelil Predsedniško medaljo svobode

[You must be registered and logged in to see this image.]
                Muhammad Ali s svojo hčerko Lailo Ali in njenimi 21 knockauti

[You must be registered and logged in to see this image.]
Leta 1999 je športna revija Sports Illustrated Muhammada proglasila za športnika 
                                stoletja, BBC pa za športno osebnost stoletja

LUIGI GIGI RIVA
 
22.januarja 2024 je umrl legendarni italijanski nogometaš Luigi Gigi Riva. Po nedeljskem srčnem napadu so ga sprejeli v bolnišnico v Cagliariju, kjer je v ponedeljek umrl star 79 let.

Luigi Riva, ki je za italijansko reprezentanco med letoma 1965 in 1974 dosegel 35 golov na 42 tekmah, je še danes najboljši strelec v zgodovini italijanske izbrane vrste. Z njo je bil leta 1968 evropski prvak, dve leti pozneje pa svetovni podprvak.
 
V klubski karieri je igral za Legnano in predvsem Cagliari (14 sezon in 315 tekem) ter s slednjim leta 1970 osvojil naslov italijanskega prvaka. Klub s Sardinije je tudi upokojil njegovo številko 11.
Gigi Riva, il cordoglio del calcio italiano (mediaset.it)

SOŽALJE ŠPORTNIKOV

Fabio Cannavaro v solzah: "Bil je legenda mitov" - Svetle oči za Fabia Cannavara v pogovoru za Sportmediaset po superpokalu: "Vedno sem mu govoril, da je legenda mitov. Toliko vrednot je prenesel na Zagotovo si ga bodo zapomnili številni, saj je bil poleg nogometaša posebna oseba."
 
Luciano Spalletti: "Bil je tihi superjunak" - Trenutni trener Luciano Spalletti je spregovoril tudi za Sportmediaset: "Videl, kako se njegovi soigralci veselijo, ko je bil nogometaš, ali svoje fante kot trenerja, je bil zanj pravi trenutek zmagoslavja. Najsvetlejši V središču pozornosti, ki ga je sprejel nase, so bile srečne oči njegovih ljudi. Gigi Riva je vedno delal z mislijo, da bi se drugi počutili dobro pred samim seboj - je dodal - Bil je tih in diskreten superjunak. Za tako molčečo osebo je boljši vzdevek ne more biti: Thunderclap! Ker njegov nogomet in njegova moralna moč lahko povesta več kot tisoč besed."
 
Marcello Lippi: "Užaloščen sem" - Med prvimi je spregovoril nekdanji italijanski selektor Marcello Lippi: "Velika oseba, velik šampion, resnično sem užaloščen", njegove besede Agiju.
 
Dino Zoff: "Izgubil sem prijatelja" - Spomin na Dina Zoffa je ganjen: "Izgubil sem velikega prijatelja, preživela sva dolgo skupno življenje. Od vojske do številnih spominov v reprezentanci. Neskončna žalost, sem globoko užaloščen, ne morem govoriti," je povedal Adnkronosu.
 
Arrigo Sacchi: "Največji italijanski strelec vseh časov" - čustva tudi po besedah ​​drugega nekdanjega italijanskega trenerja, Arriga Sacchija: "Kot igralec je bil najboljši italijanski strelec v zgodovini in eden najboljših na svetu. Bil sem eden izmed njegov veliki oboževalec, potem sem delal z njim v reprezentanci, bil sem trener, on pa vodja delegacije in spoznal sem človeka, ki je celo večji od igralca, izjemen človek. Prezgodaj je odšel, to je veliko razočaranje. njegovo življenje za nogomet, vsi mu moramo biti hvaležni."
 
Roberto Boninsegna: "Lepa leta v Cagliariju z njim" - Spomini in anekdote z besedami nekdanjega partnerja Roberta Boninsegna: "Ko sem prišel v Cagliari, je bil tam in sem spal z njim, skupaj v sobi. Bila so lepa leta, saj da je bil Cagliari, ki se je rodil. Brez avta sva živela skupaj. Zajtrk, kosilo, večerja: vse. Povsod je tekal okoli mene. Bila sva prijatelja in še vedno sva bila, čeprav sva se čutila manj podobna drug drugemu. Kako potem Veliko je bilo na izbiro, zavrnil je Juve, jaz pa sem sprejel Inter, ker sem bil njegov navijač kot otrok. Zanj je bila Sardinija vse," je povedal za Anso.
 
Giancarlo De Sisti: "Težko komentiram" - Čustva tudi za še enega nekdanjega soigralca, kot je Giancarlo De Sisti: "Težko komentiram. Imel sem srečo, da sem igral skupaj z Gigijem, da sem ga občudoval od blizu. Bil je igralec, ki ti je dal prednost , ugleden fant, ki je malo govoril ... Veliko dejstev in malo besed. Ta vrsta grškega boga, ki je bil za mnoge od nas, ne le za otroke tistega časa, mit."
 
Giancarlo Antognoni: "Zgled, ki mu je treba slediti" - Še en veliki nekdanji italijanski igralec, kot je Giancarlo Antognoni, se ga je želel spomniti: "Eden od arhitektov nogometa določenih vrednot odhaja. Tiste vrednote, ki so prej obstajale v nogometu in ki nogomet je izgubil. Gigi je bil eden od teh ustvarjalcev. Zaradi zvestobe mestu Cagliari je ta majica zgled, ki mu je treba slediti," je dejal Lapresseju.
 
Enrico Albertosi: "Izgubil sem brata" - Še en veliki nekdanji protagonist Cagliarijevega scudetta, Enrico Albertosi, je spregovoril za Sky: "Izgubil sem brata, skupaj sva preživela veliko let, spala sva skupaj s Cagliarijem in z reprezentanco. Jaz izgubil osebo, ki mi je bila pomembna. Tudi danes sva se slišala po telefonu in sem ga dobro slišal, nisem vedel, da ima težave s srcem."


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                 Gigi Riva v akciji
[You must be registered and logged in to see this image.]
                  Gigi Riva je za italijansko reprezentanco dal 35 golov
[You must be registered and logged in to see this image.]
                  Gigi Riva v eni svojih uspešnih akcij v reprezentanci
[You must be registered and logged in to see this image.]
Gigi Riva kot najboljši strelec v zgodovini italijanske reprezentance
[You must be registered and logged in to see this image.]
Gigi Riva tudi po koncu kariere zavezan nogometu
[You must be registered and logged in to see this image.]
Gigi Riva je ljubezen do nogometa prenašal na mlade

WINSTON CHURCHILL

Na današnji dan leta 1965 je umrl Winston Churchill. Njegova pot se je začela v internatskem šolanju, nadaljevala v vojaških šolah, nato pa je bil državnik in Nobelov nagrajenec.

Bil je kadet konjenice in vojak v Indiji. Leta 1898 je napisal roman in postal novinar.
 
Priključil se je liberalcem, med letoma 1908 in 1919 je bil trgovinski minister, štiri leta pa lord admiralitete. Aktivno je sodeloval v 1. svetovni vojni, v kateri si je zamislil solunsko fronto.
 
Na začetku štiridesetih let je postal britanski premier, leta 1941 je z ameriškim predsednikom Franklinom D. Rooseveltom podpisal Atlantsko listino. Pomembno je vplival na razplet 2. svetovne vojne. Leta 1944 se je v Moskvi na devetdnevni konferenci sešel z vodjem Sovjetske zveze Josipom Stalinom, da bi govorila o prihodnosti Evrope.
 
Udeležil se je vseh pomembnih mirovnih konferenc v Casablanci, Kairu, Moskvi, Teheranu in Quebecu. Nekoč je zapisal: "Pogum je tisto, kar potrebuješ, če hočeš vstati in spregovoriti - pa tudi tisto, kar potrebuješ, da se usedeš in poslušaš."
 
Prve povojne volitve je Churchill izgubil in na oblast je prišla delavska stranka. Naslednjih 6 let je bil vodja opozicije v Spodnjem domu. Njegovo predavanje na Westminster kolidžu v Fultonu, ZDA, kjer je uporabil izraz "železna zavesa", je postalo prerokba, četudi je bil odziv na to predavanje predvsem kritično. Pojem je skoval že nacistični minister za propagando Joseph Goebbels, slaven pa je postal šele, ko ga je začel uporabljati Winston Churchill. Velja za pomembnega vizionarja Evropske unije, ki je zagovarjal jasna pravna pravila med državami Evrope in tako preprečevanje takšnih nepravilnosti, ki bi pomenili svetovni konflikt.
 
Konzervativna stranka je zopet zmagala leta 1951 in Churchill se je ponovno vselil na Downing Street 10. Vztrajal je na ohranjanju moči svoje države in potegnil mnoge odločne poteze. Tako se je zavzemal za omejitev emigracij Indijcev, gradnjo domov/hiš za prenovo bombardiranih gradenj in si prizadeval nadaljevati trdne odnose z ZDA in tedanjih predsednikom Dwightom Einsenhowerjem. Po Stalinovi smrti je želel vzpostaviti tudi trdnejše odnose s Sovjetsko zvezo, a to ni bilo po volji ZDA. Leta 1953 je bil imenovan za viteza reda Hlačne podveze, dedni plemiški naslov pa je odklonil.
 
Med mandatom je doživel več srčnih napadov in leta 1955 predčasno odstopil. Nasledil ga je Anthony Eden, tedaj minister za zunanje zadeve. Do smrti, star 90 let, je živel odmaknjeno skupaj z ženo Clementine.

CITATI

Da vstaneš in spregovoriš je potreben pogum; pogum je potreben tudi takrat, ko se je potrebno usesti in poslušati. 
Winston Churchill

Imaš sovražnike? Dobro. To pomen, da si se zavzemal za nekaj, v določenem obdobju svojega življenja. 
Winston Churchill

Nikoli, nikoli, nikoli ne obupaj. 
Winston Churchill

Pesimist vidi težavo v vsaki priložnosti, optimist vidi priložnost v vsaki težavi. 
Winston Churchill

Imperij prihodnosti je imperij misli. 
Winston Churchill

Resnica je neizpodbitna. Sovraštvo jo lahko napada. Nevednost se lahko iz nje norčuje, vendar na koncu, tukaj je. 
Winston Churchill

Moj najbolj genialen dosežek je bil, sposobnost, prepričati mojo ženo naj se poroči z mano. 
Winston Churchill

Če greste skozi pekel, nadaljuj. 
Winston Churchill

Uspeh sestavlja, neuspeh za neuspehom, ne da bi izgubil navdušenje. 
Winston Churchill

Srečanje Tito-Churchill | Dnevnik


[You must be registered and logged in to see this image.]
Winston Churchill velja za enega največjih britanskih 
[You must be registered and logged in to see this image.]
        Josip Broz Tito in Winston Churchill leta 1944

WE ARE THE WORLD

Na današnji dan leta 1985 so avetovno znani glasbeniki posneli pesem We Are the World, katere izkupiček je bil namenjen Afriki. 1.februarja 2010 pa je bil posneto nadaljevanje We Are the World for Haiti...

There comes a time
When we heed a certain call
When the world must come together as one
There are people dying
Oh, and it's time to lend a hand to life
The greatest gift of all

We can't go on
Pretending day-by-day
That someone, somewhere soon make a change
We're all a part of God's great big family
And the truth, you know, love is all we need

We are the world
We are the children
We are the ones who make a brighter day, so let's start giving
There's a choice we're making
We're saving our own lives
It's true we'll make a better day, just you and me

Oh, send them your heart
So they know that someone cares
And their lives will be stronger and free
As God has shown us by turning stones to bread
And so we all must lend a helping hand

We are the world
We are the children
We are the ones who make a brighter day, so let's start giving
Oh, there's a choice we're making
We're saving our own lives
It's true we'll make a better day, just you and me

When you're down and out, there seems no hope at all
But if you just believe there's no way we can fall
Well, well, well, well let us realize
Oh, that a change can only come
When we stand together as one, yeah, yeah, yeah

We are the world
We are the children
We are the ones who make a brighter day, so let's start giving
There's a choice we're making
We're saving our own lives
It's true we'll make a better day, just you and me

We are the world
We are the children
We are the ones who make a brighter day, so let's start giving
There's a choice we're making
We're saving our own lives
It's true we'll make a better day, just you and mee

We are the world (are the world)
We are the children (are the children)
We are the ones who'll make a brighter day, so let's start giving (so let's start giving)
There is a choice we're making
We're saving our own lives
It's true we'll make a better day, just you and me

Oh, let me hear you!

We are the world (we are the world)
We are the children (said we are the children)
We are the ones who'll make a brighter day so let start giving (so let's start giving)
There's a choice we're making
We're saving our own lives
It's true we'll make a better day, just you and me, come on now, let me hear you

We are the world (we are the world)
We are the children (we are the children)
We are the ones who'll make a brighter day so let's start giving (so let's start giving)
There's a choice we're making
We're saving our own lives
It's true we'll make a better day, just you and me, yeah

We are the world (we are the world)
We are the children (we are the children)
We are the ones who'll make a brighter day so let's start giving (so let's start giving)
There's a choice we're making
And we're saving our own lives
It's true we'll make a better day, just you and me

We are the world (are the world)
We are the children (are the children)
We are the ones who'll make a brighter day so let's start giving (so let's start giving)

There's a choice we're making
We're saving our own lives
It's true we'll make a better day, just you and me

We are the world, we are the world (are the world)
We are the children, yes sir (are the children)
We are the ones that make a brighter day so let's start giving (so let's start giving)

There's a choice we're making
We're saving our own lives
It's true we'll make a better day, just you and me, ooh-hoo!

We are the world (dear God) (are the world)
We are the children (are the children)
We are the ones that make a brighter day so let's start giving (all right, can you hear what I'm saying?)
There's a choice we're making, we're saving our own lives
Vir: LyricFind
Avtorji besedila skladbe: Lionel Richie / Michael Jackson
Besedilo skladbe We Are the World :copyright: Sony/ATV Music Publishing LLC

[You must be registered and logged in to see this link.]

BOB MARLEY

Na današnji dan leta 1945 se je rodil Bob Marley, jamajški pevec, kitarist ter frontman zasedbe Bob Marley & The Wailers, ki se je v glasbeno zgodovino zapisal kot kralj reggaea. 

Naslednji teden na naša velika platna prihaja film o njegovem življenju z naslovom BOB MARLEY: ONE LOVE oziroma Ena ljubezen, ki jo je Marley tako rad omenjal. Legendarni glasbenik, ki je umrl pri zgolj 36. letih, je s svojo glasbo povzročil revolucijo po vseh koncih sveta.
Legandarni rastafarijanec in ikona reggae glasbe Bob Marley bi praznoval 79. rojstni dan. Glasbenik bo letos dobil svoj film, ki ime nosi kar po njem in njegovem motu 'ena ljubezen', ob tej priložnosti pa so se ga spomnili številni glasbeniki, pa tudi njegov sin Ziggy, ki je na družbenem omrežju delil prisrčno sporočilo.
Svetovna premiera filma je že bila na njegovi rodni Jamajki, udeležili pa so se je številni zvezdniki in predstavniki politike, s svojo prisotnostjo pa sta presenetila princ Harry in Meghan Markle. "V filmu skušamo prikazati zgodbo o mojem očetu. Reggae je glasba ljudi, ki se družijo," v filmu lepo povzame bistvo Ziggy, ki je sledil očetovim stopinjam.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                   Bob Marley bi danes praznoval 75 let

LATERANSKA POGODBA

Na današnji dan leta 1929 je Mussolinijeva vlada z Vatikanom sklenila tako imenovano lateransko pogodbo. Z njo je Italija potrdila Papeško državo v miniaturnih mejah 44 hektarjev in popolno papeško suverenost.

Lateranski sporazumi, znani širšemu občinstvu kot Conciliazione (pobotanje), sestojijo iz treh delov, imenovanih Trattato, Convenzione, Concordato. Prvi del, trattato (pogodba), vključuje medsebojno priznanje državnosti in meje, s čimer nastane nova država Vatikan, ki obsega 0,44 km2 v središču Rima.

Drugi del, convenzione (priznanje), obravnava finančne probleme in predvsem odgovornost za spoliacijo cerkva in cerkvenih posestev vsled italijanskih zakonov. Italijanski predstavniki so se zavezali za plačilo odškodnine v vrednosti milijarde lir, od katerih 250 milijonov v državnih obveznicah. Razen tega je bil Vatikan oproščen carinskih in drugih davkov na uvoženo blago.

Tretji del, concordato (sporazum), je podrobna ureditev odnosov med Italijo in rimokatoliško cerkvijo, strnjena v geslu "svobodna Cerkev v svobodni državi". Država je odstopila od dotedanje pravice do potrjevanja škofovskih imenovanj in od nabora pripadnikov klera. Obljubljeno je bilo priznanje katoliške vere za državno vero, kar je pomenilo prilagoditev zakonodaje v zvezi s poroko in s poučevanjem religije v šolah. Pripomniti je treba, da je pozneje (1946) republika obšla problem državne vere z izjavo, da so pred zakonom vsi ljudje enaki, ne glede na njihovo vero (člen 3 republikanske ustave).

Papež Janez Pavel II. je že leta 2004 branil ohranitev Lateranske pogodbe, ki je uredila odnose med cerkvijo in italijansko državo in odpravo katere zahtevajo nekatere italijanske stranke. Tudi vatikanski dnevnik Osservatore Romano je ocenil, da mora Lateranska pogodba ostati v veljavi. Ob tem je časnik zapisal, da se je Vatikan pripravljen pogovarjati o njeni morebitni reviziji. Lateransko pogodbo sta 11. februarja 1929 podpisala Benito Mussolini in kardinal Gasparri, državni sekretar papeža Pija XI. Z njo je bila katoliška vera potrjena kot državna vera v Italiji, Italija pa je priznala mednarodno suverenost Svetega sedeža in nedotakljivost države Vatikan. 18. februarja 1984 je prišlo do revizije pogodbe, s čimer je Italija postala laična država. Odpravo Lateranske pogodbe zahtevajo italijanski radikali in Komunistična prenova, ki se zavzemajo, da bi o tem razpisali referendum.

 PAPEŽ BENEDIKT XVI.

Na današnji dan leta 2013 je papež Benedikt XVI. objavil, da se bo 28. februarja istega leta zaradi zdravstvenih težav umaknil kot poglavar Rimskokatoliške cerkve. V moderni dobi je bil Benedikt XVI. prvi papež, ki se je odločil za ta korak, saj je pred njim vse od leta 1294 (in Celestinom V.) do menjav prihajalo le zaradi smrti. Pred Celestinom V. sta odstopila samo dva papeža - Benedikt IX. leta 1045 in njegov naslednik Gregor VI. leto dni pozneje.

Lateranski sporazumi - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)


[You must be registered and logged in to see this image.]
Vest o odstopu Papeža Benedikta XVI. je osupnila svet

[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Ozemlje vatikanske države meri 0,44 km2

ZOI NAGANO 1998

HERMANN MAIER

Na današnji dan leta 1998 je Nagano gostil olimpijski smuk, ki ga je zaznamoval grozovit padec avstrijskega smučarja Hermanna Maierja. Takrat 26-letni Avstrijec se je na smukaško strmino odpravil s številko štiri in že po 18 sekundah poskrbel za enega najspektakularnejših padcev v zgodovini alpskega smučanja.
 
Na skoku čez prvo prelomnico je povsem izgubil nadzor, poletel v zrak, obrnjen na glavo, in po večdesetmetrskem poletu s hitrostjo krepko čez sto kilometrov na uro priletel naravnost na čelado. Po pristanku ga je nenadzorovano vrtelo, poletel je še čez dve varnostni ograji in končal v celem snegu zunaj proge.

Vsi so obnemeli in za trenutek, ko je nepremičen na trebuhu obležal v snegu, so nekateri pomislili, da je hudo poškodovan, če ne celo mrtev. Marsikdo takšnega padca sploh ne bi preživel, Herminator pa se je že tri dni pozneje vrnil na zmagovit način. 

SUPERVELESLALOM & VELESLALOM

Tri dni pozneje je bil na sporedu superveleslalom, na štartni listi pa se je znašlo tudi Avstrijčevo ime, čeprav nihče ni bil prepričan, ali bo res nastopil. Po takem padcu je presenetil že s samim nastopom, a ni le nastopil, zmagal je s kar 61 stotinkami sekunde naskoka pred rojakom Hansom Knaussom in Švicarjem Didierjem Cuchem, ki sta si delila drugo mesto.
 
Še tri dni pozneje je nastopil na veleslalomu in še enkrat zmagal, tokrat s prednostjo 48 stotink sekunde. Avstrijci so osvojili trojno zmago, nehvaležno četrto mesto pa je osvojil naš Jure Košir. Za bronom je zaostal zgolj tri stotinke sekunde.
 
Dejali so mu, da nikoli ne bo dober smučar

Herminator pa ni bil smučarski ''wunderkind''. Prav nasprotno. Pri 15 letih je moral smučarsko akademijo v Schladmingu predčasno zapustiti, saj so mu dejali, da ne bo nikdar uspešen, češ da je premajhen.
 
Čeprav je pozneje zmagoval na lokalnih tekmovanjih, se mu v močno avstrijsko reprezentanco ni uspelo prebiti vse do leta 1996, ko je imel 23 let.
 
Pozneje je v svoji bogati karieri zbral 54 zmag v svetovnem pokalu, na zmagovalnih stopničkah pa je stal 96-krat. Poleg štirih olimpijskih medalj ima še šest odličij s svetovnih prvenstev, od tega tri zlata.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                 Hermann Maier v svojem elementu na ZOI Nagano 98
[You must be registered and logged in to see this image.]
Hermann Maier je v Naganu osvojil zlati medalji v superveleslalomu in veleslalomu
[You must be registered and logged in to see this image.]
Arnold Schwarzenegger - Terminator čestita Hermanu Maierju 
                                   - Herminatorju

VALENTINO ROSSI

Na današnji dan leta 1979 se je v italijanskem Urbinu rodil eden od najboljših motociklistov vseh časov Valentino Rossi.
 
Hudomušni Italijan se je motociklistični druščini pridružil pred več kot dvema desetletjema, natančneje 31. marca leta 1996 na VN Malezije, ko je v razredu do 125 ccm sedel na aprilli in že leta 1997 postal svetovni prvak. Sledil je prehod v močnejši razred do 250 ccm, v katerem si je konkurenco pokoril v sezoni 1999.
 
Doktor, kot se ga je prijel vzdevek, je z novim tisočletjem pristal še v višjem razredu. Med letoma 2001 in 2003 je konkurenco odpravil s hondo, v letih 2004, 2005, 2008 in 2009 pa je prvak v Moto GP postal še z yamaho.
 
Rossi je v kraljevem razredu štartal na 432 tekmah, bil 199-krat na zmagovalnem odru, kar 89-krat na prvem mestu.
 
Bogato športno pot v motoGP je končal novembra 2021. V zgodovino SP se je zapisal s številnimi rekordi, ima pa devet naslovov prvaka. Po enega v razredih do 125 ccm (1997) in 250 ccm (1999), med elito pa je bil zadnji prvak v nekdanjem razredu do 500 ccm (2001), ima pa še šest naslovov v sedanjem motoGP (2002, 2003, 2004, 2005, 2008, 2009)

Premamili so ga tudi avtomobili, saj je leta 2004, 2005, 2006, 2010 preizkušal tudi Ferrari F1, pa tudi Mercedes F.1, ko so mislili, da bo prestopil v Formulo 1. Velikokrat se je udeležil Rally Monza, kjer je tudi zmagal. V lanskem letu pa je tekmoval v prvenstvu GT World Chellenge in zmaga tako v 2 dirki Misano, kot tudi na dirki Road to Le Mans z BMW M4 GT3 team WRT. Letos bi lahko nastopil tudi na legendarni dirki 24 ur LeMans...

Valentino Rossi, 2023 | Fanatec GT World Challenge Europe Powered by AWS (gt-world-challenge-europe.com)


[You must be registered and logged in to see this image.]
Valentino Rossi je bil v MotoGP prvak 2002, 2003, 2004, 2005, 2008 in 2009
[You must be registered and logged in to see this image.]
   Preizkusil se je tudi v prvenstvu GT World Challenge z BMW M4 Gt2
[You must be registered and logged in to see this image.]
     Valentino Rossi je 16.7.2023 na drugi dirki v Misanu zmagal z BMW M4 Gt2

MICHAEL JORDAN & AIR JORDAN

Leta 1986 nasul 63 točk legendarni ekipi iz Bostona

Na današnji dan leta 1963 se je rodil Michael Jordan, mož, ki je v 90. letih prejšnjega stoletja za vedno spremenil podobo košarke. 
Eden najsvetlejših članov hrama slavnih, ki je košarkarske sladokusce v dresu Chicago Bullsov s krajšima premoroma navduševal med letoma 1984 in 2003, je v bogati karieri osvojil 6 naslovov prvaka Lige NBA, prav tolikokrat je bil tudi najkoristnejši igralec finala.
Temu je dodal še 5 MVP-jev v rednem delu sezone. 14-krat je igral na tekmi zvezd, na kateri je bil trikrat proglašen za najkoristnejšega igralca, leta 1988 je bil tudi najboljši obrambni igralec lige. Po mnenju večine je najboljši košarkar vseh časov, toda 'Air Jordan' je še veliko več kot to.
 
Leta 1984 osredotočeni predvsem na Hakeema
Pravzaprav so redki leta 1984 pričakovali, da bo slavljenec zrasel v takšnega košarkarskega superzvezdnika, kot je. Tisti, ki so spremljali študentsko ligo, so vedeli, da je za Univerzo Severna Karolina med letoma 1981 in 1984 igral izjemno perspektiven košarkar (v zadnjem letu je za šolsko ekipo na tekmo v povprečju dosegal po 29,2 točke, 11,6 skoka in 10,1 podaje, leta 1982 je osvojil tudi naslov državnega prvaka), a vodilni v Ligi NBA so bili na naboru leta 1984 osredotočeni predvsem na Hakeema Olajuwona, ki so ga Houston Rocketsi izbrali kot prvega. "Takrat so bile vse oči uprte v Olajuwona. V vodstvu lige smo bili prepričani, da je on tisti košarkar, ki bo dvignil gledanost oziroma priljubljenost," je priznal komisar lige David Stern.
Upravičeno. Olajuwon se je v košarkarsko zgodovino z zlatimi črkami vpisal kot eden najboljših, morda celo najboljši center vseh časov, a se po zvezdništvu in priljubljenosti z Jordanom še zdaleč ne more primerjati.

Košarkarji niso bili zadovoljni
Kakšen začetek profesionalne poti! "MJ" je v prvi sezoni pri Chicagu v povprečju zbral kar 28,2 točke na tekmo. Pri domačih navijačih je postal zelo hitro priljubljen, prav tako tudi v drugih arenah, kjer pa so imeli pred njim navijači predvsem strahospoštovanje. Mediji so ponoreli, v kultni športni reviji Sports Illustrated so Jordanu posvetili naslovnico s pripisom "Zvezda je rojena". Medijski pomp pa ne prinaša vselej pozitivnih posledic - zelo hitro se je zgodil prvi škandal. Drugi košarkarji, še zlasti igralci Detroit Pistonsov na čelu z Isiahom Thomasom, v ligi namreč niso bili navdušeni nad pozornostjo, ki je je bil deležen Jordan, zato so ga na tekmi zvezd enostavno ignorirali in mu žoge niso želeli podati. To Jordana ni ganilo, do konca sezone je nadaljeval odlične igre in si prislužil naziv novinca leta.
 
Šokiral kultni Boston Garden - in Birda
Drugo sezono je zaradi poškodbe skoraj v celoti izpustil, a je kljub vsemu nase opozoril 20. aprila 1986 v končnici na derbiju v Bostonu, kjer je Celticsom z neverjetnimi potezami in težkimi meti nasul kar 63 točk. "Prepričan sem bil, da nam nihče ne bi mogel nasuti toliko točk, kolikor nam jih je nasul Michael. On je najzanimivejši košarkar današnjega časa. Mislim, da gre za boga v preobleki Michaela Jordana," je takrat dejal legendarni Larry Bird, ki je z Bostonom Jordanovo ekipo v 1. krogu končnice vseeno izločil s 3:0 v zmagah in se na koncu po finalni seriji s Houstonom (4:2) veselil naslova prvaka.
 
Prvi šampionski prstan nadel leta 1991
Prvi naslov prvaka je Jordan osvojil leta 1991. V prejšnjih sezonah je Chicagu vselej malce zmanjkalo do pike na i v končnici, a tokrat so sestavili uravnoteženo ekipo, v kateri je bil eden glavnih akterjev tudi Scottie Pippen. Skupaj sta košarkarja tvorila 'ubijalski' dvojec, ki mu nasprotne obrambe nikakor niso bile kos. V finalu je Chicago s 4:1 odpravil Los Angeles Lakerse. Postalo je jasno - Bullsi so sestavili dinastijo, ki je naslovu leta 1991 dodala še dva v naslednjih dveh letih.

Z 'dream teamom' drugič olimpijski prvak
Jordan je bil tudi eden najpomembnejših členov v ameriški reprezentanci, s katero je že leta 1984 v Los Angelesu osvojil naslov olimpijskega prvaka. Številni so mnenja, da je bil to prelomni trenutek v Michaelovi karieri, saj je takrat svet videl, česa vsega je sposoben, s kakšno lahkotnostjo si ustvarja prostor za met in kako silovito zna izvesti hitre akcije. Olimpijski prvak je postal tudi leta 1992 v Barceloni, ko je sanjsko moštvo (ang. 'dream team'), v katerem so poleg njega igrali še Christian Laettner, David Robinson, Larry Bird, Scottie Pippen, Patrick Ewing, Karl Malone, Clyde Drexler, Chris Mullin, John Stockton, Charles Barkley in Magic Johnson, v finalu s 117:85 odpravilo Hrvaško.

Vrnitev po spodleteli izkušnji z bejzbolom
6. oktobra 1993 je 30-letni Jordan šokiral svetovno športno javnost in napovedal upokojitev. Dejal je, da je izgubil voljo do košarke, za odločitev pa je bila ključna smrt njegovega očeta, ki je bil umorjen 23. julija tistega leta. Oče, James Jordan, je svojega sina vedno želel videti v Ligi MLB. Tja se mu sicer ni uspelo prebiti, je pa igral v nižjih ligah za Birmingham Baronse in Scottsdale Scorpionse. 1. novembra 1994 so v United Centru v Chicagu upokojili dres s številko 23.
Bullsi brez Jordana niso bili več tako učinkoviti, zato so bili navijači še toliko bolj veseli, ko je MJ 18. marca 1995 oznanil svojo vrnitev pod obroče. V sporočilu za javnost je zapisal le: "Vračam se!"

Še trikrat na košarkarskem tronu
V tisti sezoni se Chicagu ni uspelo uvrstiti v veliki finale. Poraz v končnici je Michaela dodatno motiviral, čez poletje je opravljal dodatne treninge, ki so se izdatno izplačali. V naslednjih treh letih je prav tolikokrat postal prvak Lige NBA. Leta 1996 je v finalu s soigralci odpravil Seattle SuperSonicse (4:2), nato pa je bil dvakrat močnejši od Utah Jazzov (obakrat so Bullsi finalno serijo dobili s 4:2).

Aprila 2003 zadnja tekma v Ligi NBA
13. januarja 1999 je nato naznanil drugo upokojitev, ki jo je prekinil slabi dve leti pozneje z vrnitvijo v dresu Washington Wizardsov. V ameriški prestolnici se ni znašel, v medijih je kritiziral svoje soigralce, še posebej Kwameja Browna, ki ni upravičil prvega izbora na naboru leta 2001. 16. aprila 2003 je v Philadelphii odigral zadnjo tekmo v karieri. Njegovo upokojitev je z glasnimi ovacijami pospremilo 21.257 navijačev, ki so že med tekmo večkrat skandirali njegovo ime.
Po upokojitvi je Jordan večino časa preživel na golfigriščih, kjer je igral dobrodelne tekme. Posvetil se je družini in 17. marca 2010 postal tudi večinski lastnik ekipe Charlotte Bobcats.

Pri petdesetih znova pod obroče?
Je mogoče, da bi se Jordan še tretjič vrnil na košarkarski parket? Pred kratkim so v časopisu Washington Post objavili, da 50-letni slavljenec na dan preživi 6 ur v fitnesu in da pridno trenira. Novinarji so ga hitro povprašali o morebitni vrnitvi. Michael je podal jasen odgovor, ki pa ga je vseeno zavil v tančico skrivnosti: "O tem nisem razmišljal, a nikoli ne reci nikoli!"

ALI STE VEDELI?

* Jordan si je vedno želel nositi dres s številko 45, a ker je številko nosil že njegov brat Larry, je cifro enostavno delil z dve in zaokrožil na 23.
* Imel je ritual, da je štiri ure pred vsako tekmo pojedel zrezek s pečenim krompirjem ali krompirjevim pirejem in solato. Zraven je spil še ingverjevo pivo.
* Je hidrofob. Razlog? Pred njim se je utopil dober prijatelj, pri 11 letih je skoraj utonil tudi sam.
* Leta 1992 je na tekmi proti Portlandu v prvem polčasu zbral 35 točk, zadel je 6 trojk zapored.
* Ker je delavec v Orlando Magic Areni ukradel njegov dres, je leta 1995 na tekmi z Orlandom nosil dres s številko 12.
* Revija Forbes je ločitev od žene Juanite Vanoy označila za eno najdražjih vseh časov - Vanoyeva je aprila 2007 dobila kar 150 milijonov dolarjev.
 
V karieri sem zgrešil več kot 9.000 metov. Izgubil sem skoraj 300 tekem. 26-krat sem metal za zmago in zgrešil. V svojem življenju sem doživel padec za padcem. Zato mi je uspelo.
Michael Jordan
 
Ko se Michael odrine proti obroču, si reče: "No, pa bom malo lebdel v zraku." Potem nenadoma reče: "No, mogoče se bom še obrnil za 360 stopinj. Ne, premislil sem si. Šel bom po drugi strani." Res je neverjeten!
Earvin 'Magic' Johnson
 
Prepričan sem bil, da nam nihče ne bi mogel nasuti toliko točk, kolikor nam jih je nasul Michael. On je najzanimivejši košarkar današnjega časa. Mislim, da gre za boga v preobleki Michaela Jordana.
Larry Bird
 
Zakaj sem tako prepoznaven? Zaradi izpostavljenosti imena 'Michael Jordan'. Zaradi trženja imena 'Michael Jordan'. Vse je bilo usmerjeno in podrejeno tistemu, kar so hoteli gledalci videti: rešetanje mrežice z razdalje in zabijanje. Vseeno je ta 'Michael Jordan' igral tudi obrambo, bil je vsestranski, vendar to nikoli ni bilo porinjeno v ospredje in ni prišlo do izraza.
Michael Jordan


[You must be registered and logged in to see this image.]
Michael Jordan je v 15 sezonah odigral 1.072 tekem, na parketu je prebil 41.011 
minut. Vknjižil je 32.292 točk, zbral 6.672 skokov, podelil je 5.633 podaj in 893 
                                   blokad, ukradel pa je 5.633 žog
[You must be registered and logged in to see this image.]
   Jordan je bil leta 2009 skupaj z Davidom Robinsonom, centrom San Antonio 
   Spursov, in Johnom Stocktonom, organizatorjem igre pri Utah Jazzih, sprejet 
                                     v košarkarski hram slavnih

ELISABETH TAYLOR

Leta 1932 se je rodila ameriška filmska igralka Elizabeth Taylor. Veljala je za eno najlepših žensk na platnu. V svoji karieri je v Londonu rojena igralka ameriškega rodu nanizala več kot 50 vlog, za dve je prejela oskarja, ob tem pa bila za prestižni kipec nominirana še štirikrat. Oskarja je prejela za vlogi v filmih Butterfield 8 (1960) in Kdo se boji Virginie Woolf? (1966), v letih vrhunca svoje kariere pa je bila nominirana še za Mačko na vroči pločevinasti strehi, Suddenly, Last Summer in Raintree County. Poročena je bila kar osemkrat, od tega dvakrat s stanovskim kolegom Richardom Burtonom. Umrla je marca 2011, v 80. letu starosti.

Elizabeth Taylor: A Hollywood legend's life in pictures from the Daily News archive (nydailynews.com)
Elizabeth Taylor - Wikipedia
Elizabeth Taylor | Biography, Movies, Academy Awards, & Facts | Britannica

[You must be registered and logged in to see this image.]
  Elisabeth Taylor je bila ena najlepših žensk na platnu
[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Elisabeth Taylor je dobila 2 oskarja in za 4 
[You must be registered and logged in to see this image.]
Elisabeth Taylor je oblikovala svojo linijo parfumov White Diamants

SREČKO KOSOVEL

Kosovel se je rodil na današnji dan leta 1904 v Sežani. Kmalu po rojstvu se je družina preselila v Tomaj, kjer je obiskoval osnovno šolo. Leta 1916 se je vpisal na realko v Ljubljani ter se po maturi odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Umrl je po hudi bolezni 27. maja 1926 v Tomaju. Čeprav je bil star komaj 22 let, je njegova literarna zapuščina izjemno velika. Njegova dela so prevedena v različne jezike.

120 let mineva od rojstva pesnika in humanista Srečka Kosovela, ki je slovensko umetnost zapustil mnogo prezgodaj, kljub mladosti pa zapustil izjemen in prelomen literarni opus.
Osrednji dogodek praznovanja je bila premiera multimedijske predstave Vlak 1 2 3 v bodočnost, ki je nastala v sodelovanju Kosovelovega doma Sežana in Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.

Predstavo si je ogledala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki se je v Tomaju poklonila prenovljenemu spomeniku Srečku Kosovelu, obiskala pa tudi Kosovelovo domačijo. Kosovelove pesmi po njenih besedah nosijo univerzalno sporočilo.

Kako ostati velik človek
Kosovelove pesmi odražajo prodornega duha časa, odzival se je na pomembne tokove v poezije, je o pomenu Kosovela dejala ministrica. "Poznamo ga kot konstruktivista, po drugi strani pa kot globokega misleca, humanista, človeka, ki je sicer umrl izjemno mlad, pri 22 letih, vendar nam do danes njegove pesmi sporočajo univerzalno sporočilo, kako se spopadati, živeti v svetu in ostati velik človek."

Čeprav se je svet v tem času spremenil, glavna vprašanja človeštva in človeka ostajajo enaka - kakšno je naše mesto v tem svetu, kako lahko skupaj bivamo kot skupnost, kako smo lahko v njej dobri, solidarni in delamo za prihodnost. To je v takšnem ali drugačnem pesniškem jeziku nagovarjal Kosovel in to so tiste stvari, ki nagovarjajo vsako nadaljnjo generacijo, tudi današnjo, je prepričana ministrica.
Izhodišče za predstavo so bile Kosovelove besede, da je treba Evropo graditi na temeljih človečnosti. Od tod so izhajali avtorja scenarija Rafael Vončina in Mateja Kralj ter režiserka Jasmin Kovic.
V predstavi Kosovel kot človek 20. stoletja nagovarja gledalca z začetka 21. stoletja, pravi Mateja Kralj. Na eni strani je vlak, ki drvi po začrtanih tirnicah, kot storilnostno naravnana družba pohlepa in razvoja. Na drugi strani je upanje, da bo človek spregledal in šel na bolj konstruktivno pot, je pojasnila zamisel. Kosovel se postavi v bran malemu človeku in proti dvoličnosti družbe, pa o predstavi pove Rafael Vončina.

Človek in umetnost
Režiserka Jasmin Kovic upa, da bo predstava peljala gledalca naravnost do Kosovelove misli in njegove mladostne drznosti. Da bi to dosegli, so združili vse medije – avtorsko glasbo Aleksandra Ipavca, avtorske video posnetke umetnice Sybil Calligaris in besede Srečka Kosovela. Osebi na odru sta on, človek, in ona, umetnost. Upodobila ju bosta Matej Zemljič in Marta Fabris. Družbo predstavlja skupina statistov in plesalcev pod vodstvom koreografinje Petre Štolfa.

Kosovel je bil izreden poznavalec človeške narave, ta pa se od časa, ko je ustvarjal, ni spremenila, in gledalec bo razumel svarilo v luči današnjih dogodkov, še meni režiserka.

V Sežani so se za nov občinski praznik odločili lani, njegovo praznovanje pa so predvideli v času med Kosovelovim rojstvom in smrtjo – med 18. marcem in 27. majem.

Glasnik humanizma tudi za 21. stoletje
V nagovoru pred premiero je ministrica dejala, da so mladega Kosovela "bistre in zvedave misli" vodile iz Tomaja v Ljubljano, Trst, v svet, v katerem je izkusil marsikaj, tudi lakoto in mraz.

"A odpiranje v svet je ne glede na vse nujno in potrebno, kajti sebe ne moremo poznati in razumeti, če ne poznamo tudi zgodbe drugih ljudi in drugih svetov," je dejala Vrečko.
Spomnila je tudi na trditev sociologa Claudea Levi-Straussa - da bo 21. stoletje stoletje humanistike ali pa ga sploh ne bo -, ki je po njenem mnenju na mestu še danes, "ko na vsakem koraku opažamo regresije in grobe posege v osnovne človekove pravice in dostojanstvo". To po njenem mnenju kliče po še več humanizma in še več branja Kosovela.
Dolžnost umetnika je ustvarjati
Kosovela se bodo spomnili tudi v Ljubljani. V knjigarni založbe Sanje bodo izvedli pogovor in branje ob izidu knjige njegovih esejev Pesnikovo poslanstvo. Ta prinaša Kosovelova pisma, eseje, zapiske in razmišljanja o poeziji, umetnosti, kulturi in družbi ter o ustvarjalnosti, vlogi in poslanstvu pesnika, intelektualca oziroma nasploh človeka v družbi.

Tudi v Pesnikovem poslanstvu je, kot pišejo v založbi, mogoče zasledovati pesnikovo subtilno nihanje med avantgardizmom in tradicionalizmom, med revolucionarno angažiranostjo in solipsizmom. Vselej pa je v njegovih zapisih in njegovi poeziji jasna ena misel: dolžnost umetnika je ustvarjati.

Na predstavitvi zbirke besedil bodo sodelovali Miklavž Komelj, Ana Jelnikar, Nada Vodušek, Andreja Udovč in Rok Zavrtanik, dogodek bodo prenašali tudi v živo na Sanje TV.

Lirik Krasa, velikan avantgarde in borec proti družbenim krivicam
Srečko Kosovel (1904–1926) je ustvarjal v krogu umetnikov slovenske avantgarde na začetku 20. stoletja, v katerem so bili še Ferdo Delak, Avgust Černigoj, Josip Vidmar, Anton Podbevšek in Marij Kogoj. Povezani so bili tudi prek avantgardističnih revij Tank in Trije labodi, ki sta nastali iz želje umetnikov po lastnih glasilih.

Kosovel je pesnil najprej pod vplivom moderne, zlasti impresionizma, ter opeval motive, kot so kraška pokrajina, mati in smrt. Ker se velik del njegovega ustvarjanja nanaša na Kras, se ga je prijela tudi oznaka lirik Krasa. Pozneje se je usmeril k ekspresionizmu in se pesniško izražal o družbenih krivicah, usodi Evrope in revoluciji.

Med bolj prelomne spadajo t. i. konstruktivistične pesmi, konsi, ki so izšle v zbirki Integrali. V teh kompozicijsko zasnovanih pesmih je uresničil idejo, da sta vsebina in oblika ena celota. Na njegovo ustvarjanje je močno vplivala tudi filozofija. Kosovel je pisal tudi za otroke.

Srečko Kosovel: VIHAR, VIHAR
Vihar, vihar mi gre čez pot
in v plašč se moj upira,
zlomiti hoče moj upor,
ne upor, božjast nemira.
Kadar razpne popotni plašč,
kot ptič, rojén v svobodo,
se zdim in s silo dvojnih kril
borim se s to usodo.
Tako grem jaz, tako gre vsak,
kdor čuti cilj v daljavi:
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                         Srečko Kosovel 1904 - 1926
[You must be registered and logged in to see this image.]
Pismo Srečka Kosovela (eno od pisem, ki ga je poslal pesnici
           in aktivistki Fanici Obid), ki ga hranijo v NUK-u
[You must be registered and logged in to see this image.]
                   Kljub kratkemu življenju je ustvaril izjemni literarni opus

Sa tvitera.

[You must be registered and logged in to see this image.]

JURE FRANKO

Na današnji dan leta 1962 se je rodil alpski smučar Jure Franko. Na olimpijskih igrah leta 1984 v Sarajevu je postal veliki junak, potem ko je v veleslalomu prismučal do srebra.

Jure Franko se je v kolektivni spomin Slovencev in Jugoslovanov ukoreninil kot človek s posebnim statusom. Bil je prvi, ki je osvojil medaljo na zimskih olimpijskih igrah, prvi, če se pošalimo, ki je bil za Sarajevčane več vreden od bureka ("Volimo Jureka više od bureka"), in bo prvi za vedno tudi ostal.

Smučar iz Solkana se je dve leti po koncu olimpijskih iger zaradi težav s kolki poslovil od smučanja ter se pred evforijo in medijskimi žarometi, ki so ga, čeprav tega navzven ni kazal, obremenjevali, umaknil najprej v ZDA in nato še na Japonsko. Tam si je tudi v poslovnem svetu ustvaril ime, ki nekaj velja. Še danes mu omemba priimka, nostalgično brskanje po spominih na olimpijsko Sarajevo leta 1984 in navihan nasmešek odpirajo številna vrata. Ljudje, predvsem generacije v zrelih letih, ga še vedno ohranjajo v spominu, na planini Trebević nad Sarajevom je zrasel planinski dom z njegovim imenom, Japonci so se mu leta 2014 za njegov prispevek k razvoju smučanja v deželi vzhajajočega sonca zahvalili s posebnim priznanjem, leta 2020 je postal tudi častni meščan Sarajeva.

Jure Franko je v življenju nanizal veliko karier. Od smučarja do promotorja smučarske opreme, športnega komentatorja, poslovneža in nazadnje še producenta v uspešni agenciji Prospot, ki ustvarja izjemno priljubljene muzikale. Z ženo, pevko in igralko Simono Vodopivec Franko, imata dva otroka, sina Aidna in hčerko Mayo.

14. februarja 2024 bo minilo okroglih 40 let od vaše oz. naše srebrne olimpijske medalje v veleslalomu. So spomini vseeno še živi, ste jih že tolikokrat obnovili, da so se trajno zasidrali v vaš spomin? Igre v Sarajevu in srebrna medalja, ki ste jo tam osvojili, so verjetno največja prelomnica v vašem življenju.

Da, zagotovo, čeprav se takrat, ko se je to zgodilo, tega nisem zavedal. Šele sčasoma sem začel spoznavati, da me je ta uspeh tako močno zaznamoval, da si tega sploh ne bi znal predstavljati. Takrat smo bili vsi tako prežeti s temi olimpijskimi igrami, organizacijsko in tekmovalno, da smo bili zelo združeni v tem. Ko vidim, kako so se ljudje odzvali na moj uspeh in kako se odzovejo še danes, in to po vsej nekdanji skupni državi, se zavem, da so bile sarajevske olimpijske igre in moje odličje res zelo velika stvar, ki je v naših življenjih pustila zelo močne sledi.

Do takrat sem bil Jure Franko, smučar, odličen smučar, ko pa sem osvojil olimpijsko medaljo, ki je bila last cele države, sem postal nekaj več.

To medaljo smo osvojili vsi mi, jaz sem bil le neposredno tam in so mi jo obesili okoli vratu, dejansko pa si jo je lahko pripela cela država. Vsi, od povsem vsakdanjega človeka, delavca do najvišjih instanc, ki so bile takrat na oblasti. Vsi so in vsi smo bili na ta dosežek zelo ponosni. To se kaže še danes in ne gre drugače, kot da me je to zaznamovalo. Je pa to zelo lepo znamenje.

Ko ste medaljo osvojili, ste imeli 21 let. Se strinjate, da pomen tega odličja danes dojemate drugače? Verjetno je z leti in izkušnjami ter spoznanji njegov pomen še večji kot leta 1984. Verjetno si tako mladi niste mogli predstavljati, kaj tak uspeh pomeni.

Saj je v resnici bolje, da ne veš. Nemogoče bi bilo, da bi se s tako obremenitvijo lahko mirno odpravil na start. Se pa strinjam, da ta uspeh, to medaljo, z leti doživljam kot nekaj vse bolj žlahtnega. Vem, koliko pozitivnih posledic je prinesla.

Omenjate pozitivne posledice, v preteklosti pa ste opozorili tudi na negativne. Kakšne negativne posledice prinese tak uspeh?

Za mladega človeka, kot sem bil sam, je bilo to nekaj povsem novega. Takrat nismo imeli predstavnikov za medije, menedžerjev, prepuščeni smo bili sami sebi. Zame je bila to obremenitev, ki je seveda nisem pričakoval. Govorim predvsem o prepoznavnosti, ki mi je sčasoma postala breme. Začel sem prebirati članke o sebi in kar naenkrat sem poskušal biti tak, kot so me predstavljali mediji, kar ni najbolj pametno.

Ampak mediji so o vas pisali pozitivno.

To je res, ampak mediji vedno pretiravajo. Tako v negativen kot pozitivnem. Kar naenkrat je bilo vse, kar je bilo povezano z mano, idealno. Jaz pa tega ideala seveda nisem mogel doseči, sem in tja sem ga tudi, po domače rečeno, polomil, ampak tako je, tako je življenje. Vse to mi je postajalo v vedno večje breme in zelo hitro sem dojel, da moram nehati prebirati članke o sebi. Danes je to, zaradi možnosti komentiranja in družbenih omrežij, še toliko težje.

V enem od intervjujev ste poudarili, da se vas je na dan, ko ste dobili olimpijsko odličje, najbolj dotaknil pogum, ki ste ga čutili pred vožnjo. Kaj vam je ravno na najpomembnejši dan vlilo toliko samozavesti?

To se ni zgodilo čez noč. Šlo je za zaporedje dogodkov, ki so pripeljali do tega. Že vso sezono pred igrami sem dosegal odlične rezultate, vsakokrat sem bil v veleslalomu uvrščen med najboljših pet in nenehno sem bil v igri za visoka mesta. Poleg tega je samozavest nekaj, kar gradiš vso kariero, že od mlajših kategorij naprej, in postopoma prideš do faze, ko začneš verjeti vase, ko verjameš, da ti lahko uspe, to pa se odraža skozi tekmovalnost in rezultate.

Na dan olimpijskega nastopa je bilo pomembno tudi to, da sem, čeprav je od zadnje tekme svetovnega pokala minilo že 14 dni, vedel, da sem v zelo dobri formi. Tukaj je slovensko vodstvo s Filipom Gartnerjem in Tonetom Vogrincem na čelu potegnilo ključno potezo. Ker v Sarajevu ni bilo snega in nismo imeli možnosti za trening, smo se vrnili v Slovenijo, v Mežico, kjer smo lahko opravili zelo kakovosten trening, in to v miru, stran od radovednih oči in medijev. Nastopili smo celo na FIS-tekmi, ki je bila zame, kljub vsem tekmam svetovnega pokala v tisti sezoni, izjemno pomembna. Lahko bi rekel, da je šlo za skoraj vaško tekmo, čeprav FIS-tekmo, z lokalnimi smučarji in nami Slovenci, ki pa sem jo sam doživel skoraj kot olimpijsko tekmo.

Predstavljal sem si, da gre za pomembno tekmo, in sam sebi poskušal dokazati, da sem v izjemni formi. Na tekme sicer nisem dobro nastopil, a sem kljub temu zmagal. Mislim, da je to tisto, kar mi je pomagalo ohraniti tekmovalni ritem, s katerim sem potem prišel na samo olimpijsko tekmo in bil tam precej bolj tekmovalno utečen, kot bi bil brez nje. Skratka, zame je bilo to zelo pomembno.

Kar pa zadeva pogum, ki ste ga omenili, res je, šlo je za precej napadalno vožnjo, s katero sem krenil v drugi tek. Bilo mi je všeč, da sem se v ključnem trenutku odzval pozitivno in napadel. Še celo glasbenik Peter Lovšin mi je enkrat omenil, da ne more verjeti, da imamo Slovenci v sebi tako močan borbeni duh. Ta njegova izjava mi je bila res zelo všeč, ker se tega sam takrat nisem zavedal, sem se pa pozneje večkrat spomnil na to in si rekel: "Bil si v položaju, ki je bil zelo napet, zelo obremenjujoč, in si to izpeljal. Pa ne samo izpeljal, ampak si to naredil še bolje, kot bi običajno." Na to se potem lahko v življenju večkrat nasloniš in si rečeš: če sem enkrat v življenju že zmogel skozi take težke trenutke, si pa tudi zdaj, ko je, na primer, nekaj treba povedati, na kaj opozoriti in tako naprej, to upam storiti. S takim razmišljanjem sem se lotil marsikatere stvari, ki se je sicer ne bi, če te izkušnje ne bi imel.

Lahko opišete vzdušje na Bjelašnici 14. februarja 1984? V drugi vožnji ste napadli s četrtega mesta in ob prihodu v cilj imeli že dve sekundi prednosti. Kdaj so ljudje začeli proslavljati?

V resnici je bilo tako, da je v cilju druge vožnje vladala precejšnja zmeda. Zakaj? Zato, ker semaforji s časi nekaj časa niso delali in je bil edini, ki je točno vedel, kaj se dogaja, Tone Vogrinec. Ne vem, kako, to se moram pozanimati, ampak po voki-tokiju je vseeno dobival informacije o časih. To je pomenilo, da je Tone, ko je izvedel, da imamo medaljo, divje skakal od veselja, no, potem so se še semaforji prebudili in smo se veselili vsi skupaj. Pravzaprav je bilo tako, da je vse skupaj šele prišlo za nami in da smo se veselili z zamikom.

Nekje ste izjavili, da je bil dan popoln, a za čisto popolnost je manjkala samo še jugoslovanska himna.

Res je. Ne gre za napuh, ampak glede na vse, kar se je takrat dogajalo v Sarajevu, sem se res počutil tako, kot da bi zmagal. In do popolnosti je manjkalo samo še to, da bi zaigrala himna, da bi ljudje res doživeli pravo zmagoslavje, pa čeprav smo že to srebrno medaljo vsi dojemali kot zlato in jo kot tako dojemamo še danes.

Menda ste na novinarski konferenci po tekmi izjavili, da si zdaj želite samo še spanja in da bi radi čim prej videli starše. Se spomnite tega?

Teh besed se ne spomnim, je pa seveda mogoče, da sem to izjavil. Ko se enkrat vsa ta napetost sprosti, so občutki res posebni. Morate vedeti, da so bila pričakovanja ljudi takrat ogromna. To so bile posebne olimpijske igre, igre, na katerih so po bojkotu končno spet nastopili športniki Vzhoda in Zahoda. Za Jugoslavijo je bil uspeh že to, da ji je kot del neuvrščenih držav uspelo na eno mesto spraviti športnike z vsega sveta.

Kako ste sami občutili ta pritisk?

Pritisk seveda čutiš. Sploh ni treba, da ti ga kdo neposredno nalaga, ker ga čutiš. Čutiš poglede ljudi, od trenerjev do športnih birokratov, politikov in preostalih ljudi. Čutiš napetost in odgovornost. Za nas je bilo nastopanje na domačem terenu težje, mi nismo taki kot Američani, ki doma vedno dosegajo boljše rezultate, bolj so spodbujeni, medtem ko je za nas, Evropejce, na splošno to večji pritisk. Vsaj takrat je bil in mislim, da je tako še danes. In ko ta pritisk enkrat popusti in se sprostiš, si povsem izžet.

Se spomnite, koliko stav ste sklenili pred tekmo?

Verjetno več, ampak najbolj mi je v spominu ostala stava, ki sva jo z nemškim trenerjem sklenila prav na dan tekme. Že na ogrevanju je videl, da se dobro peljem, poleg tega je seveda poznal moje rezultate s prejšnjih tekem, in spomnim se, da mi je rekel, da bo danes padla medalja. Rekel sem, da mu, če se to zgodi, nemudoma plačam pivo. Dala sva si roko in stavo sem seveda z veseljem izplačal.

Večkrat ste že omenili, da vam je olimpijska medalja spremenila življenje ter da življenje delite na obdobje pred olimpijskimi igrami in po njih. Tudi med vojno in po njej ste se zelo angažirali pri pomoči Sarajevu, med drugim ste leta 2006 otroke iz t. i. Otroški vasi, kjer živijo otroci brez staršev, odpeljali na olimpijske igre v Torino. Kako ste od daleč videli grozote vojne v vam ljubem mestu? Res je, svoje življenje delim na življenje pred Sarajevom in po njem, Sarajevo pa dojemam kot moj drugi rojstni kraj. Veste, Sarajevo je vse nas, ki smo bili tam na igrah, zelo zaznamovalo. V Sarajevu smo kot športniki doživeli veliko romantično zgodbo, od krasne organizacije do tega, da smo vsi živeli v olimpijski vasi, da so bila vsa prizorišča izredno blizu, da smo si lahko ogledali tudi kakšno tekmo, da je bilo veliko koncertov, takih in drugačnih obiskov in podobno.

V Sarajevu smo doživeli pravi olimpijski duh, in ko se je začela vojna, nas je to zelo prizadelo. Olimpijci smo se zelo hitro povezali med seboj in ustanovili različne organizacije, tudi organizacijo olimpijcev HOPE, ter izpeljali pobude za pomoč Sarajevu. Šlo je za finančno ali materialno pomoč ter za sporočila, s katerimi smo ozaveščali javnost o tem, kaj se dogaja v kraju, ki smo ga še pred kratkim povezovali z najvišjimi ideali in nam je tudi dal najvišje ideale, ki jih imamo v življenju. Vse, kar je lepo v športu, v tekmovalnosti, v sporočilnosti olimpijskega duha, potem pa se je zgodilo ravno obratno.


Pogled na uničeno dvorano Zetra, ki je med olimpijskimi igrami gostila tekmovanje v umetnostnem drsanju in hokeju, leta 1994. Foto: Guliverimage
Tudi na Japonskem - takrat sem živel razpet med ZDA in Japonsko - smo izpeljali nekaj akcij, leta 2006 pa smo otroke, bilo jih je 60, večina iz Sarajeva, odpeljali na igre v Torino, kjer so začutili nekaj olimpijskega duha in se med drugim srečali s takratnimi športnimi junaki, od Tonyja Sailerja do Alberta Tombe. Takrat sem bil po 22 letih ponovno v Sarajevu.

Kako to, da se glede na to, da ste bili na Japonskem zelo povezani s športom, da ste bili, na primer, svetovalec pri gradnji smučarskih središč ter pri kandidaturi za olimpijske igre v Tokiu in podobno, v Sloveniji nikoli niste angažirali v športu, ampak ste zajadrali v povsem drugačne, producentske vode? Verjetno so vas ob vrnitvi v Slovenijo vseeno nagovarjali k čemu podobnemu.

Da, dejansko je bilo tako, ampak če se nečesa lotim, se tega lotim resno in dosledno ter se povsem predam temu, kar delam. Zadnjih 15 let delamo muzikale in mislim, da tudi ljudje, ki si jih pridejo ogledat, vidijo rezultate vloženega dela cele ekipe.

Če pa bi se spravil v smučanje, vem, kaj to potegne za sabo in kako bi se sam tega loteval. Če bi se tega loteval tako, kot mislim, da je prav, bi to pomenilo, da me nič ne bi bilo doma in da družina od mene ne bi imela kaj dosti, tega pa si ne bi dovolil, ker mi je družina precej pomembnejša kot vse drugo. Za smučanje smo po svoje naredili že ogromno, zdaj pa naj to delajo še drugi.

Vam je kdaj žal, da vsega tega, kar se vam je v življenju zgodilo, niste zapisovali? Sliši se kot uspešnica.

Res je, nisem si zapisoval, je pa moja mama vestno shranjevala vse, kar je bilo o meni zapisanega in objavljenega. Danes je to shranjeno v škatli, ki jo bom enkrat, ko bo čas za to, odprl.

Res se mi je zgodilo ogromno stvari in kar nekaj ljudi me je že nagovarjalo k temu, naj napišem knjigo, vendar moram reči, da za zdaj še nimam časa. Ukvarjam se s toliko drugimi stvarmi, da se poglavja moje knjige še pišejo. Če se bom kdaj odločil napisati knjigo, pa upam, da bom našel nekoga z zelo dobrim spominom (smeh, op. a.).

Sarajevo 1984 (siol.net)
Intervju z Juretom Frankom, junakom olimpijskih iger v Sarajevu | Sarajevo 1984 (siol.net)
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                Jure Franko se je v drugem teku pozitivno odzval in napadel
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                 Veselje na Bjelašnici 14.februarja 1984
[You must be registered and logged in to see this image.]
Jure Franko 2. mesto, Max Julen 1. mesto in Andreas Wenzel na 3. mesto
[You must be registered and logged in to see this image.]
Jure Franko in srebrna medalja iz ZOI Sarajevo 84 kjer je postal častni občan
[You must be registered and logged in to see this image.]
  Jure Franko z ženo Simono Vodopivec ustvarjata uspešne Muzikale, med tem
              tudi zaenkrat najbolj uspešen muzikal v Sloveniji - Mamma Mia

VELJKO BULAJIĆ

Umrl je Veljko Bulajić, režiser Bitke na Neretvi

Na današnji dan je v 97. letu starosti umrl Veljko Bulajić, v Črni gori rojen režiser, ki se je podpisal pod Bitko na Neretvi, najdražjim jugoslovanskim filmom vseh časov.
Slaba dva tedna po 96. rojstnem dnevu je umrl Veljko Bulajić, eden najslavnejših režiserjev iz nekdanje Jugoslavije, poroča hrvaški časopis Večernji list.

V Črni gori rojeni Bulajić je filmsko režijo študiral v Rimu in kot asistent sodeloval z italijanskimi filmskimi velikani, kot sta bila Federico Fellini in Vittorio De Sica. Nato se je vrnil v Jugoslavijo in leta 1959 posnel svoj prvi celovečerec Vlak brez voznega reda ter zanj na filmskem festivalu v Pulju dobil dve zlati areni, nato pa nadaljeval z nizom izjemno uspešnih filmov z Bitko na Neretvi iz leta 1969 na čelu.
Bulajić je scenarij za Bitko na Neretvi napisal s svojim starejšim bratom Stevanom, s katerim sta pred tem leta 1962 ustvarila tudi film Kozara. Zgodbo Bitke na Neretvi sta zasnovala po dogodkih v drugi svetovni vojni, ko so se partizani leta 1943 na Neretvi spopadli z vojaki sil osi, film pa je imel neverjetno zvezdniško igralsko zasedbo – v njem so med drugim igrali Yul Brynner, Sergej Bodnarčuk, Curd Jürgens, Franco Nero in Orson Welles.
Bitka na Neretvi je bil najdražji film, ki so ga posneli v nekdanji Jugoslaviji. Enega od plakatov za njegovo angleško različico je brezplačno izdelal Pablo Picasso, film je bil nominiran tudi za tujejezičnega oskarja, v Jugoslaviji pa so ga slavili kot "enega najboljših vojnih filmov vseh časov".
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
               Orson Wells in Veljko Bulajić med snemanjem Bitke na Neretvi
[You must be registered and logged in to see this image.]
     Jovanka in Josip Broz Titona svetovni premieri Bitke na Neretvi v Sarajevu
[You must be registered and logged in to see this image.]
                    Veljko Bulajić eden velikanov jugoslovanskega filma
[You must be registered and logged in to see this image.]
                  Veljko Bulajić na snemanju filma Bijeg od mora leta 2017
[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Veljko Bulajić je bil nominiran tudi za oskarja

ABBA & WATERLOO

Abba je s pesmijo Waterloo zmagala na tekmovanju za pesem Evrovizije.

Na današnji dan leta 1974 je švedska glasbena skupina Abba v sestavi Agnetha Fältskog, Björn Ulvaeus, Benny Andersson in Anni-Frid Lyngstad s pesmijo Waterloo v angleškem obmorskem letovišču Brighton zmagala na tekmovanju za pesem Evrovizije.

Švedska je takrat slavila prvič
Za Abbo je bila evrovizijska zmaga odskočna deska za svetovno slavo. Po evrovizijski zmagi je skupina z Waterloojem osvojila lestvice po vsem svetu. Istoimenski album je še vedno najbolje prodajan album na Švedskem. V milijonskih nakladah so se sicer prodajali vsi albumi skupine. Abba tako velja za eno najuspešnejših skupin v glasbeni zgodovini in za pop fenomen.
Danes 78-letni Björn Ulvaeus je prepričan, da je bilo sodelovanje na tekmovanju za pesem Evrovizije ključnega pomena. Kot je v nedavnem pogovoru za nemško tiskovno agencijo dpa povedal glasbenik, tekstopisec in producent, je bilo pred pol stoletja zelo težko uspeti izven Švedske. »Mislim, da je bila Evrovizija edina pot v tujino,« je dodal v pogovoru, ki je potekal v Londonu, kjer sta trenutno na ogled spektakularna hologramska predstava Abba Voyage in Abbin muzikal Mamma Mia.
V Brigtonu bodo ob 50-letnici evrovizijske zmage Abbi odkrili spominsko ploščo. Britanski BBC tudi pripravlja nov dokumentarec. Album Watterloo pa bo izdan v deluxe različici. Številni danes tudi menijo, da je več kot naključje, da bo letošnje tekmovanje za pesem Evrovizije prav v švedskem Malmöju.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Pred 50 leti je švedska glasbena skupina Abba v sestavi Agnetha Fältskog, Björn
Ulvaeus, Benny Andersson in Anni-Frid Lyngstad s pesmijo Waterloo v angleškem
    obmorskem letovišču Brighton zmagala na tekmovanju za pesem Evrovizije

SVETOVNI DAN ZEMLJE

22. aprila se spominjamo našega planeta – planeta Zemlje. Na ta dan namreč praznujemo Svetovni dan Zemlje. Ne samo v Sloveniji, ta praznik obeležujejo tudi v več kot 192 državah sveta.

Gotovo ste se vprašali, zakaj ravno 22. april. 22. aprila 1970 je na milijone ljudi odšlo na ulice in začelo protestirati proti takratnemu 150-letnemu vplivu, ki ga je imel industrijski razvoj na naš planet. Prizadevanja za ohranjanje planeta in naravnih virov so po 54. letih še bolj aktualna.

Letošnji Svetovni dan Zemlje je posvečen ukrepanju proti podnebnim spremembam. Gre za enega največjih izzivov za prihodnost človeštva in sisteme podpore življenja, zaradi katerih je naš svet primeren za bivanje. Pri blaženju podnebnih sprememb je pomemben zaveznik ohranjena narava. Če je ohranjena pestrost vrst rastlin in živali, če imajo vrste vitalne populacije in je genetska raznovrstnost visoka, so ekosistemi bolj odporni in se na spremembe lažje prilagajajo.

Ob dnevu Zemlje vas vabimo, da nekaj koristnega za naš planet storite tudi vi. Kaj boste za ohranjanje našega planeta storili, pa prepuščamo vam.
[You must be registered and logged in to see this link.]

DAN EKOLOŠKEGA DOLGA

Dan ekološkega dolga za Slovenijo, ko smo v državi že porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, bo letos nastopil 25. aprila. To je po dnevu Zemlje oziroma en teden pozneje kot lani. Naša dejanja presegajo zmogljivosti našega planeta, zato so nujne trajnostne rešitve, opozarja Inštitut za zdravje in okolje.

Po podatkih organizacije Global Footprint Network ekološki odtis Slovenca znaša 5,37 globalnega hektarja, Zemlja pa razpolaga le z 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin, kot so travniki, pašniki, obdelovalne površine in ribolovna območja. Če bi torej vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili svoje potrebe po naravnih virih, so ob današnjem dnevu Zemlje sporočili z inštituta.

"Naša dejanja presegajo zmogljivosti našega planeta in poudarja potrebo po trajnostnih rešitvah, ki bodo naravne vire ohranjale za prihodnje generacije," opozarjajo.

Kot je ob tem dejal direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc, smo navajeni, da sta si dan Zemlje in slovenski dan ekološkega dolga koledarsko blizu, "kar nas dodatno spodbuja k razmisleku o vplivu, ki ga imamo na planet". "Samo z združenimi močmi in odločnimi koraki lahko dosežemo zastavljene cilje in se učinkovito spopademo s posledicami podnebnih sprememb," je jasen.

Na inštitutu so ob tem spomnili, da so prejšnji teden ob svetovnem dnevu Zemlje in dnevu ekološkega dolga za Slovenijo začeli z ozaveščevalno kampanjo na družbenih omrežjih. V okviru kampanje bodo z različnimi govorci izpostavili nekaj glavnih dejavnikov, ki vplivajo na naš ekološki odtis, kot so prehrana, potrošnja, mobilnost in energija.

Po mnenju Gorenca potrebujemo obsežne, medsektorske ukrepe, ki bodo povečali učinkovitost uporabe virov, zlasti v mobilnosti in energetiki. "Prav tako je ključnega pomena spodbujanje trajnostnih inovacij in preoblikovanje našega gospodarstva v krožno gospodarstvo, ki spoštuje naravne omejitve planeta," je podčrtal.

Na inštitutu se zavedajo, da so pri tem pomembni vsi posamezniki, zato so pred leti predstavili slovenski kalkulator za izračun osebnega ekološkega odtisa, s katerim lahko vsak na enostaven način preveri, kako njegova dejanja vplivajo na okolje. "Orodje ima pomembno vlogo tudi v formalnem in neformalnem izobraževanju v Sloveniji," je prepričan Gorenc.

O pomembnosti prenašanja informacij o okolju in skrbi zanj na otroke pa se ukvarja inštitutov projekt EcoFootprint, pri katerem so s partnerji kalkulator ekološkega odtisa nadgradili in ga ponudili uporabnikom v Romuniji. V skladu s projektom poteka tudi usposabljanje za učitelje.

Zavedanje o okoljskih vprašanjih postaja vse pomembnejše, saj so naši vsakodnevni koraki bistveni za ustvarjanje trajnostne prihodnosti. "Z majhnimi spremembami v svojem vsakdanjem življenju lahko dosežemo velike rezultate. Zato je ključno, da se zavedamo svojega ekološkega odtisa in se trudimo zmanjšati svoj vpliv na okolje," so še zapisali na Inštitutu za zdravje in okolje.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Avtor: John McConnell – from [2]: Earth flag created solely from public domain
sources and released into the public domain by Derrick Coetzee.; licenca: Javna
  domena; URL: [You must be registered and logged in to see this link.]

SVETOVNI DAN SVOBODE TISKA

Na današnji dan leta 1993 je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov z windhoeško deklaracijo razglasila svetovni dan svobode tiska.

WINDHOEŠKA DEKLARACIJA

POSLANICA GENERALNEGA SEKRETARJA ZN

Svet se sooča z okoljsko krizo brez primere, ki predstavlja eksistenčno grožnjo tej in prihodnjim generacijam.

Ljudje morajo biti s tem seznanjeni, novinarji in medijski delavci pa imajo ključno vlogo pri njihovem informiranju in osveščanju.

Lokalni, nacionalni in svetovni mediji lahko izpostavijo zgodbe o podnebni krizi, izgubi biotske raznovrstnosti in okoljski nepravičnosti.

Skozi njihovo obveščanje lahko ljudje razumejo stisko našega planeta. Prav tako se jih s tem lahko mobilizira in opolnomoči za ukrepe oziroma spremembe.

Medijski delavci lahko tudi dokumentirajo degradacijo okolja in zagotavljajo dokaze okoljskega vandalizma, kar lahko pomaga pri kaznovanju odgovornih.

Ni presenetljivo, da se nekateri vplivni ljudje, podjetja in institucije ne ustavijo pred ničemer, da bi okoljskim novinarjem preprečili opravljanje njihovega dela.

Medijska svoboda je pod pritiskom, okoljsko novinarstvo pa je vse bolj nevaren poklic.

V zadnjih desetletjih je bilo ubitih na desetine novinarjev, ki so poročali o nezakonitem rudarjenju, sečnji dreves, divjem lovu in drugih okoljskih kršitvah.

V veliki večini primerov nihče ni odgovarjal.

UNESCO poroča, da je bilo v zadnjih petnajstih letih okoli 750 napadov na novinarje in tiskovne hiše, ki so poročale o okoljskih vprašanjih. Pogostost takšnih napadov narašča.

Tudi pravne postopke se zlorablja za cenzuro, utišanje, pridržanje in nadlegovanje okoljskih novinarjev, medtem ko se nova doba podnebnih dezinformacij osredotoča na spodkopavanje dokazanih rešitev, vključno z obnovljivimi viri energije.

Toda okoljski novinarji niso edini ogroženi.

Medijski delavci po vsem svetu tvegajo svoja življenja, da bi nam posredovali novice o vsem, kar se dogaja, in sicer od vojn do izzivov demokracije.

Šokiran in zgrožen sem nad velikim številom novinarjev, ki so bili ubiti v izraelskih vojaških operacijah v Gazi.

Združeni narodi priznavajo neprecenljivo delo novinarjev in medijskih strokovnjakov pri zagotavljanju obveščenosti in angažiranosti javnosti.

Brez dejstev se ne moremo boriti proti napačnim in lažnivim informacijam. Brez odgovornosti ne bomo imeli močnih politik.

Brez svobode tiska ne bomo imeli nikakršne svobode.

Svobodni mediji ni izbira, ampak nuja.

Naš svetovni dan svobode medijev je zelo pomemben. Prav zato pozivam vlade, zasebni sektor in civilno družbo, da se nam pridružijo pri ponovni potrditvi naše zavezanosti k varovanju svobode medijev ter pravic novinarjev in medijskih strokovnjakov po vsem svetu.
Vir: Informacijska služba ZN na Dunaju
[You must be registered and logged in to see this link.]

IZSEK
"Odgovornost novinarja do javnosti je nad katero koli drugo odgovornostjo, zlasti nad odgovornostjo do delodajalca ali oblasti."
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Danes praznujemo svetovni dan svobode tiska

JOSIP BROZ TITO - 44 LET

Nič se ni spremenilo

Danes bo za vse, ki se z veseljem in nostalgijo spominjajo »dobrih, starih časov« nekdanje Jugoslavije, spet velik dan; gre namreč za obletnico smrti voditelja nekdanje SFRJ Josipa Broza Tita. Med obredi tega dne so pogosta tudi potovanja – zlasti med Slovenci – čez hrvaško mejo v Kumrovec ob Sotli, kjer se je Tito rodil. Tam so naprodaj tudi mnogi spominki, kot je tale na priloženi fotografiji, spremlja pa ga pomenljiv napis, ki bi ga lahko pesniško prevedli takole: »Odkar so Joža preč, je lopovov vse več.«

Kar spet pomeni, da se v 44 letih po Titovi smrti ni spremenilo prav nič. Po vsebini so takšna gesla enaka kot vsa leta po Titovi smrti. Saj se še spomnite tistega, a ne: »Res je Joža kra'l, a je vsaj nam kaj dal.«
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]

MEDNARODNI DAN MEDICINSKIH SESTER IN TEHNIKOV

NAŠE MEDICINSKE SESTRE. NAŠA PRIHODNOST

Na današnji dan praznujemo Mednarodni dan medicinskih sester in tehnikov, ki je priložnost za priznanje ključne vloge medicinskih sester v zdravstvenih sistemih po vsem svetu. Letošnji Mednarodni dan medicinskih sester poteka pod sloganom "Naše medicinske sestre. Naša prihodnost", kar poudarja ključno vlogo, ki jo imajo pri oblikovanju prihodnosti zdravstvene nege.

Na današnji ta dan se spominjamo rojstva britanske humanistke in medicinske sestre Florence Nightingale, ki je znana kot pionirka ozaveščanja o potrebah po izobraževanju medicinskih sester. Njeno delo med krimsko vojno je postavilo temelje za moderno zdravstveno nego. Florence Nightingale nas je naučila, kako pomembno je zagotoviti ustrezno medicinsko oskrbo in izobraževanje ter skrbeti za higienske razmere v zdravstvenih ustanovah.

Danes se soočamo s priložnostjo, da nadaljujemo njeno dediščino in gradimo na njenih dosežkih. Letošnji Mednarodni dan medicinskih sester poteka pod sloganom "Naše medicinske sestre. Naša prihodnost", kar poudarja ključno vlogo, ki jo imajo pri oblikovanju prihodnosti zdravstvene nege. Kljub izzivom, s katerimi so se srečale, so medicinske sestre pokazale izjemno prilagodljivost, predanost in profesionalnost.

Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje, da bo do leta 2030 primanjkovalo 5 milijonov medicinskih sester po vsem svetu. Vendar ta izziv prinaša tudi priložnost za razvoj in izboljšanje naše stroke. Pandemija, ki je prizadela svet, nas je prisilila, da razmislimo o inovativnih pristopih k oskrbi pacientov, digitalizaciji zdravstvenega sistema in povečanju solidarnosti med zdravstvenimi delavci.

"Medicinske sestre smo srce zdravstvenega sistema. Naše delo je ključno za zagotavljanje udobja, varnosti in hitrega okrevanja pacientov. Naša vloga v timu je neprecenljiva, saj smo most med pacienti, družinami in zdravstvenimi strokovnjaki. Za doseganje zagotovitve boljše prihodnosti zdravstva, je pomembno, da prepoznamo vrednost medicinskih sester in jim zagotovimo ustrezno podporo. To vključuje izboljšanje delovnih pogojev, večjo vključenost pri odločanju v zdravstvenih ustanovah ter ustrezno finančno in strokovno priznanje za naše delo. Kvalitetna zdravstvena nega prispeva k boljšemu zdravju ljudi in posledično k zmanjšanju stroškov. Investicije v medicinske sestre ne koristijo samo njim kot profesiji, temveč celotni skupnosti in družbi," je zapisala pred. Kristina Martinović z UP Fakultete za vede o zdravju.

"V imenu Katedre za zdravstveno nego UP Fakultete za vede o zdravju čestitamo vsem medicinskim sestram in tehnikom ter se zahvaljujemo za vašo predanost, srčnost in neprecenljiv prispevek k zdravju in dobrobiti pacientov in skupnosti."
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Naše medicinske sestre. Naša prihodnost.