Na današnji dan

18. februar - 2014 g

Održan je u Beogradu koncert legendarnog britanskog benda "Dipl parpl". "Najglasniji bend na svetu" prvi put je gostovao u Beogradu, sada davne 1975. godine.

DAN ŽENA

Na ta dan praznujejo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost ter dosežke žensk. Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka in socialistka Klara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933).

Zetkinova se je začela za enakopravnost žensk bojevati leta 1889. Pobudo za dan, posvečen ženskam, je dala na 2. mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvi dan žena (takrat še ni bil mednarodni) so praznovali v ZDA 28. februarja 1909, ko ga je razglasila Socialistična stranka Amerike

Prvič so medarodni praznik praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Takrat je za praznik vseh žensk veljal še 19. marec. Mednarodni dan žena se na 8. marca praznuje od leta 1917.
Praznik je nastal tudi v spomin na vse ženske (bilo jih je več kot 140), ki so umrle v požaru v newyorški tovarni Triangle leta 1911. 8. marec so pozneje izbrali zato, ker so v New Yorku na ta dan leta 1857 ženske, zaposlene v tekstilni industriji, prvič stavkale.

Leta 1908 je več kot 15 tisoč žensk protestiralo v New Yorku, saj so želele višjo plačo in volilno pravico. 8. marca 1913 so ženske po Evropi imele mirovne shode. V Rusiji, Belorusiji, Makedoniji, Moldaviji in Ukrajini je ta dan državni praznik.

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno leto pozneje. Pomembna letnica v boju za enakopravnost je 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka na graški fakulteti doktorirala iz filozofije.

Ženske so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 so v ustavo SFRJ dodali določilo, da ima vsaka ženska svobodo pri odločanju o rojstvu otrok, tri leta pozneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Zetkin (na sliki tretja z desne) v gostilni Pri levu v kraju Bendlikon pri Zürichu leta
1893 skupaj z družino Bebel in nekaterimi drugimi pomembnimi predstavniki socialno
demokratičnega gibanja (iz leve proti desni: dr. Simon - zet družine Bebel, Frieda
    Simon-Bebel, Clara Zetkin, Friedrich Engels, Julie Bebel, August Bebel, Ernst
               Schattner, Regine Bernstein, Eduard Bernstein (delno odrezan)
[You must be registered and logged in to see this image.]
             Klara Zetkin in Rosa Luxemburg leta 2010
[You must be registered and logged in to see this image.]

GREGORJEVO

Gregorjevo naznanja pomlad in je tudi dan, ko se ptički ženijo. Da je prišel čas, ko smo deležni več naravne svetlobe in ni več treba delati pri luči, so v obrtniških krajih na Gorenjskem v preteklosti oznanili tudi tako, da so na predvečer gregorjevega "luč v vodo vrgli". Običaj marsikje ohranjajo še danes. Gregorjevo praznujemo 12. marca, na god krščanskega svetnika sv. Gregorja.

God sv. Gregorja, 12. marec, je za godom sv. Valentina in pustom po ljudskem izročilu še eden od dni, ki napovedujejo prihod pomladi.
Čas okoli pomladanskega enakonočja je tako kot čas okoli jesenskega enakonočja ter najdaljšega in najkrajšega dneva v letu v kulturni dediščini zelo pomemben, na kar kažejo številne šege.

Z obredjem želeli vzpostaviti red

V predkrščanstvu so ob prelomnih trenutkih leta izvajali določena obredja z namenom, da bi preprečili kaos in vzpostavili red, je povedal avtor knjige o gregorjevem Bojan Knific. Po njegovih besedah sta se v času pomladanskega enakonočja po slovanski mitologiji soočila bog stvarnik Perun in bog podzemlja Veles. "Simbolika ognja in vode prinaša prav to – ogenj gre v vodo, višja in spodnja moč se združita," je pojasnil.
Ljudje so po njegovih besedah želeli z obredjem simbolično preprečiti kaos in vzpostaviti red.

Šega gregorjevega najbolj poznana na Slovenskem

Kot je pojasnil Knific, je šega gregorjevega najbolj poznana na Slovenskem, zlasti v Tržiču, Kropi, Kamni Gorici in Železnikih. "Našli pa smo zelo podobne šege spuščanja luči po vodi tudi drugod. Tako na primer v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem na predvečer svečnice spustijo po vodi cerkvice, v katerih gori luč," je navedel Knific.
Zelo sorodne šege poznajo tudi v mnogo krajih v Švici, na Bavarskem, Češkem, južnem Poljskem in Franciji. "Izvajajo jih ob drugih praznikih, a nedvomno gre za šego, ki ima iste korenine. Gre na neki način za simbolno dejanje, ko gre ogenj na vodo, in je povezano že s predkrščanskim obdobjem," je pojasnil Knific.

Praznik zaljubljencev

Gregorjevo na Slovenskem velja tudi za praznik zaljubljencev ali praznik, ko se ptički ženijo. Stari običaj pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož.

Gregorijanski koledar

God sv. Gregorja je bil po starem julijanskem koledarju prav na dan začetka pomladi. Z uvedbo gregorijanskega koledarja, ki ga je vpeljal papež Gregor XIII. in je na slovenskem območju v uporabi od leta 1584, pa se je pomaknil deset dni nazaj.

Šego spuščanja barčic ohranjajo po več krajih v Sloveniji

V obrtniških in delavskih krajih na Gorenjskem so še na začetku 20. stoletja po potokih spuščali kose lesa z gorečimi oblanci, pozneje pa z gorečo svečo. S tem so sporočili, da bodo od zdaj lahko dlje časa delali pri dnevni svetlobi. Med svetovnima vojnama so šego prevzeli otroci in po vodi začeli spuščati lesena ali papirna plovila z gorečimi svečami.
Na Gorenjskem so v 70. letih prejšnjega stoletja s pomočjo lokalnih turističnih društev, muzeja in šol znova oživili staro šego obrtniških središč, ko so vajenci, otroci in mladina spuščali v vodo barčice s prižgano smolo.
Šego spuščanja barčic po vodi na predvečer gregorjevega danes ohranjajo v več krajih po Sloveniji. Kje bodo letošnji dogodki in praznovanja gregorjevega po Sloveniji, si lahko pogledate v spodnji grafiki.

27.Gregorjevem sejmu v Novem Mestu pričakujejo velik obisk

Na 27. Gregorjevem sejmu kmetijske opreme, vrtičkarstva, vinogradništva in sadjarstva, ki se danes začenja v Novem mestu, se bo do nedelje predstavilo več kot 150 razstavljavcev, Kmetijska zadruga KZ Trebnje-Krka pa bo program obogatila z dodatnimi prireditvami. Na tretjem največjem slovenskem kmetijskem sejmu pričakujejo vsaj 20 tisoč obiskovalcev.
Predstavilo se bo več kot 200 domačih in tujih ponudnikov. Obiskovalci bodo na sejmu lahko našli kmetijske stroje in pripomočke, avtomobile, izdelke za dom in vrt, tekstil, bižuterijo, pa tudi lokalno pridelano sadje, zelenjavo, domače mesnine, pekovske in mlevske izdelke, domača olja, medene, mlečne in rokodelske izdelke. Ogledali si bodo lahko razstavo malih in domačih živali.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Gregorjevo na Slovenskem velja tudi za praznik zaljubljencev ali praznik, ko se ptički
ženijo. Stari običaj pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva
               ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož

TINA MAZE

Na današnji dan leta 2013 je slovenska smučarka Tina Maze osvojila veliki kristalni globus in postala najboljša smučarka sezone. Velikemu je dodala še dva mala kristalna globusa.

Mazejeva je v sezoni osvojila 11 zmag in skupaj 24-krat stala na stopničkah zmagovalnega odra. S tem je podrla rekord največ osvojenih stopničk v sezoni, z zbranimi 2.414 točkami pa je presegla tudi rekord največ osvojenih točk v eni sezoni in prehitela znamenitega avstrijskega smučarja Hermanna Maierja.

V sezoni 2012/13 je osvojila veliki kristalni globus za skupno prvo mesto v svetovnem pokalu ter prvi mesti v veleslalomskem in superveleslalomskem seštevku ter drugi mesti v slalomu in smuku.
Tina Maze se je rodila 2. maja 1983 v Slovenj Gradcu. Januarja 1999 je pri 15 letih debitirala v svetovnem pokalu. Pri 17 letih se je udeležila svojega prvega svetovnega prvenstva, naslednje leto pa olimpijskih iger, na katerih je veleslalomsko preizkušnjo končala na 12. mestu. Kariero je začela kot specialistka za veleslalom, nato pa je začela tekmovati še v vseh drugih disciplinah.

Prvo zmago v karieri je dosegla leta 2003 v Söldnu in skupni seštevek končala na 38. mestu z doseženimi 190 točkami, vsemi v veleslalomu. Sezona 2005 je bila uspešnejša, saj je trikrat zmagala v veleslalomu ter bila še dvakrat tretja v superveleslalomu. Sezono je končala na 10. mestu s 650 točkami, od tega jih je 366 osvojila v veleslalomu, v katerem je bila v skupnem seštevku četrta. Naslednjo sezono je s 525 točkami končala na 14. mestu. Sezona 2007 ni bila tako uspešna, saj se niti enkrat ni uvrstila na zmagovalni oder, med deseterico pa je tekme končala le trikrat. Sezono je končala na 30. mestu z 268 točkami. Februarja 2008 je v St. Moritzu dobila svoj prvi smuk v karieri, to je bila tudi prva ženska smukaška zmaga za Slovenijo. Sezono je končala 28. z 287 točkami.

Začetki, ko je Tina Maze zapustila slovensko reprezentančno ekipo in začela trenirati s svojo ekipo Team to aMaze, so bili težki. Z visokimi številkami se je počasi začela prebijati med najboljše. Odločitev se je obrestovala na domačem veleslalomu v Mariboru, kjer je zmagala leta 2009. Sezono je končala na šestem mestu z osvojenimi 852 točkami.

V naslednji sezoni se je trikrat povzpela na oder za zmagovalce; zmagala je v veleslalomu v Garmischu ter bila druga v veleslalomu in slalomu. Petnajstkrat se je uvrstila med deseterico ter bila četrta v skupnem seštevku. Sezono 2011/2012 je začela z nekaj dobrimi rezultati in stopničkami. Prvo zmago sezone je dosegla v Trbižu v superkombinaciji. Na stopničkah je stala osemkrat, skupni seštevek pa končala na 3. mestu s 1139 točkami. Na svetovnem prvenstvu v Garmischu je osvojila srebro v superkomninaciji ter zlato v veleslalomu. Sezona 2012 je bila zelo nenavadna. Zmagala ni na niti eni tekmi, desetkrat stala na stopničkah, nekajkrat pa le za las zgrešila zmago. 1402 osvojenih točk je zadostovalo za skupno drugo mesto.

Sezona 2012/2013 je bila sezona podiranja rekordov. Končala jo je z 11 zmagami in postavila rekord po številu osvojenih točk.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                Zlatarna Celje in Tina Maze s svojo blagovno znamko Lenzia
[You must be registered and logged in to see this image.]
              Na Olimpijskih igrah v Sočiju je postala še Olimpijska prvakinja
[You must be registered and logged in to see this image.]
Tina Maze se je s svetovnega prvenstva 2015 vrnila z dvema naslovoma prvakinje
           (smuk, alpska kombinacija) in enim podprvakinje (superveleslalom)
[You must be registered and logged in to see this image.]
Nekdanja šampionka Tina Maze je v dobrodelne namene pomagala zbrati 135.000 €
[You must be registered and logged in to see this image.]
          Tina Maze je napisala biografski roman JAZ.TINA. naprodaj od 22.februarja





    Izdelali so serijo spominskih srebrnikov z vdelanimi koščki smuči, čelade in diamantom

CHARLIE CHAPLIN

Na današnji dan leta 1972 se je igralec Charlie Chaplin vrnil v ZDA, potem ko je državo v zgodnjih petdesetih letih zapustil, saj so ga takrat označili za komunista.

[You must be registered and logged in to see this link.]

KO SEM SE ZAČEL RESNIČNO IMETI RAD

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem spoznal, da sem vedno in ob vsaki priložnosti
na pravem mestu in ob pravem času,
in da je vse kar se dogaja pravilno -
od takrat dalje sem lahko miren.
Danes vem, da se to imenuje ZAUPANJE.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem lahko spoznal,
da so čustvena bolečina in trpljenje
za mene samo opozorila,
da živim v nasprotju z lastno resnico.
Danes vem, da se to imenuje BITI VERODOSTOJEN.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem
in lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast.
Danes vem, da se to imenuje ZRELOST.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem si prenehal krasti prosti čas,
in prenehal sem ustvarjati mogočne projekte za prihodnost.
Danes počnem samo to, kar ustvarja zadovoljstvo in radost,
tisto, kar ljubim in kar ustvarja smeh v mojem srcu,
na moj lasten način in v mojem osebnem ritmu.
Danes vem, da se to imenuje ČASTITOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se osvobodil vsega,
kar ni bilo zdravo zame, od jedi, ljudi, stvari, situacij
in od vsega, kar me je vedno ponovno povleklo nižje,
proč od samega sebe.
Na začetku sem to imenoval "zdravi egoizem",
a danes vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem prenehal imeti vedno prav,
tako sem bil manj v zmoti.
Danes sem spoznal, da se to imenuje SKESANOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se odrekel življenju v preteklosti,
in da skrbim glede prihodnosti.
Sedaj živim samo v tem trenutku, v katerem se vse začenja.
Tako živim danes in to imenujem ZAVEDANJE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem spoznal, da lahko od svojih misli zbolim in da sem lahko slaboumen.
Ko pa sem spet našel moči svojega srca,
je razum dobil pomembnega partnerja.
To vez danes imenujem MODROST SRCA.

Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav,
konfliktov in problemov s samim seboj in drugimi,
ker tudi zvezde sem ter tja trčijo med seboj
in nastanejo novi svetovi.
Danes vem: TO JE ŽIVLJENJE.

* Charlie Chaplin, sebi, za 70. rojstni dan. RIP
prevedel in obelodanil - Janez Kozamernik

[You must be registered and logged in to see this image.]
Charlie Chaplin kot Potepuh, "najbolj univerzalna ikona" kinematografije, leta 1915
[You must be registered and logged in to see this image.]
          Sir Charlie Spencer Chaplin mlajši 1889 - 1977

[You must be registered and logged in to see this image.]
                    Charlie Chaplin in žena Oona in 6 otrok leta 1961
[You must be registered and logged in to see this image.]
Charlie Chaplin prejema svojega častnega oskarja od Jacka Lemmona leta 1972.
                      To je bilo prvič, da je bil v ZDA po dvajsetih letih

THE BEATLES

KONCERT

ŠOLSKO GLEDALIŠČE V BUCKINGHAMSHIRU

Na današnji dan leta 1963, je nastal posnetek The Beatles, ki so ga razkrili skoraj natanko 60 let po kasneje in je četverica že postajala najbolj znana zasedba v državi.

Na Radiu 4 BBC so razkrili najzgodnejši znani posnetek koncerta The Beatles v Združenem kraljestvu, in sicer skoraj natanko 60 let po tistem, ko je nastal in je četverica že postajala najbolj znana zasedba v državi. Enourni posnetek je nastal 4. aprila 1963, ko je skupina odigrala koncert v šolskem gledališču v Buckinghamshiru.

Koncert je posnel takrat 15-letni John Bloomfield, navdušenec nad tehnologijo, ki je želel preizkusiti nov magnetofon na kolut, pri svojih 70 letih pa je zdaj razkril obstoj kasete, poroča BBC.
Za nastop je glasbenike rezerviral njegov sošolec David Moores, ki je pisal njihovemu menedžerju Brianu Epsteinu. Ta je rezervacijo odobril za sto funtov, Moores pa je sredstva zbral s prodajo vstopnic sošolcem.

Po pisanju BBC je šlo za edinstven nastop Beatlov, ki so ga izvedli pred skoraj povsem moškim občinstvom. Ključno pa je, da kljub glasnim poslušalcem posnetka ne preglasi odziv občinstva.

Posnetek je ujel »privlačnost dosledno izpiljenih nastopov The Beatles v živo« z mešanico njihovega klubskega repertoarja priredb R&B in začetka partnerstva Lenonna in McCartneyja pri pisanju pesmi, s skladbami z njihovega prvenca Please Please Me, ki je izšel komaj dva tedna prej, 22. marca.
Koncert so začeli z uvodno skladbo albuma I Saw Her Standing There in nadaljevali s Too Much Monkey Business Chucka Berryja.

Del posnetka so v ponedeljek prvič, odkar je nastal, predvajali v oddaji Front Row na Radiu 4 BBC. Pred tem sta ga slišala le preučevalec Beatlov Mark Lewisohn in novinarka BBC Samira Ahmed.
Kot je ocenil Lewisohn, je s to kaseto Beatle mogoče slišati ravno na vrhuncu preboja v svetovno slavo, na tej točki pa so vse posnetke zaznamovali kriki občinstva.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Prikazan je bil prvi posnetek skupine The Beatles na koncertu v šolskem gledališču
                                                v Buckinghamshiru

Mislil sem, da se bo kdo spomnil na 6. april 1941. Gre za dan, ki ga ni korektno kar tako pozabiti.

Na današnji dan je nemška vojska brez vojne napovedi napadla Kraljevino Jugoslavijo. Bombniki so najprej napadli letališča,  nato pa so napadla Beograd. V napadih je bilo ubitih več tisoč ljudi. Kmalu so se napadu na Jugoslavijo priključile še ostale članice sil osi.

Da povzamem, brez vojne napovedi napasti mesto in ga porušiti je vojni zločin. Kot je bilo bombardiranje Dresdna, Hirošime, da ne naštevam dalje.

[You must be registered and logged in to see this image.]

12. Април 1961, сјајан датум за Русију (СССР).

Први пут да је човек летео у свемир!

Почела је нова ера - ера истраживања свемира.

Име Јурија Гагарина остаће заувек у историји као ПРВА особа која је летела у свемир!

Sloba1 (citat):

11.04.2019. god. uhapšen je osnivač Vikiliksa, Džulijan Asanž.
On je sedam godina pre hapšenja proveo u ambasadi Ekvadora u Londonu.
Obrazloženje za povlačenje azila je ,,uzastopno kršenje medjunarodnih konvencija"


[You must be registered and logged in to see this image.]

Jedan borac za istunu (zvizdac), proglasen kao izdajica i zivotno ugrozen. I to sa strane takozvane demokratske zemlje.

MARY QUANT

POPULARIZIRALA MINI KRILA

Na današnji dan je v starosti 93 let umrla britanska modna oblikovalka Mary Quant, ki je popularizirala legendarno mini krilo. Quantova, ki je veljala za eno od najvplivnejših osebnosti na modni sceni v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je umrla mirno na svojem domu v Surreyju na jugovzhodu Anglije, je sporočila njena družina.

Mary Quant je bila "ena od najbolj znanih oblikovalk 20. stoletja in izjemna inovatorka" v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, znanih kot "swinging sixties", je v izjavi zapisala njena družina.
Quantova se je v zgodovino mode zapisala z mini krilom in s tem, da je ženska oblačila naredila zabavnejša in cenovno dostopna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ali je v resnici izumila mini krilo, ta legendarni modni kos, je bilo dolgo časa predmet spora med njo in pokojnim francoskim oblikovalcem Andrejem Courregesom. Toda njena vloga pri tem, da je kratko, do sredine stegen segajoče oprijeto krilo postalo mednarodni trend, ni sporna.

Ustvarila izjemno kratke hlače za ženske

Quantova, ki je bila znana po svoji značilni pričeski bob, je ustvarila tudi vroče hlače – izjemno kratke hlače za ženske, oprijete rebraste puloverje in vodoodporno maskaro.
Rodila se je 11. februarja 1930 v jugovzhodnem Londonu, njena mati in oče sta bila učitelja iz Walesa. Sanjala je o tem, da bo nekoč postala oblikovalka. Začela je šivati oblačila iz posteljnih pregrinjal in šolskih uniform ter študirala na uglednem kolidžu Goldsmiths College v Londonu, kjer je spoznala svojega bodočega moža in poslovnega partnerja Alexandra Plunketa Greena.

Skupaj sta leta 1955 odprla prvi butik, imenovan Bazaar, na znameniti ulici King's Road v londonskem okrožju Chelsea, ki je kmalu postalo živahno središče "swingovskega" Londona. Vse okrožje Chelsea je začelo privabljati zvezdniška imena, kot so Brigitte Bardot, Audrey Hepburn ter člani skupin Beatles in Rolling Stones.

* imenovali so jo tudi "5.Beatles" zaradi tega, ker je že takrat med njihovo glasbo vedno nosila kratko krilo...

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
  Moda, ki jo je predstavljala Mary Quant je za ženske predstavljala osvoboditev,
  gospodarski razcvet in zabavo. Mary Quant je let 1966 prejela Red britanskega
                             imperija za prispevek k modni industriji
[You must be registered and logged in to see this image.]
                   Moda za osvoboditev žensk, gospodarski razcvet in zabavo

„Što se grbo rodi, vrijeme ne ispravi.” - Valtazar Bogišić (20. decembar 1834 - 24. april 1908)


[You must be registered and logged in to see this image.]

Danas je rođendan ovoj veličanstvenoj glumici, rođena je 1934. Širli Meklejn


[You must be registered and logged in to see this image.]

JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU

Na današnji dan mineva 37 let od eksplozije reaktorja v Černobilu, najhujše mirnodobne jedrske katastrofe v zgodovini. Povišano radioaktivnost so takrat zaznali tudi na območju Slovenije. Območje Černobila bo za življenje primerno šele čez 20 tisoč let, narava pa okreva po svoje - na območju so številne živali, na stotine psov, ki so ostali po evakuaciji in ki po raziskavah kažejo znake genetskih sprememb. Danes dodatno skrb prinaša vojna v Ukrajini, saj na njenem ozemlju v Zaporožju stoji največja jedrska elektrarna v Evropi, spopadi pa močno ogrožajo njeno varnost. 

Danes, skoraj 40 let po nesreči, je še vedno kontaminiranih približno 150 tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja v Belorusiji, Rusiji in Ukrajini, ki se razteza severno od elektrarne do 500 kilometrov daleč. Območje v širini 30 kilometrov okoli elektrarne velja za izključitveno območje in je nenaseljeno.

Radioaktivne padavine so se razpršile po Evropi

Radioaktivne padavine so se zaradi vetra in neviht razpršile po večjem delu severne poloble, vendar so bile količine v mnogo primerih nepomembne. Cezij in druge radioaktivne izotope je veter odnesel proti severu na Švedsko in Finsko ter deloma nad druge dele severne poloble. V prvih treh tednih po nesreči je bila raven sevanja v ozračju na več mestih po svetu nad normalno, vendar so te ravni hitro padle. Nobena študija ni pokazala neposredne povezave med Černobilom in povečanim tveganjem za raka ali druge zdravstvene težave zunaj neposredno prizadetih republik Ukrajine in Belorusije ter Ruske federacije, lahko preberemo v zapisu Mednarodne agencije za jedrsko energijo.

Kaj pa Slovenija?

"Zaradi radioaktivnega oblaka, ki so ga vetrovi raznesli po večjem delu Evrope, smo, kljub veliki razdalji od Černobila, posledice občutili tudi v Sloveniji," so potrdili na Upravi RS za jedrsko varnost (URSJV). Kako visoka pa je bila stopnja radioaktivnosti pri nas v resnici? "Takrat smo zaznali najvišjo aktivnost ionizirajočega sevanja v Sloveniji. To je bil tudi edini primer, ko so bili zaradi povišanih ravni sevanja potrebni kakršnikoli zaščitni ukrepi na našem ozemlju. Pristojni organi so pravočasno odredili vrsto preventivnih ukrepov in priporočil prebivalstvu," dodajajo. 
Večina ukrepov in priporočil je bila podprta z meritvami onesnaženja deževnice, tal in zraka, kasneje tudi prehrambnih proizvodov. Meritve, tako imenovani izredni monitoring, so opravljali mobilni laboratorij in drugi laboratoriji Inštituta Jožef Stefan ter Zavod za varstvo pri delu.

"Po začetnem povišanju ravni ionizirajočega sevanja, ki je na mestih, predvsem tam, kjer je deževalo, doseglo tudi več kot desetkratne vrednosti naravnega sevanja, so se vrednosti zaradi razpada kratkoživih radionuklidov kmalu zmanjšale," pojasnjujejo z URSJV.

Globalni vpliv jedrske nevarnosti

Kako dolgo po nesreči je povišana radioaktivnost vztrajala na območju Slovenije, smo vprašali strokovnjake.·"Cezij 137 je še vedno mogoče zaznati v naših tleh, vendar ne le zaradi černobilske nesreče, temveč tudi zaradi globalnega onesnaženja, kot posledice jedrskih poskusov."
Nas mora skrbeti? "Ker se aktivnost omenjenega radionuklida s časom zmanjšuje in ker hkrati pronica oziroma migrira v globlje plasti zemlje, se zmanjšuje njegov vpliv na prehranjevalno verigo prebivalstva in tudi živali," mirijo na URSJV. 
Prav tako vsako leto izvajajo monitoring življenjskega okolja, z namenom spremljanja kontaminacije okolja z radioaktivnimi snovmi. Zaradi migracije cezija-137 so razširili izvajanje meritev v zemlji s 30 na 50 centimetrov globine, saj ga je v zgornjih plasteh prisotnega zelo malo. "Na podlagi izvedenih meritev se vsako leto ocenjuje vpliv na prebivalstvo," pojasnjujejo.

K sreči v Sloveniji ni prišlo do stopnje onesnaženja, ki bi neposredno ogrožala zdravje prebivalstva, zato so bili vsi zaščitni ukrepi namenjeni zmanjšanju verjetnosti kasnejših učinkov, na primer rakastih obolenj in dednih posledic, na najmanjšo mogočo mero in so se nanašali zlasti na tako imenovane prehranske ukrepe.
Takoj po nesreči je bila izdana prepoved uporabe deževnice, proste paše krav mlekaric, uporabe sveže zelenjave, lovljenja divjadi in podobno. Ti ukrepi so veljali 20 dni, nato niso bili več potrebni.

Prejeti odmerski sevanja v Sloveniji

"Povprečen prebivalec Sloveniji je leta 1986 zaradi nesreče prejel odmerek okoli enega milisieverta. Tak odmerek sicer prejmemo iz naravnih virov sevanja v nekaj mesecih. Vsako naslednje leto se je odmerek za prebivalce zelo hitro zmanjševal, danes je ocenjen odmerek, ki ga prejme prebivalec Slovenije od černobilske nesreče in preostalih jedrskih poskusov, manj kot 0,01 milisieverta na leto, kar predstavlja okoli 0,4 odstotka prejetega letnega odmerka zaradi naravnega ionizirajočega sevanja, ki je med 2,5 in 2,8 milisieverta na leto. Posledično zdravstvenih posledic zaradi te izpostavljenosti ni bilo mogoče opaziti, saj bi bile statistično neugotovljive in neločljive od vpliva naravnega sevanja."

Vojna v Ukrajini prinesla dodatne skrbi

Po eksploziji aprila 1986 je bilo število žrtev še toliko večje, ker so tedanje sovjetske oblasti šele po dveh dneh javnost obvestile o nesreči. Danes dodatne skrbi povzroča vojna v Ukrajini, tudi zato, ker je ruska vojska ob začetku invazije februarja lani za kratek čas zasedla jedrsko elektrarno v Černobilu.
Tako je Mednarodna agencija za jedrsko energijo v začetku letošnjega leta vzpostavila stalno misijo na jedrskem območju v Černobilu. Pobuda je del nove ureditve, po kateri bodo strokovnjaki stalno napoteni v vse štiri ukrajinske elektrarne, poleg Zaporožja, kjer je organizacija ZN prisotna od septembra, s čimer želijo zmanjšati tveganje za nesrečo v času vojne v Ukrajini.

Vodja IAEA Rafael Grossi je ob vzpostavitvi misije dejal, da je varnost elektrarne Zaporožje prednostna naloga. 
Zaporožje je največja jedrska elektrarna v Evropi. Zaradi spopadov v Ukrajini je bila v tem času že večkrat prisilno zaustavljena zaradi poškodovanih visokonapetostnih daljnovodov, ki povezujejo elektrarno z ukrajinskim energetskim omrežjem.

Električni vodi so bistveni za varnost in delovanje hladilnih sistemov elektrarne. Dlje ko je elektrarna brez električne energije, večja je možnost taljenja sredice jedrskega reaktorja. Nevarnost predstavlja tudi rusko izsuševanje ogromnega vodnega zajetja v južni Ukrajini, kar poleg zalog pitne vode in kmetijstva ogroža tudi hladilni sistem elektrarne.

Prostoživeči psi na zaprtem območju so genetsko že spremenjeni

Danes na območju okoli kraja nesreče, znanem kot izključeno območje, živi na stotine prostoživečih psov, ki so ostali zapuščeni po obsežni evakuaciji. Znanstveniki izvajajo študije njihovih genomov, da bi ugotovili, kakšne posledice je jedrska nesreča pustila na njih. V začetku letošnjega leta je znanstveno združenje Science Advances objavilo izsledke študije Univerze v Južni Karolini in Nacionalnega raziskovalnega inštituta za človeški genom, po katerih so ugotovili, da so černobilski psi genetsko ločeni od čistokrvnih psov ali drugih skupin prostoživečih živali.

V študiji opozarjajo, da je še prezgodaj reči, ali je radioaktivno okolje prispevalo k edinstvenim genetskim profilom psov v Černobilu in na kakšen način. Je pa študija korak v prizadevanju, da bi razumeli, kako je dolgotrajna izpostavljenost sevanju vplivala na tam živeče živali in kaj je potrebno za preživetje okoljske katastrofe. Biologi iščejo tudi odgovor na vprašanje, ali desetletja dolga izpostavljenost sevanju morda vpliva na pospešeno evolucijo.

Študija je tudi odkrila, da so divji psi, ki živijo v bližini černobilske elektrarne, pokazali izrazite genetske razlike v primerjavi s psi, ki živijo le približno 16 kilometrov stran v bližnjem mestu Černobil. Raziskovalci ne morejo z zanesljivostjo reči, ali so mutacije izključno posledica sevanja ali nemara tudi parjenja v sorodstvu.
Poleg psov na zaprtem območju živijo tudi druge vrste živali. Znanstveniki preučujejo bakterije, glodavce in tudi ptice. Študija iz leta 2016 je pokazala, da so bile vzhodne drevesne žabe (Hyla orientalis), ki so običajno zelene barve, na tem območju pogosteje črne. Biologi se ukvarjajo s teorijo, da so žabe doživele koristno mutacijo v kožnem pigmentu melaninu.
Po eksploziji v Černobilu so se tudi v drugih rastlinah in živalih pojavile mutacije. Listi so spremenili obliko in nekatere živali so se rodile s telesnimi deformacijami. Kljub povečani ravni sevanja se redke vrste zdaj v velikem številu vračajo na to območje. Med njimi so bobri, losi, volkovi, divji prašiči in nekatere vrste ptic, poroča Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA).
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
              Opustošeni Pripjat je še danes opomin jedrske nesreče v Černobilu
[You must be registered and logged in to see this image.]
Ta teden so ekipe strokovnjakov za jedrsko varnost in zaščito [You must be registered and logged in to see this link.] nameščene v
[You must be registered and logged in to see this link.] elektrarnah in na lokaciji [You must be registered and logged in to see this link.] za dolgoročno prisotnost v
misijah, ki so se začele na zahtevo [You must be registered and logged in to see this link.], da bi pomagale zmanjšati tveganje
              jedrske nesreče med nenehni konflikt. [You must be registered and logged in to see this link.]
[You must be registered and logged in to see this image.]
               Prostoživeči psi na zaprtem območju so gensko že spremenjeni

[You must be registered and logged in to see this image.]
Danes praznujemo Dan upora proti okupatorju. (nekaterim gre to seveda v nos)

HOWARD HUGHES

Na današnji dan leta 1947 je v Kaliforniji Howard Hughes izvedel prvi polet z letalom Spruce Goose, ki je imelo največja krila v zgodovini letalstva.

Filmski mogotec, nekateri so ga poimenovali letalski pionir, 30 let po smrti v Hollywoodu še vedno ostaja ena najbolj zanimivih in zapletenih osebnosti.

Howard se je ukvarjal z različnimi stvarmi: od Hollywooda do letalske industrije - po drugi svetovni vojni pa je svoj imperij razširil na elektronsko industrijo in igralništvo, sodeloval pa je tudi tudi pri nastanku prvih satelitov... Življenje Howarda Hughes, ki se je rodil na predbožični večer leta 1905 v Teksasu, si lahko ogledate v filmu Martina Scorseseja Aviator.

Že z 18 leti je postal milijonar, saj je podedoval očetovo tovarno, ki je izdelovala strojno opremo. Vendar ga ta vrsta posla ni zanimala, saj je nato kmalu odšel v Kalifornijo in postal filmski producent. Prvi film, ki ga je naredil slavnega, je Two Arabian Knights. Ta je dobil oskarja za režijo, vendar ga ni režiral on, ampak Lewis Milestone.

Drugi film, ki pa je njegovo ime vtisnilo v zgodovino, pa je Hell's Angels. Film je bil tudi njegov režiserski prvenec. Od tu naprej je šla njegova pot le še navzgor. Na koncu velja omeniti še njegov najdrznejši projekt. To je drama o prvi svetovni vojni, ki je bil najdražji film tistega časa, saj je stal 3,8 milijona dolarjev. Med večletnim snemanjem so umrli trije piloti, pri izvajanju pa ni veliko manjkalo, da bi nesrečno končal tudi Hughes.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Howard je veljal tudi za velikega zapeljivca - njegovi veliki ljubezni sta bili hollywoodski 
                                   divi Ava Gardner in Katherine Hepburn
[You must be registered and logged in to see this image.]
     8 propelerski Hughes H-4 Hercules Spruce Goose z razponom kril 97,5 metrov
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Motor Pratt & Whitney R-4360



                          28 cilindrski turbo motor Motor Pratt & Whitney R-4360

THE BEATLES

Na današnji dan je izšla nova pesem nekdanje britanske glasbene skupine Beatles, ki je nastala s pomočjo umetne inteligence in vključuje glas že pokojnega Johna Lennona, več kot štiri desetletja po tem, ko je bila prvotno posneta v demo različici. Pesem Now And Then sta s pomočjo umetne inteligence dokončala bivša člana skupine Paul McCartney in Ringo Starr.

Nova pesem Beatlov Now And Then, ki jo označujejo kot poslednjo pesem glasbene skupine The Beatles, je izšla več kot 50 let po razpadu skupine.

Pesem je v poznih 70. letih minulega stoletja napisal John Lennon. Po njegovem umoru je Lennonova vdova Yoko Ono posnetek izročila preostalim trem bivšim članom skupine: Paulu McCartneyju, Georgeu Harrisonu in Ringu Starru.

Pesem Now And Then je izšla kot dvojna stran A s prvim singlom skupine Love Me Do iz leta 1962 in naslovnico ameriškega umetnika Eda Ruscha, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V petek bo v povezavi s pesmijo objavljen še glasbeni video. Dvanajstminutni dokumentarec v režiji Oliverja Murrayja, ki je najbolj znan po biografski miniseriji The Rolling Stones, bo premierno predvajan na YouTubu.

Pesem je bila ena od več skladb na kaseti

Now And Then je bila ena od več skladb na kaseti, ki jo je Lennon posnel za McCartneyja leto pred svojo smrtjo. Dve drugi pesmi, Free As A Bird in Real Love, je obdelal producent Jeff Lynne in ju izdal leta 1995 in 1996.
Enako so poskušali narediti tudi z Now And Then, vendar so idejo opustili zaradi hrupa v ozadju posnetka. Zdaj je to omogočila umetna inteligenca. Njena uporaba v glasbi je sicer predmet razprav v celotni panogi, pri čemer nekateri obsojajo zlorabe avtorskih pravic, drugi pa hvalijo njeno moč.

"Tam je bil, Johnov glas, kristalno čist"

"Tam je bil, Johnov glas, kristalno čist," je ob napovedi izida poslednje pesmi Beatlov dejal 81-letni McCartney. "To je dokaj čustveno doživetje. Je pravi posnetek Beatlov," je dodal. Skupaj s 83-letnim bobnarjem Starrom je pevec in basist McCartney pesem končal lani. Tudi Starr je vse skupaj sprejel zelo čustveno. "Bilo je, kot da bi bil John tam," je opisal.

Lennonov sin se počuti kot v časovni kapsuli

Lennonov sin Sean Ono Lennon je povedal, da je bilo ganljivo slišati, kako glasbenika sodelujeta po vseh teh letih, ko njegovega očeta ni več. Dodal je, da je to poslednja pesem, ki so jo njegov oče, Paul, George in Ringo lahko naredili skupaj. Opisal je, da se počuti kot v časovni kapsuli.
Harrison, ki je umrl leta 2001, je že v 90. letih minulega stoletja za pesem posnel električno in akustično kitaro.
Beatli – Lennon, McCartney, Starr in Harrison – so se razšli leta 1970. Vsak član je nato nadaljeval svojo kariero.
Lennon je bil ustreljen v New Yorku leta 1980, star 40 let, medtem ko je Harrison leta 2001 umrl zaradi raka na pljučih, star 58 let.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
   Zadnja pesem skupine The Beatles je nastala s pomočjo umetne inteligence AI
[You must be registered and logged in to see this image.]
Pesem je v poznih 70. letih minulega stoletja napisal John Lennon. Po njegovem 
  umoru je Lennonova vdova Yoko Ono posnetek izročila preostalim trem bivšim 
     članom skupine: Paulu McCartneyju, Georgeu Harrisonu in Ringu Starru. 
   (Fotografija je nastala 10. julija 1964 na premieri filma A Hard Day's Night.)

[You must be registered and logged in to see this image.]
             Kip Beatlov na Pier Headu v njihovem domačem mestu Liverpool

ULYSSES SIMPSON GRANT

Na današnji dan leta 1868 je na volitvah v ZDA zmagal republikanec Ulysses S. Grant. Premagal je demokrata Horatia Seymourja in začel svoj prvi mandat. Njegova mandata so pretresali številni škandali. Kljub temu pa je zaslužen tudi za veliko pomembnih zgodovinskih potez. Med drugim je zajezil kukluksklan in sodil njegovim voditeljem.

Rodil se je kot Hiram Ulysses Grant v Point Pleasantu v Ohiu, ime bodočega generala pa je bilo spremenjeno zaradi pisne napake med njegovimi prvimi dnevi na vojaški akademiji Združenih držav v West Pointu. Njegovi prijatelji pa so ga poznali preprosto kot "Sam". Po povprečnem kadetskem obdobju je diplomiral kot enaindvajseti od devetintridesetih kadetov v razredu leta 1843. Kljub temu, da ni bil vzoren šolski uspeh, se je med mehiško vojno (1846-1848) dobro izkazal kot stotnik. osvojil dva priznanja za galantnost in enega za zaslužno obnašanje. Šele ko so se spopadi ustavili in so Grantu dodelili monotone naloge na oddaljenih položajih, daleč od žene in družine, je spet začel zanemarjati svoje delo in močno piti. Leta 1854 je odstopil, da bi se izognil izključitvi iz službe.

Grant je naslednjih šest let preživel v St. Louisu v Missouriju s svojo ženo Julio Dent Grant. Po več kratkotrajnih prizadevanjih, vključno s kratko epizodo kot kmet, se je preselil v Galeno, Illinois, da bi bil prodajalec v družinski trgovini. Ko se je leta 1861 začela državljanska vojna, je izkoristil priložnost za prostovoljno služenje vojaškega roka v vojski Unije. Njegov prvi poveljnik je bil kot polkovnik 21. pehote Illinoisa, vendar je bil julija 1861 hitro povišan v brigadnega generala, septembra pa je dobil poveljstvo nad okrožjem jugovzhodnega Missourija.

Njegova zmagoslavja leta 1862 v Fort Henryju in Fort Donelsonu v zahodnem Tennesseeju mu je prinesla vzdevek Grant "Brezpogojna predaja" in ga postavila pred oči javnosti. Vendar, ko je presenetljiv napad konfederacijskih sil v bitki pri Shilohu prinesel uničujoče izgube v prvem dnevu bojev, je predsednik Abraham Lincoln prejel več zahtev za Grantovo odstranitev iz poveljstva. Kljub temu je Lincoln zavrnil in rekel: »Temu človeku ne morem prizanesti. Bori se.” Naslednji dan je Grantova vojska - okrepljena z enotami pod poveljstvom generalmajorja Don Carlosa Buella - obranila napredovanje Konfederacije in na koncu zmagala.

Grantova težko prigarana zmaga pri Vicksburgu v Mississippiju maja 1863 je bila strateška mojstrovina. 1. maja 1863 je Grantova vojska v bitki pri Port Gibsonu prečkala reko Mississippi. Ker konfederacijskim silam niso bile jasne njegove namere, je Grant poslal del svoje vojske pod poveljstvom generala Williama T. Shermana, da bi zavzel državno prestolnico, Jackson, medtem ko se je usmeril na Vicksburg z namenom, da trajno zapre oskrbovalno bazo Konfederacije. Ko so prvi napadi na mesto pokazali moč obrambe Vicksburga, je bila vojska Unije prisiljena oblegati mesto. 4. julija 1863 se je po 46 dneh kopanja jarkov in metanja ročnih granat 30.000-članska vojska konfederacijskega generala Johna Pembertona predala. Skupaj z zmago severnjakov pri Gettysburgu je zavzetje Vicksburga pomenilo prelomnico v vojni. S tem je Grant postal tudi glavni poveljnik zvezne vojske. Kasneje istega leta je bil Grant pozvan, da prekine zastoj v Chattanoogi, kar je še utrdilo njegov sloves sposobnega in učinkovitega vodje.

Marca 1864 je predsednik Lincoln povišal Granta v čin generalpodpolkovnika in ga imenoval za generala-poveljnika vojske Združenih držav. Ko je Grant postavil svoj štab pri Potomaški vojski, je bil odločen, da bo za vsako ceno uničil Roberta E. Leeja in njegovo hvaljeno vojsko Severne Virginije. Čeprav so ga pestili zadržani podrejeni, drobni prepiri med generali in grozljivimi žrtvami, je zvezni gostitelj Leeja pretepel od reke Rapidan do Jamesa v tem, kar je eden od udeležencev pozneje opisal kot "neizgovorjeno, neizrekljivo zgodovino". Bitke v Divjini, Spotsylvaniji, Hladnem pristanu in poznejše obleganje Petersburga so dejansko uničile uporniško vojsko, kar je privedlo do padca Richmonda in Leejeve predaje pri Appomattox Court House. Čeprav so bile Grantove sile v zadnjem letu vojne izčrpane za več kot polovico, se je leta 1865 predal Lee.

Po državljanski vojni je predsednik Andrew Johnson imenoval Granta za vojnega sekretarja nad novo združeno državo. Leta 1868 je bil Ulysses S. Grant v tekmi proti Johnsonu izvoljen za osemnajstega predsednika Združenih držav. Na žalost, čeprav sam očitno nedolžen podkupovanja, je bila Grantova administracija prepredena s korupcijo in škandali.

Dve leti po drugem mandatu je Grant naredil zmagoslavno turnejo po svetu. Leta 1884 je zaradi skorumpirane banke izgubil vse svoje prihranke. Da bi nadomestil nekaj svojih izgub, je pisal o svojih vojnih izkušnjah za revijo Century Magazine. Izkazali so se tako priljubljeni, da ga je navdihnilo, da je napisal svojo odlično avtobiografijo, Personal Memoirs of U.S. Grant, ki je dokončal komplet dveh zvezkov le nekaj dni preden je umrl za rakom v starosti triinšestdeset let. Ulysses S. Grant je pokopan v New Yorku v največjem mavzoleju te vrste v ZDA. Spominja na Napoleonovo grobnico v Parizu, Grantova grobnica je nacionalni spomenik.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                    Generalpolkovnik Ulysses S.Grant med državljansko vojno
[You must be registered and logged in to see this image.]
       Ulysses S.Granta se je prijel vzdevek "Brezpogojna vdaja"
[You must be registered and logged in to see this image.]
Grant je bil med državljansko vojno general na strani Severa, 
          pozneje pa dva mandata ameriški predsednik


[You must be registered and logged in to see this image.]
         Spominski Zlatnik 1$ Ulysses S.Grant 18 predsednik ZDA 1869 - 1877

MOJE BIVANJE V JLA

SPOMINI - III.

Na današnji dan 4.novembra 1984 sem odšel na služenje vojaškega roka v kasarno Boris Kidrič v Šentvid v Ljubljani. Do 30.10.1984 je bilo potrebno na Upravni organ za notranje zadeve Občine Izola vrniti maloobmejno propustnico in potni list. Da bi kdo slučajno ne zbežal v tujino. Poslovil sem se od prijateljic, prijateljev in sodelavcev, katere sem zapustil s težkim srcem, saj smo se v Mehanotehniki zelo povezali in postali veliki prijatelji vse do današnjih dni.
Pred dnevi je bilo zapisano v prognozi te zime, da utegne biti zelo podobna tisti iz leta 1984-1985, no, takoj sem pomislil na zimo v kateri sem služil vojaški rok. Biti v Ljubljani je morda bil velik privilegij, toda, moje želje in moj razpored je bil služenje v mornarici v Lori. Toda silom prilike se je dogodilo, da so v ŠRO poslali drugega nabornika iz Izole. Šok. Na začetku me je malo zmotilo, toda konec koncev sem se lepo znašel v novi sredini in užival v vsakodnevnem življenju. Malo težko se je bilo privaditi na tako ostro zimo, z obrirom, da imamo na obali prilično drugačne vremenske razmere in bolj milo zimo, saj pri nas zapade sneg le vsakih par let. V Ljubljani pa je bil tisto hudo zimo vsakodnevno, tako, da je bilo tudi s tega vidika, nekaj povsem novega in novodoživetega. Še sreča, da so imeli naši starešine z zimskimi razmerami veliko izkušenj, da so nas pravočasno pripravili, kar nas čaka, tako, da smo se uspešno spopadli z vsemi novostmi pri učenju in terenskih vajah ter zadolžitvah. Bodisi pri negi obleke in še posebej obutve, bodisi pri negi in čiščenju orožja ter njihovi zaščiti, bodisi pri stražarskih dolžnostih, bodisi na terenu...vse to nam je še kako prišlo prav v realnem življenju po služenju. Da smo se znali spoprijeti z nalogami, ki so nas čakale, da smo bili previdni in pripravljeni pomagati eden drugemu ter takšni tudi ostati še vse do danes.

89.400

To je bila številka meni dodeljene polavtomatske puške M59 (Papovke) z desetimi naboji, ki me je spremljala v času šolanja za rezervne oficirje v Ljubljani. Vseskozi sem jo lepo negoval, čistil, naoljil in skratka lepo skrbel za njo, saj je bila nepogrešljiva na terenu, v jarku, na jasah, v gozdu, skratka, bila je vseskozi zvesta in vdana. Posebej pa sem jo pripravil takrat, ko smo bili kot "častna četa" udeleženi na Brniku ob prihodu predsednika Tanzanije Julius Nyerere v Slovenijo. Častni pozdrav in častno četo je takrat vodil namestnik komandanta major Đilas Milan. Ta vadba strojevega koraka in častni pozdrav z orožjem, kar smo vadili več tednov, mi bo ostal za vedno v spominu, posebej tudi naša postavitev, kar smo vedno merili z vrvjo, da je bilo res vse v redu in na mestu. Predsednik Tanzanije Julius Nyerere je kasneje odšel na ogled smučarskih skokov v Planico z novim svetovnim rekordom 191 metrov.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
Na UPNZ Občine Izola je bilo potrebno vrniti Maloobmejno propustnico in Potni list
[You must be registered and logged in to see this image.]
Častna tribuna:Stane Dolanc, predsednik Tanzanije Julius Nyerere, Veselin Djuranovič,
Dušan Šinigoj in Marc Hodler na 8.svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih ob 50
letnici Planice in doseženim novim svetovnim rekordom 191 metrov Matti Nykänen

ART GARFUNKEL

Na današnji dan leta  1941 se je rodil ameriški glasbenik Art Garfunkel, član dueta Simon & Garfunkel, ki je ustvaril uspešnice, kot so The Sound Of Silence, Scarborough Fair in Mrs. Robinson.

Sloviti duet Simon & Garfunkel sta Paul Simon in Art Garfunkel ustanovila leta 1964 in največje uspehe požela z albumoma Sounds of Silence in Bridge over Troubled Water. Avtor večine njunih skladb je bil Simon. Ko sta glasbenika leta 1972 izdala album uspešnic in se združila za nastop v podporo predsedniškemu kandidatu Georgeu McGovernu, se je Garfunkel odločil vrniti v glasbene vode. Leta 1973 je izdal svoj prvi samostojni album Angel Clare, ki je bil sprejet z mešanimi odzivi. Leto pozneje je izšel uspešen album Second Avenue, ki mu je leta 1975 sledil še album Breakaway, na katerem sta nekdanja glasbena sopotnika združila moči za uspešnico My Little Town. Album vključuje tudi skladbo I Only Have Eyes For You, prvo Garfunklovo samostojno pesem, ki se je povzpela na vrh britanske lestvice uspešnic.

Leta 2003 je Garfunkel izdal svoj prvi album z avtorskimi besedili, naslovljen Everything Waits to Be Noticed. Simon & Garfunkel sta se leta 2003 ponovno skupaj podala na izjemno uspešno svetovno turnejo, ki je trajala do leta 2004. Leta 2006 je Garfunkel izdal album Some Enchanted Evening, ki je bil poklon glasbi njegovega otroštva. S Simonom sta se nato še dvakrat odpravila na turnejo.

Leta 2012 je Garfunkel izdal album The Singer, za katerega je izbral 34 skladb iz svoje samostojne kariere ter nekaj pesmi iz obdobja sodelovanja s Simonom. Izidu albuma naj bi sledila turneja, a je bil glasbenik zaradi zdravstvenih težav primoran večino koncertov odpovedati.

Šest grammyjev

V karieri je za samostojno delo in za sodelovanja prejel šest grammyjev, leta 1990 pa sta bila skupaj s Simonom sprejeta v Hišo slavnih rokenrola. Za seboj ima tudi nekaj manjših igralskih vlog. V 70. letih je nastopil v filmih Mika Nicholsa Kavelj 22 in Meseno spoznanje.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Artur Ira Garfunkel
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Nepozabni duet Simon & Garfunkel
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Art Garfunkel je dopolnil 82 let

JAMES NAISMITH

Na današnji dan leta 1861 se je rodil Kanadčan James Naismith, ki velja za izumitelja košarke. Bil je učitelj telesne vzgoje na mednarodnem učiteljišču YMCA v Springfieldu. 15. decembra 1891 je na podlagi igre, ki jo je igral v mladosti, z imenom Duck-on-a-Rock (Raca na skali), pripravil 13 pravil nove igre. Dve košari za breskve je kot koša pritrdil na vsako stran igrišča, ekipi sta šteli po 9 igralcev. 15. januarja 1892 je objavil pravila košarke. V izvirnih pravilih ni bilo preigravanja, žoga pa se je lahko le podajala.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Dr.James Naismith
[You must be registered and logged in to see this image.]
 Spomenik Dr.James Naismith ustanovitelju košarke, avtor Elden Tefft, Lawrence 
                                      v Kansasu, 23 Julija 2011

ZAČETEK OKTOBRSKE REVOLUCIJE

Na današnji dan leta 1917 se je v Rusiji začela velika oktobrska revolucija oziroma vstaja v takratnem Petrogradu.

V noči s 24. na 25. oktober 1917 po starem koledarju (ali od 7. na 8. november po novem) so oboroženi delavci z vojaki pod vodstvom boljševikov zrušili začasno vlado. Zato jo nekateri imenujejo boljševiška in oktobrska, bolj redko pa tudi novembrska revolucija. V nekaterih pogledih je bila nadaljevanje ruske revolucije leta 1917, pri čemer je bila prva faza tako imenovana februarska revolucija. Najbolj markanten voditelj revolucije je bil Vladimir Iljič Lenin. Osrednje aktivnosti revolucije so bile v Petrogradu. Bile so pod nadzorom Petrograjskega sovjeta (sveta), ki mu je načeloval Lev Trocki ter vojaški komite pod nadzorom Adolpha Joffeja. Revolucija je bila odgovor na zatiranje in poniževanje carske Rusije ter na negativne posledice, ki jih je imela 1. svetovna vojna.

Kljub resnim pomislekom mnogih boljševikov je Lenin vztrajal, da je oblast treba prevzeti z revolucijo. Delavci in vojaki so v Sankt Peterburgu zavzeli najpomembnejše točke v mestu in dan pozneje je padel tudi Zimski dvorec, kjer je bila začasna vlada. V Smolnem se je zbral vseruski kongres sovjetov in pod Leninovim vodstvom sestavil prvo sovjetsko vlado in svet ljudskih komisarjev. Druge radikalne skupine so protestirale, ker so boljševiki postavili novo vlado, saj so bili glede na volitve prešibki. Na levici so bili močnejši od njih eseri – socialni revolucionarji, pa tudi sicer so jih neposredno ogrožali domači in tuji nasprotniki.

KRIŽARKA POTEMKIN

Križarka Potemkin (rusko Бронено́сец «Потёмкин», Bronenosec Potjomkin), je sovjetska nema filmska drama iz leta 1925. Film je produciral Mosfilm,^[1] režiral pa ga je Sergej Eisenstein. Film prikazuje upor mornarjev na ruski bojni ladji Potjomkin leta 1905.
Film je dosegel prvo mesto na glasovanju na razstavi Expo 58 v Bruslju na prestižnem seznamu »bruseljskih 12 filmov«. Film »Križarka Potemkin« velja za enega najboljših filmov vseh časov.^[2][3][4] Na sodobnem glasovanju kritikov Sight and Sound leta 2012 je na seznamu najboljših filmov vseh časov dosegel 11. mesto, v vseh prejšnjih anketah pa se je uvrščal med prvo deseterico.^[5]
Dogajanje je postavljeno v junij 1905; glavni protagonist filma je posadka bojne ladje Potjomkin Črnomorske flote Ruske imperialne mornarice. Eisenstein je zgodbo razdelil na pet dejanj, ki imajo vsako svoj naslov.

1.dejanje: Možje in črvi

Na začetku scene dva mornarja, Matjušenko in Vakulinčuk, razpravljata, da bi morala posadka Potjomkina, zasidranega pri otoku Tendra podpreti revolucijo, ki se je takrat odvijala v Rusiji. Po njuni izmeni spita z drugimi možmi v visečih mrežah. Takrat pride častnik pregledati prostor, se spotakne in se razjezi na spečega mornarja. Nemir prebudi Vakulinčuka, ki začne z govorom možem. Vakulinčuk pravi: »Tovariši! Prišel je čas, da spregovorimo. Zakaj čakati? Cela Rusija je vstala! Naj bomo zadnji?« Zjutraj se mornarji pritožujejo zaradi slabe kakovosti mesa za posadko. Meso je gnilo in polno črvov in mornarji pravijo, da »tega niti pes ne bi jedel«. Nato kapitan pokliče ladijskega zdravnika Smirnova, ki pregleda meso. Smirnov pravi, da insekti niso črvi, temveč ličinke, in da jih je mogoče oprati pred kuhanjem. Kuhar začne pripravljati boršč, vendar ga posadka zavrne in izbere kruh in vodo ter konzervirano hrano. Pri čiščenju posode en od mornarjev vidi napis na krožniku »daj nam danes na vsakdanji kruh«. Po razmisleku o pomenu fraze krožnik razbije in s tem se scena konča.

2.dejanje: Drama na krovu

Vsi, ki so zavrnili meso, so zaradi nepokorščine obsojeni na smrt in na prednjem krovu prejmejo zadnji verski obred. Nato morajo poklekniti, čez njih pa razprostrejo platno. Na krov pride strelski vod in prvi častnik jim ukaže streljati, vendar po Vakulinčukovih prošnjah spustijo puške in začne se upor. Mornarji premagajo častnike, ki so v manjšini in prevzamejo nadzor nad ladjo. Častnike vržejo čez krov, ladijskega duhovnika pa privlečejo iz skrivališča, na koncu pa vržejo čez krov še ladijskega zdravnika kot »hrano za črve«. Upor je uspešen, toda Vakulinčuk, karizmatični voditelj upornikov, je ubit.

3.dejanje: Mrtvi mož kliče

Potjomkin pripluje v pristanišče Odesa. Vakulinčikovo truplo odnesejo na kopno in javno razkažejo z napisom na njegovih prsih »Zaradi žličke boršča«. Meščani Odese, žalostni zaradi Vakulinčukove žrtve, javno izražajo nasprotje carju in njegovi vladi.

4.dejanje: Odeske stopnice

Meščani Odese z ladjami in čolni plujejo do Potjomkina in posadki prinesejo zaloge, drugi pa se zberejo na stopnicah, od koder opazujejo dogajanje in se veselijo upornikov. Nenadoma odred kozakov oblikuje bojno linijo na vrhu stopnic in začne napredovati proti množici neoboroženi civilistov, vključno z ženskami in otroki. Začnejo streljati in napredovati z nameščenimi bajoneti. Ob istem času začne carska konjenica napadati bežečo množico še na dnu stopnic. V odgovor mornarji Potjomkina z ladijskimi topovi streljajo na mestno operno hišo, kjer sestankujejo caristični vojaški voditelji. Takrat se razširi novica, da prihaja eskadra carju lojalnih ladij zatreti upor Potjomkina.

5.dejanje: Eden proti vsem

Mornarji Potjomkina se odločijo z ladjo zapustiti pristanišče Odesa in se spopasti s carsko floto. Ko spopad že izgleda neizbežen, mornarji carske eskadre zavrnejo ukaz za napad, se veselijo in vzklikajo v solidarnosti z uporniki ter dovolijo Potjomkinu, ki pluje z rdečo zastavo, da zapluje mimo njihovih ladij.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Vladimir Iljič Lenin

[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Križarka Potemkin

JOHN FITZGERALD KENNEDY

Na današnji dan leta 1960 je John F. Kennedy postal ameriški predsednik.

John Fitzgerald Kennedy (znan tudi po inicialkah JFK), ameriški politik in predsednik, * 29. maj 1917, Brookline, Massachusetts, † 22. november 1963, Dallas, Teksas.
Kennedy je bil najmlajši izvoljeni predsednik ZDA (Theodore Roosevelt je bil najmlajši, ki je služil). Bil je tudi do zdaj edini predsednik rimskokatoliške veroizpovedi, prvi predsednik, ki se je rodil v 20. stoletju, edini, ki je prejel Pulitzerjevo nagrado, zadnji, ki je umrl med mandatom, in zadnji, ki je bil izvoljen neposredno iz senata ZDA. Je tudi najmlajši preminuli predsednik ZDA.
Atentat na Kennedyja se je zgodil 22. novembra 1963 v Dallasu, Teksas. Za umor so obtožili Leeja Harveyja Oswalda, a je Oswalda dva dni po tem ustrelil in smrtno ranil Jack Ruby, tako da do sojenja nikoli ni prišlo. Preiskava je tudi spregledala številna pomembna dejstva, ki so ostala brez jasne razlage, kar je vse skupaj sprožilo številne teorije zarote o tem, kdo je v resnici v ozadju izvedenega atentata.
Zaradi »državne varnosti« je dokumentacija o atentatu do leta 2039 zaprta za javnost (1100 tajnih dokumentov Cie do leta 2017).

John Fitzgerald Kennedy je bil rojen 29. maja 1917 kot drugi najstarejši sin Josepha Patricka Kennedyja in Rose Fitzgerald Kennedy v Brooklineu, Massachusetts.
Kot sin bogatih staršev je John F. Kennedy (za domače in prijatelje Jack) užival brezskrbno mladost. Družina je preživljala poletja v njihovi hiši ob Atlantiku v Hyannisu, Massachusetts, jugovzhodno od Bostona, božične in velikonočne praznike pa v zimski rezidenci v Palm Beachu, Florida. Delo ambicioznega očeta - borznika, poslovneža, politika, lastnika investicijske družbe - je vodilo družino k mnogim selitvam. Oče, ki je bil ognjevite narave in nepopustljiv, je bil pogosto zdoma. Kljub temu se je zelo zanimal za otroke, želel je zvedeti vse in za vsakega otroka, kako mu je potekal dan. Korespondenca je tedaj potekala preko številnih dolgih pisem. Mati Rose je bila njegovo nasprotje, saj se je vedno odločala mirno in razumno. S pomočjo varušk je skrbela za dom in strogo vzgajala otroke. Globoko verna je velik del dneva preživela ob molitvi v svoji kapelici. Odločilno je pripomogla, da je družina ostala čvrsta in enotna. Sam John Kennedy pa je izjavil, da ga nikoli ni vzela v naročje, otrok ni spremljala v šolo, niti sodelovala pri njihovih šolskih aktivnostih.^[11] Mali John je prva leta obiskoval javno osnovno šolo Edward Devotion School - »Devo«, v Brooklineu, nato pa pet različnih privatnih šol v Massachusettsu, New Yorku in Connecticutu. Od leta 1931 je bival v deškem internatu The Choate School v Wallingfordu, Connecticut. Učitelji so ga ocenili kot dobrega dijaka, ki pa se ne trudi, da bi bil odličen, znal je biti tudi kljubovalen. V tem času so se začeli njegovi zdravstveni problemi in ga spremljali celo življenje. Star je bil komaj 13 let, ko so ga začele mučiti trebušne bolečine in v kliniki Mayo, v Rochestru, Minnesota, so mu šele leta 1934 diagnosticirali spastični kolitis. Dobivati je začel steroidne hormone, ki so mu umirili težave, vendar se mu je zaradi njih razvila osteoporoza. Bil je zelo suh, neješč in imel še razne alergije. Zaradi slabega zdravja se mu je že kot otroku vsaka bolezen (škrlatinka idr.) ponovila in tako se je moral tudi posloviti od njemu ljubega športa - ameriškega nogometa.^[12]

Leta 1935 je končal srednjo šolo in se na željo očeta vpisal na Princeton, saj je bil brat Joe na Harvardu. Med počitnicami, še pred odhodom na univerzo, je oče poslal Johna v London na poletni seminar ekonomskih znanosti pri slovitem teoretiku Haroldu Laskiju, (London School of Economics and Political Science - LSE), tega je pred dvema letoma obiskoval tudi brat Joe. A v Londonu je John zbolel za zlatenico in bil hospitaliziran. Moral se je predčasno vrniti domov v ZDA in bolan je komaj preživel mučno potovanje z ladjo Queen Mary (prejel že poslednje olje). V jeseni je začel študij na Princetonu, a se je bolezen ponovila. Po okrevanju je spomladi 1936 skupaj s starejšim bratom trdo delal na velikem živinorejskem ranču v Arizoni in se okrepil. Nato je očeta prepričal, da gre v jeseni na Harvard, kjer je vpisal ekonomijo, zgodovino, tudi angleščino in francoščino, čeprav mu tuji jeziki niso preveč ležali. Vedno bolj ga je zanimala zgodovina, zato je začel »požirati« knjige s to tematiko. Za študentski časopis Harvard Crimson je pisal novinarske članke.^[11]
V poletju 1937, ko je zaključil 1. letnik, se je John s svojim sošolcem in doživljenjskim prijateljem Lemom Billingsom odpravil v Evropo. Večtedensko potovanje jima je financiral oče Joe, ki ga je predsednik ZDA tega leta, v začetku decembra, imenoval za veleposlanika ZDA v Londonu. John in Lem sta tisto poletje vozila majhen beli kabriolet ter obiskala Francijo, Španijo in Italijo. Očetova poznanstva so Kennedyju odprla mnoga vrata, tudi papeža Pija XII.. Pot sta zaključila v Nemčiji, kjer so jima zaradi angleške registrske tablice kamenjali avto. V Nemčiji si je John kupil malega psa dakla in ugotovil, da ima alergijo na pasjo dlako, saj mu je sprožila astmo. Tako je na spisek zdravstvenih težav dodal še novo. Zaradi te alergije so Kennedyjevi edina ameriška predsedniška družina, ki v Beli hiši ni imela psa. Kljub temu so imeli na svojem posestvu poleg ostalih živali tudi kar nekaj teh hišnih ljubljencev.
S popotovanja je očetu pisal pisma, v katerih mu je opisoval svoja opažanja političnih položajev v teh deželah. Johnove osupljive analize so pokazale bistrost in politični talent. V jeseni 1937 si je v 2. letniku Harvarda z zavzetim študijem izboljšal položaj in naslednje poletje spet odšel v Evropo. Bilo je burno leto 1938 in na univerzi si je izboril, da en semester preživi v Evropi. Tako je bil 6 mesecev sekretar pri očetu veleposlaniku in veliko potoval.^[13] Sprva je bil v Franciji, nato Nemčiji in na Poljskem, obiskal je Baltske države ter Sovjetsko zvezo, Turčijo, Palestino, Grčijo, Balkan in popotovanje zaključil v Parizu. Na ameriških ambasadah je John dobival želene podatke, delal je analize ter jih pošiljal očetu.^[14] Vrnil se je na Harvard in imel niz predavanj o splošnem položaju v Evropi, kar mu je dvignilo ugled med sošolci. Za diplomsko nalogo si je izbral Münchenski sporazum, s posebnim poudarkom na britanskem ravnanju. Pisal je tri mesece, nekatere teze je podal z razlagami, ki se niso ujemale z mnenjem očeta, veleposlanika v Londonu. Leta 1940 je z odliko diplomiral. Delo je bilo kasneje izdano v uspešni knjigi z naslovom Zakaj je Anglija spala (izvirno Why England Slept).^[15]
V tistem času je naredil veleposlanik Kennedy kapitalno napako in predsedniku ZDA odsvetoval, da bi podprl Veliko Britanijo v boju proti nacistični Nemčiji. Kennedyju so očitali defetizem. Ko se je to razvedelo, so ga diskretno odpoklicali iz Londona in novembra 1940 je sam odstopil s položaja veleposlanika.^[12][16]
Mladi Kennedy si je leta 1940 pri športu z žogo poškodoval hrbtenico. Hude bolečine si je celo življenje lajšal z raznimi, tudi eksperimentalnimi, zdravili. Preživel je tri težke operacije (1944, 1954, 1955) in do smrti nosil močno podložen steznik za hrbtenico ter ortopedske čevlje. Steznik mu je ob atentatu v Dallasu preprečil, da bi se po prvem strelu sklonil tako kot guverner Connally.
V londonski kliniki so mu septembra 1947 diagnosticirali še Addisonovo bolezen, kasneje so jo odkrili tudi pri sestri Eunice. S to boleznijo se je John Kennedy dnevno boril po predpisani terapiji.^[17][18] Vse zdravstvene težave je uspešno skrival pred javnostjo.

Vojni junak

John se je spomladi 1941 prijavil v vojsko. Odločil se je za mornarico, kjer so ga sprva zaradi šibkega zdravja zavrnili. Pet mesecev je zavzeto treniral in poskusil ponovno, tokrat uspešno. Poslali so ga v dvomesečno šolo za mornariške rezervne oficirje na Northwestern University v Chicago, nato je nekaj časa delal na obveščevalnem oddelku v Vrhovnem poveljstvu mornarice v Washingtonu. V tem času, novembra 1941, je srečal veliko ljubezen svojega življenja, novinarko danskega rodu Ingo Arvad, ki je bila prijateljica njegove sestre Kathleen, imenovane »Kick«. Inga (leta 1931 miss Danske) je bila 8 let starejša in poročena. Zaradi znanstva z Göringom in Hitlerjem ji je sledil FBI. Obtožena je bila vohunstva, a je niso zaprli. Z afero se je ukvarjal celo takratni predsednik Roosevelt. Zveza ni imela prihodnosti. Johnu so ugodno rešili vlogo in ga poslali v operativno službo na morju. Marca 1942 je že sodeloval v bojih na južnem Pacifiku.^[12]

Bil je poveljnik torpednega čolna PT-109. Njegovo ladjo je v nočni akciji 2. avgusta 1943 pri Salomonovih otokih potopil japonski rušilec Amagiri. Od 13-članske posadke sta ob eksploziji čolna dva umrla. Ostali, nekateri hudo ranjeni in opečeni, so več ur plavali do neobljudenega otočka (75 m dolgi, 25 m široki Kasolo nosi danes Kennedyjevo ime). Najtežje ranjenega tovariša je Kennedy, odličen plavalec, ves čas vlekel z vrvico reševalnega jopiča med zobmi. Ker ni bilo vode in hrane, so po dveh nočeh odplavali dalje na bližnji otoček Olasana. Kennedy in Ross sta kljub ledenim valovom reševalno akcijo nadaljevala. Po dveh hrabrih, a neuspelih poizkusih vzpostaviti stike z ameriško mornarico v nevarnem Fergusonovem prehodu, sta na otočku Naru naletela na domorodce in z njihovo pomočjo prišla v stik z enoto novozelandske vojske. 8. avgusta so bili preživeli člani PT-109 rešeni in odpeljani v domačo bazo, od koder so medtem že poslali svojcem sožalna pisma.^[12]
Kennedy je bil za svoje dejanje odlikovan, poslali so ga nazaj v domovino, saj se mu je zaradi naporov poslabšalo stanje hrbtenice. Na Salomonovih otokih je staknil tudi malarijo. Družina je bila presrečna, da je mlajši sin preživel, vendar jih je kmalu, že naslednje leto, prav tako avgusta, pretresla resnična izguba najstarejšega Joeja.[1
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
JFK PP-81 poročnik (jg) John F. Kennedy, 1942. Turgeon Studios, 
                                    Potomac, Maryland
[You must be registered and logged in to see this image.]
          John Fitzgerald Kennery v ovalni dvorani Bele hiše


[You must be registered and logged in to see this image.]
Predsednik John F. Kennedy, prva dama Jacqueline Kennedy in njuna otroka 
John mlajši in Caroline v svoji poletni hiši v Hyannis Portu v Massachusettsu
[You must be registered and logged in to see this image.]
Predsednik John F. Kennedy in Jacqueline Kennedy 22. novembra 1963 prispeta 
    v Love Field v Dallasu v Teksasu. Kennedyja so pozneje istega dne umorili

KRISTALNA NOČ - 85 LET

Preživele žrtve holokavsta, politični voditelji in navadni državljani bodo 9. in 10.novemvra obeležili 75. obletnico kristalne noči, nacističnega pogroma nad Judi v tretjem rajhu. Nacisti so na kristalno noč razbijali judovske trgovine in požigali sinagoge ter mučili in pobijali Jude.

Nemčija tragične obletnice ne bo obeležila z eno osrednjo spominsko slovesnostjo, temveč bodo po celi državi čez konec tedna potekali manjši dogodki, med njimi umetniški projekti in vigilje.

"Nikoli več se ne smemo pustiti ustrahovati"

V napadih 9. in 10. novembra 1938 so Nacisti ropali in uničevali judovske trgovine po Nemčiji ter prisilno zbrali približno 30.000 judovskih moških za deportacijo v koncentracijska taborišča. V nasilju na kristalno noč, ki predstavlja prelomnico pri nacističnih ambicijah po iztrebljanju Judov, je umrlo najmanj 90 Judov.
Predsednik judovskega sveta Dieter Graumann je ob obletnici pozval k uporu proti sovraštvu. »Nikoli več ne smemo dovoliti, da nas napadejo zaradi našega judovstva. Nikoli več se ne smemo pustiti ustrahovati,« je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Nemški predsednik Joachim Gauck se bo žrtvam kristalne noči poklonil na mestu sinagoge v kraju Eberswalde blizu Berlina, ki je bila v takratnem nasilju uničena, sedaj pa na njenem mestu stoji spomenik. Gauck se bo nato odpravil v bližnji Frankfurt na Odri, kjer bo imel govor pred spominskim koncertom. Berlinske cerkve pa pripravljajo tihe pohode do kraja, kjer je v središču mesta nekoč stala sinagoga.

Zažgali več kot 1200 sinagog

Judi so bili sicer že od leta 1935 žrtev diskriminacije, a so povečini menili, da je še mogoče živeti v Nemčiji. A v noči z 9. na 10. november so pripadniki nacističnih paravojaških enot SA in Hitlerjeve mladine napadli in ropali trgovine v lasti judovskih Nemcev ter zažgali več kot 1200 sinagog.
Kristalni noči je sledilo množično izseljevanje Judov, kar je bil sicer tudi cilj nacističnega režima. Obenem je zatiranje judovskega prebivalstva postajalo vse bolj izrazito. Judje so bili med drugim prisiljeni v prodajo vsega svojega premoženja, zaradi česar je tudi emigracija postala vse težje izvedljiva. Oktobra 1941 so se nato začele množične deportacije v koncentracijska taborišča, kjer je do konca druge svetovne vojne umrlo okoli šest milijonov Judov.

Berlin

Dogodka so se ob Olafu Scholzu udeležili tudi številni člani njegovega kabineta, nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier in vodja osrednjega sveta Judov v Nemčiji Josef Schuster, pa tudi 102-letna Margot Friedländer, ki je preživela holokavst, ter družinski člani nekaterih Izraelcev, ki jih je v napadih 7. oktobra zajel Hamas.

Berlin je bil pred prihodom nacistov na oblast eno od desetih največjih judovskih središč na svetu, številni vodilni nemški znanstveniki pa so bili berlinski Judje. Leta 1933, ko je Adolf Hitler prišel na oblast, je bilo v Berlinu približno 160.000 Judov, leta 1945, ob koncu druge svetovne vojne, pa le še 1400.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Po kristalni noči med 9. in 10.novembrom 1938 se je začelo množično izseljevanje

[You must be registered and logged in to see this image.]
Glavna sinangoga v Frankfurtu, ki so jo 
      uničili nacisti v kristalni noči
[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Posledice požigov v kristalni noči
[You must be registered and logged in to see this image.]
V kristalni noči je bilo razbitih in oropanih več kot 7.500 judovskih poslovnih prostorov

NEIL YOUNG

Na današnji dan leta 1945 se je rodil kanadski pevec, kitarist in pisec besedil Neil Young.

Neil Percival Young, kanadski kantavtor in rock glasbenik, * 12. november 1945, Toronto, Kanada.
Young, eden najvidnejših sodobnih rock glasbenikov,^[6] je aktiven v glasbi vse od 1960. let in je samostojno ali kot član različnih skupin ustvaril več deset albumov v širokem razponu slogov, od bluesa do elektronske glasbe, njegova najbolj prepoznavna dela pa uvrščamo v dva ekstrema, mehak folk in country rock na eni ter eksploziven hard rock na drugi strani.^[7]

Igrati je začel že v srednji šoli, po selitvi v Kalifornijo leta 1966 pa je soustanovil skupino Buffalo Springfield in se leta 1969 pridružil superskupini Crosby, Stills & Nash. Že prej, leta 1968, je izdal tudi svoj prvi solo album.^[7] Njegovo vztrajno eksperimentiranje s slogi in zvoki je vplivalo na številne glasbenike; hrapav kitarski zvok z obilno uporabo distorzije, značilen za njegovo delo s skupino Crazy Horse, so na primer prevzeli grunge glasbeniki, tako da je v 1990. letih dobil nadimek »boter grungea«.^[8] Ne glede na glasbeni slog je prepoznaven tudi po svojem falzetu^[9] in globoko osebnoizpovednih besedilih.^[10]

Svojo slavo izkorišča tudi za družbeni in okoljski aktivizem. Med drugim je podprl ali soustanovil kampanje za podporo malim kmetom v boju proti korporacijam, proti okoljsko nesprejemljivemu izkoriščanju naftnega peska v Kanadi in za vpis pravice do zdravega okolja v kanadsko ustavo.^[11] Poleg tega je s sedanjo ženo Pegi soustanovil zasebno šolo za hudo prizadete otroke; eden od njegovih sinov ima namreč hudo in drugi blažjo obliko cerebralne paralize (za skrb zanju se je zelo zavzel), poleg njiju pa ima še eno hči. Sam trpi za epilepsijo in težavami s hrbtenico. Živi odmaknjeno na ranču na kalifornijskem podeželju.^[12]

Za svoje ustvarjalno delo je prejel številne nagrade in nominacije; ima dva grammyja, enega za najboljšo rock skladbo (»Angry World«, 2010) in enega za najboljši box set ali omejeno izdajo (Neil Young Archives, Vol. 1: 1963-1972)^[7] ter nominacijo za oskarja za skladbo »Philadelphia« iz istoimenskega filma leta 1994.^[13] Dvakrat je bil sprejet v Hram slavnih rokenrola, samostojno in kot član Buffalo Springfield.^[6] Leta 2009 je bil imenovan za častnika reda Kanade.^[14]
[You must be registered and logged in to see this link.]





















[You must be registered and logged in to see this image.]
Neil Young in Paul McCartney 8.10.2016 z glasbenega 
       festivala Desert Trip v Empire Polo Clubu

JIMMY CARTER

Na današnji dan leta 1979 je ameriški predsednik Jimmy Carter zaradi iranske krize s talci izdal odredbo 12170, s katero je zamrznil vse premoženje Irana v ZDA.

IZVRŠILNI UKAZ ŠT. 12170 14. november 1979, 44 F.R. 65729

BLOKIRANJE LASTNINE IRANSKE VLADE V skladu s pooblastilom, ki mi ga kot predsednika dajejo ustava in zakoni Združenih držav Države, vključno z Zakonom o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih, 50 U.S.C.A. sek. 1701 in nasl. [to poglavje], Nacionalni zakon o izrednih razmerah, 50 U.S.C. sek. 1601 in nasl. [oddelek 1601 in naslednji tega naslov] in 3 U.S.C. sek. 301 [oddelek 301 naslova 3, predsednik].

Jaz, JIMMY CARTER, predsednik Združenih držav, ugotavljam, da razmere v Iranu predstavljajo nenavadna in izjemna grožnja nacionalni varnosti, zunanji politiki in gospodarstvu Združenih držav držav in s tem razglasi nacionalne izredne razmere za spopadanje s to grožnjo.

S tem ukazom blokiram vso lastnino in deleže v lastnini iranske vlade, njene orodij in nadzorovanih subjektov ter Iranske centralne banke, ki so ali bodo predmet jurisdikciji Združenih držav ali ki so v lasti ali nadzoru osebe, ki so pod jurisdikcijo Združenih držav Amerike.

Sekretar finančnega ministrstva je pooblaščen za uporabo vseh pooblastil, ki mi jih podeli Zakon o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih [to poglavje] za izvajanje določb tega naročilo. Ta ukaz začne veljati takoj in bo posredovan kongresu ter objavljen v zvezni register.
JIMMY CARTER

Nadaljevanje izrednih razmer v državi, ki jih je razglasil nekdanji ord. št. 12170 Obvestilo predsednika Združenih držav z dne 9. novembra 1990, 55 F.R. 47453, pod pogojem:

14. novembra 1979 je z izvršnim ukazom št. 12170 [navedeno kot opomba v tem razdelku], predsednik je razglasil izredne razmere v državi, da bi obravnaval grožnjo nacionalni varnosti, tujini politiki in gospodarstvu ZDA, ki ga sestavljajo razmere v Iranu. Obvestila o nadaljevanje te nacionalne izredne razmere predsednik vsako leto posreduje Kongres in Zvezni register, nazadnje 30. oktobra 1989 [54 F.R. 46043]. Ker naš odnosi z Iranom še niso normalizirali in 

proces izvajanja sporazumov z Iranom z dne 19. januarja 1981 še vedno poteka, izredne razmere v državi razglašen 14. novembra 1979, mora veljati po 14. novembru 1990. Zato v v skladu z razdelkom 202(d) Zakona o državnih izrednih razmerah (50 U.S.C. 1622(d)) [oddelek 1622(d) tega naslova], nadaljujem z nacionalnimi izrednimi razmerami v zvezi z Iranom. To obvestilo bo objaviti v zveznem registru in posredovati kongresu.
GEORGE BUSH 

Predhodno nadaljevanje izrednih razmer v državi v zvezi z Iranom je bilo vsebovano v naslednje:
Notice of the President of the United States, dated Oct. 30, 1989, 54 F.R. 46043.
Notice of the President of the United States, dated Nov. 8, 1988, 53 F.R. 45750.
Notice of the President of the United States, dated Nov. 10, 1987, 52 F.R. 43549.
Notice of the President of the United States, dated Nov. 10, 1986, 51 F.R. 41067.
Notice of the President of the United States, dated Nov. 1, 1985, 50 F.R. 45901.
Notice of the President of the United States, dated Nov. 7, 1984, 49 F.R. 44741.
Notice of the President of the United States, dated Nov. 8, 1982, 47 F.R. 50841.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
               Jimmy Carter z družino na paradi leta 1971
[You must be registered and logged in to see this image.]
Predsednik ZDA Jimmy Carter, 20. januar 1977 – 20. januar 1981
[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Jimmy Carter in žena Rosalynn avgusta leta 2021

HENRYK SIENKIEWICZ

Na današnji dan leta 1916 je umrl poljski pisatelj, dobitnik Nobelove nagrade leta 1905 Henryk Sienkiewicz.

Odraščal je v premožni meščanski družini, najbolj znan pa je po pisanju zgodovinskih romanov. Njegov najbolj znani roman je Quo vadis?, ki je doživel že številne filmske priredbe, najbolj znana je iz leta 1951.
Proslavil se je tudi z drugimi deli, kot so Mali vitez, Z ognjem in mečem in V puščavi in goščavi.
Sienkiewiczu sta se v zakonu rodila dva otroka, Henryk in Jadwiga.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Henryk Sienkiewicz
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Quo Vadis
[You must be registered and logged in to see this image.]
                  Leta 1905 je dobil tudi Nobelovo nagrado za književnost

X-43A

Na današnji dan leta 2004 je X-43A postalo najhitrejše letalo na svetu. Letelo je s hitrostjo skoraj deset machov oziroma 11.854 kilometrov na uro (3,11 kilometrov na sekundo).

X-43 je Nasino eksperimentalno brezpilotno letalo namenjeno raziskovanju hipersoničnega leta. Največja hitrost je okrog 7.000 mph. X-43 se izstreli iz matičnega letala, potem se vžge raketni motor, ki ga pospeši do delovne hitrosti scramjeta in nazadnje se vžge še scramjet, ki ga pospeši do največje hitrosti.Masa letala je okrog 1300 kilogramov. 16. novembra 2004 je X-43 dosegel hitrost 10617 km/h (Mach 9,65) na višini 33528 metrov.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                X-43A s scramjetom v spodnjem delu
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            X-43A z dodatno raketo