Na današnji dan

malo z zamudo,

lepim sliko hiše iz Loga pod Magrtom slikano po plazu, v delu z rdečo streho je bil rojen moj tast i preživel mladost..., po plazu so hišo podrli, ker je na ogroženem področju...
sem bil po plazu ja na pomlad tam, pa pripovedovanje strica..., ja bilo je res grozljivo...


[You must be registered and logged in to see this image.]

27. studenoga 1701. u Uppsali se rodio švedski fizičar i astronom Anders Celsius.
Potjecao je iz obitelji znanstvenika. Otac mu je bio profesor astronomije, jedan djed matematičar, a drugi astronom. Bio je profesor astronomije na Sveučilištu u Uppsali i ravnatelj prvog švedskog astronomskog opservatorija. Zanimalo ga je ključa li voda na svim zemljopisnim širinama i ledi li se na istoj temperaturi. Da bi to provjerio, razvio je preciznu temperaturnu skalu, koju smo naslijedili do danas. 1742. je predložio da se kao osnovne točke za mjerenje temperature na termometru sa živom odaberu ledište i vrelište vode pri tlaku od 760 mm stupca žive (mmHg), označivši ledište kao 100°, a vrelište kao 0°.
Današnja (obrnuta) oznaka ledišta s 0 °C i vrelišta sa 100 °C (Celzijeva skala) potječe od Carla Linnéa i Mårtena Strömera (1750.). Celsius je promatrao dnevne promjene magnetske deklinacije i utvrdio utjecaj polarnoga svjetla na zemaljski magnetizam. Bavio se i metrologijom (mjeriteljstvom), zagovarao uvođenje Gregorijanskoga kalendara te mjerio meridijanski stupanj. Mnogo je putovao po Njemačkoj, Italiji i Francuskoj. Godine 1736. sudjelovao je u ekspediciji koja je izmjerila luk meridijana i prvi je uočio djelovanje polarne svjetlosti na magnetsku iglu. Jedan krater na Mjesecu je dobio po njemu ime. Pojam 'Celzijev stupanj' odnosno 'stupanj Celzija' službeno je prihvaćen 1948. na Međunarodnoj konverciji o mjerama i težinama. Celzijev stupanj kao mjerna jedinica Celzijeve temperature, izvedena jedinica SI, jednaka je kelvinu (K = °C). Zbog različitih ishodišta temperaturnih ljestvica isto je temperaturno stanje opisano različitim vrijednostima termodinamičke temperature (u kelvinima) i Celzijeve temperature (u Celzijevim stupnjevima.), npr. ledištu vode pridružene su vrijednosti termodinamičke temperature od 273,15 K ili Celzijeve temperature od 0 °C, a normalnom vrelištu vode 373,15 K, tj. 100 °C.
Anders Celsius je umro od tuberkuloze 25. travnja 1744. u rodnom gradu.

KEN RUSSEL

Na današnji dan leta 2011 je v bolnišnici v Londonu umrl režiser Ken Russell, ki je rušil tabuje s filmi Zaljubljene ženske, Demoni in Kurba.

Za Zaljubljene ženske, priredbo romana D. H. Lawrencea, je bil ta kontroverzni britanski filmar leta 1971 nominiran za oskarja. Režiser, ki je bil v sedemdesetih letih na vrhuncu slave, je pravzaprav zaslovel kot BBC-jev filmski biograf znanih skladateljev klasične glasbe.

V tem sklopu velja omeniti biografiji Mahler (1974) in Lisztomania (1975), sicer pa so poleg Zaljubljenih žensk Demoni, zasnovani na knjigi Aldousa Huxleyja iz 50. let preteklega stoletja, njegov najbolj znani film. Leta 1971 se je marsikdo pri Demonih zgražal zaradi preveč eksplicitno prikazanega nasilja.

Glenda Jackson, ki je za vlogo v Zaljubljenih ženskah osvojila oskarja, se danes Russlla spominja kot režiserja, ki je znal ustvariti ozračje, v katerem so lahko igralci opravili svoje delo, v pogovoru z BBC-jem pa se je tudi obregnila ob britansko filmsko industrijo, ki je obrnila hrbet drznemu talentu. "Kot sploh ne bi obstajal. Odnos do tako inovativnega filmarja mednarodne slave se mi zdi skrajno škandalozen," je še dodala.

Snemal je fantastične biografije likovnih umetnikov Divji mesija (1972) in igralcev Valentino (1977), pa tudi filmsko priredbo rockovske opere Tommy skupine The Who, v kateri so poleg zasedbe sodelovali še Eric Clapton, Jack Nicholson in Elton John. Z njim je sodeloval tudi pri snemanju videospota uspešnice Nikita.

Stari znanec Motovuna
Režiserju, ki se je po dolgih letih v javnosti znova pojavil leta 2007 v Big Brotherju slavnih, so leta 2008 na filmskem festivalu v Motovunu podelili prvo nagrado Motovun Maverick Award, namenjeno filmarjem, ki so z nekonvencionalnim pristopom pomembno prispevali k filmski zgodovini.

Od malih nog zaljubljen v film
Ken Russell se je rodil leta 1927 v angleškem mestu Southampton, kjer je zelo zgodaj pokazal zanimanje za sedmo umetnost. Krajši čas je delal kot fotograf, nato pa ga je pritegnila televizija, kjer je prve filmske korake naredil s serijo o vodilnih glasbenih osebnostih. Po besedah vdove Elize je režiser nepričakovano umrl v spanju. Pred kratkim je še privolil v snemanje muzikala Alica v Čudežni deželi, še več, pripravljal je že scenarij in razmišljal o igralcih. Do konca je bil zakopan v delo, je pojasnila žalujoča žena.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                   Režiser Ken Russel

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Ringo Starr in Ken Russel leta 1975

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               Rock opera Tommy leta 1975

Zdravo drugovi,
na današnji dan slavili smo rođendan nove Jugoslavije 29.novembar. Lepe uspomene, dva dana praznika, subota i nedelja - mali godišnji odmor.  Sretno svima.

mlvodnik:

ja 28 smo imeli v šoli "kao" neko proslavo, smo malo mahali z zastavicami in so nam govorili o delegacijah in kako so se prebijale mimo sovražnikovih zase v nemogočih pogojih in koliko skojevcev je padlo, da so ti naši delegati prišli v Jajce, na to zasedanje in da so sklenili kar so sklenili..., da bo država demokratična, ne bo več izkoriščanja, ne bo več buržoazije, da bomo vsi enaki..., škoda je, ker so bili eni malo bolj - enaki..., dobro to so bile kasnejše deviacije...

drugi dan pa pri starem fotru pravi praznik, bil  je MJSTROV borec, je res bil pravi praznik ob pravem času, zima ni več muh, svinjokolja.... klobase pečenice, pa kravice, pa ocvirki, pa mast, ja smo se pa tudi malo spomnili AVBNOJ-a, naših staršev in djedova, ko smo končali delo, smo "evocirali uspomene" ob šilcu malo močnejšega - jaćega..., da ni šel praznik kar tako mimo...

Zdravo jozl52 i svi ostali. 

Tako je bilo. Nekada je bilo bar pola metara snega oko kuča - skijanje, sankanje. A to, da je život dalo koje "prasence" - sve za zdravje naroda.
Meni je 29. novembar najbolji praznik. Ne treba da kupuješ poklone, u svakoj kuči si dobrodošao in u svakoj kuči se dobro jede i pije.

A danas - moj ded bi rekel - nismo se za to borili

P.s. glej, glej - tudi moj ded je bil Majstrov borec.

IZOLANA - HIŠA MORJA

Izola, ki je zrasla na nekdanjem otoku, še danes odseva izjemno povezanost z morjem.
Bogato zgodovino našega obmorskega mesteca, ki so jo spisali ribištvo in valovi, z veseljem predstavljamo v Izolani - hiši morja.

Vabimo vas, da se nam pridružitev na uradni otvoritvi novih muzejskih prostorov, Izolane - hiše morja, v petek 30. novembra 2018 ob 11. uri, na lokaciji izolskega muzeja (Ulica Alme Vivoda 3).

Veselimo se druženja z vami!
Turistično združenje Izola
[You must be registered and logged in to see this link.]

Zbirka ladijskega modelarstva v Izoli (Muzej Parenzana)

Zbirka ladijskega modelarstva prikazuje pomorske dejavnosti in ladjedelstvo v severozahodni Istri ter ladijsko modelarstvo, prek katerega se v krajih ob morju ohranja tradicija lesenega ladjedelstva. Razstavljenih je 35 ladijskih modelov lesenih jadrnic in tradicionalnih plovil. Izvirno fotografsko gradivo dopolnjuje prikaz sredozemske pomorske kulturne dediščine.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                   Muzej Izolana krasijo čudoviti modeli bark

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Na razstavi si je možno ogledati tudi razvoj izdelave in potiskanja ribjih konzerv


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     Ogledati si je možno ribiški pribor za šivanje mrez, plovce, luči, baterije, fošine, trnke in sidra

На данашњи дан напустио нас је 1977. године највећи писац наше књижевности двадесетог века. Милош Црњански[You must be registered and logged in to see this image.]

-249°C

Na današnji dan leta 2009 je Nasino vesoljsko plovilo na Luni izmerilo najnižjo temperaturo v našem osončju. Ta znaša kar -249 stopinj Celzija.

Temperaturo so sredi zime v najhladnejšem kraterju na severnem polu izmerili s posebnim merilcem, imenovanim Diviner. David Paige s kalifornijske univerze je pojasnil, da je okolje na Luni najbolj termalno ekstremno v celotnem sončnem sistemu. Medtem ko se lahko temperature na Luninem ekvatorju čez dan dvignejo do 127 stopinj, se ponoči na polih zelo spustijo.
Naprava Diviner je del Nasine sonde Lunar Reconnaissance Orbiter (LRO), ki so jo izstrelili junija letos in neprekinjeno deluje od julijskega vklopa.
Tako kot Zemlja ima tudi Luna svoje letne čase. Ti so povezani z nagibom njene osi. Za večino delov Lune ta (1,45 stopinj) ni pomemben, na polih pa pomeni majhno, tristopinjsko spremembo pri sončnem vzhodu čez vse leto. To dejstvo po besedah Davida Paigea povzroča pomembne razlike med Luno in Zemljo v obsegu senc in temperature.
Deviner je najnižjo poletno temperaturo južnega pola - ta znaša -238 stopinj Celzija - izmeril v najtemnejših kraterjih južnega pola, na severnem polu pa je pred zimskim solsticijem izmeril -249 stopinj Celzija.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Na Luni so izmerili najnižjo temperaturo -249°C v našem osončju

[You must be registered and logged in to see this image.]
            Najnižja temperatura, kar so jih kdaj dosegli znanstveniki, je trenutno 100 pikokelvinov ali 0,0000000001 kelvina

OSVOBODITEV PODGORICE & TITOGRADA

Na današnji dan leta 1944 so osvobodili Titograd izpod nemške okupacije med drugo svetovno vojno.
Za današnjo moderno podobo mesta je namreč krivo bombardiranje med drugo svetovno vojno, v katerem je bilo mesto praktično popolnoma porušeno. Po osvoboditvi je mesto nosilo Titovo ime in se je vse do leta 1992 imenovalo Titograd. V  mestu danes živi skoraj tretjina vseh prebivalcev Črne gore, točneje 186.000 od 620.000 veh prebivalcev države.
[You must be registered and logged in to see this link.]

SPOMENIK JOSIPU BROZU TITU

V Podgorici so postavili spomenik Josipu Brozu Titu

Župan je poudaril, da ni izraz jugo nostalgije

Črnogorska prestolnica Podgorica je tik pred božičnimi prazniki včeraj dobila spomenik bivšemu voditelju nekdanje socialistične Jugoslavije, Josipu Brozu Titu. Podgoriški župan Ivan Vuković je ob tem dejal, da nov Titov spomenik ni izraz jugo nostalgije, pač pa dokaz, da je Črna gora ostala zvesta antifašistični usmeritvi.Titov spomenik so postavili v spomin na osvoboditev Podgorice izpod nemške okupacije med drugo svetovno vojno, 19. decembra 1944.

Črnogorsko prestolnico so po koncu druge svetovne vojne julija 1946 poimenovali v Titograd, svoje nekdanje ime Podgorica je ponovno dobila po razpadu SFRJ leta 1992.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Odkritje spomenika Josipa Broza Tita

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Josip Broz Tito 1892 - 1980  Zahvalni Građani Titograda i Podgorice

21. prosinca 1937. održana je premijera prvog dugometražnog crtanog filma u povijesti.
Radilo se o filmu snimljenom prema bajci braće Grimm 'Snjeguljica i sedam patuljaka' (Snow White and the Seven Dwarfs), u produkciji kompanije Walta Disneyja. Film je doživio golem uspjeh, tako da je neko vrijeme držao titulu po zaradi najuspješnijeg zvučnog filma.
Procjenjuje se da je za njega ukupno prodano više od 100.000.000 ulaznica, pa i danas kotira među najuspješnijim filmovima u SAD-u po broju prodanih ulaznica (zbog inflacije zarade su se u međuvremenu uvišestručile). 'Snjeguljica i sedam patuljaka' proglašena je i najboljim animiranim filmom u povijesti, a melodije poput 'Heigh Ho' pjevale su se desetljećima.
Premijera je održana u Los Angelesu, u zgradi zvanoj Carthay Circle Theatre. Na 11. dodjeli nagrade Oscar, Disney je dobio počasnog Oscara zbog značajne inovacije koja je šarmirala milijune gledatelja te zbog noviteta koje uveo u crtani film.

sem bil tri tedne nazaj na Vurberku, znan po 250 kg letalski bombi!!!, je bila cela pizdarija, so mali PALČKI iz vrtca korena zapeli tudi to "hej ho" iz snegulčice, bil je pohod malih palčkov z "rudarskimi" svetilkami, saj so kopali v rudniku zlato, na grad Vurberk, res je bilo lepo, simpatično...
 hej ho, hej ho, na delo zdaj gremo..., Sneguljčica jim je pa kuhala, šivala strgane hlače, pospravila postelje, pa še kaj...

SVETA NOČ, BLAŽENA NOČ

Na današnji dan pred 200 leti so prvič zapeli svetovno znano pesem Sveta noč, blažena noč, v cerkvi sv. Nikolaja v avstrijskem Oberndorfu severno od Salzburga. Skladba je postala stalnica božičnih praznovanj, pojejo pa jo v 300 jezikih in dialektih, celo Inuiti ter južnoafriško pleme Zulu.

Zasluga, da je pesem, ki poudarja sporočilo miru, prvič zazvenela v Oberndorfu, gre kaplanu Josephu Mohru. Ta je zaprosil učitelja Franza Xaverja Gruberja, ki je v Arnsdorfu nadomeščal organista, da na njegovo pesem spiše primerno melodijo za dva glasova z zborom in, ker so bile orgle pokvarjene, za kitarsko spremljavo.

Čez avstrijske meje je skladba segla po tem, ko so jo v svoj repertoar vključili potujoči pevci, ki so nastopali po Evropi in drugod v inozemstvu, tudi v ZDA. Prav tako naj bi k njeni širitvi pripomogli trgovci, ki so zaslužek iskali na tujem. Prva angleška različica pesmi Sveta noč, blažena noč je bila zabeležena sredi 19. stoletja, odtlej pa so skladbo širili še krščanski misijonarji.

Na predbožični večer vsako leto k cerkvi v Oberndorfu priroma med 3000 in 4000 ljudi. Ob nocojšnji obletnici pa so napovedali prav poseben dogodek, na katerem po napovedih mestne turistične organizacije pričakujejo okoli 6000 obiskovalcev.

Avstrijska zvezna dežela Salzburg je že ob začetku letošnjega leta napovedala, da bo obletnico izkoristila za to, da bi se še bolj mednarodno uveljavila kot dežela, iz katere pesem izvira.
V središču obeleževanja je razstava Sveta noč v devetih krajih, povezanih s pesmijo. Svoje poglede nanjo so s svojimi muzeji prispevali Arnsdorf, Oberndorf, mesto Salzburg, Hallein, Wagrain, Mariapfarr, Hintersee, Hochburg-Ach v Zgornji Avstriji in Fügen na Tirolskem. Na ogled je še do 3. februarja.
Salzburško deželno gledališče pa je k obletnici prispevalo tudi muzikal Moja sveta noč. Glasbo podpisuje skladatelj John Debney, besedilo pa Hannah Friedman.

[You must be registered and logged in to see this link.]

1816
Joseph Mohr (1792–1848), kaplan v avstrijskem romarskem kraju Mariapfarr v pokrajini Lungau, napiše besedilo pesmi Sveta noč, blažena noč. Nemški izvirnik z naslovom Stille Nacht! Heil’ge Nacht! ima šest kitic.

1817
Joseph Mohr se preseli v Oberndorf. Besedilo pesmi Stille Nacht vzame s seboj.

1818
Joseph Mohr na sam sveti večer Franzu Xaverju Gruberju, učitelju, organistu in cerkovniku v Arnsdorfu, prinese svoje besedilo za pesem s prošnjo, da jo Gruber uglasbi za dva pevska glasova, zbor in spremljavo na kitari. Uglasbena pesem je bila kmalu za tem zapeta, verjetno pri svetonočni pobožnosti pred jaslicami. Mohr je pel tenor in igral na kitaro, Gruber pa je prevzel spodnji glas, bas.

Okoli leta 1825
Pesem v svet verjetno ponese izdelovalec orgel Karl Mauracher iz kraja Fügen v Zillertalu na Tirolskem. Gruberjevo Sveto noč naj bi slišal med izdelovanjem novih orgel v Oberndorfu.

1831
Družina Strasser iz Laimacha
Pevska skupina družine Strasser iz Laimacha na Tirolskem je pesem Sveta noč, blažena noč konec leta 1831 zapela pred številnim občinstvom na sejmu v Leipzigu. Zapeli so jo tudi pruskemu kralju Friedrichu Wilhelmu IV. v Berlinu. To je vplivalo, da se je še hitreje širila med ljudstvom. Takrat so jo že imeli za tirolsko ljudsko pesem neznanega avtorja.

Okoli leta 1833
Nekoliko spremenjena pesem je prvič objavljena v Dresdnu v pesmarici z naslovom Vier Ächte Tyroler Lieder (Štiri pristne tirolske pesmi).

1839
Družina Rainer
Pevska družina Rainer je pesem verjetno že v 20. letih 19. stoletja prepevala na potovanjih po Nemčiji, Rusiji in Angliji. Leta 1839 so jo prvič zapeli v ZDA, na nastopu pred cerkvijo Sv. Trojice na Wall Streetu v New Yorku.

1854
Avtorstvo pesmi se je z leti pozabilo. Pesem je dolgo veljala za tirolsko ljudsko pesem. Na prošnjo Kraljevo-pruske dvorne kapele je Gruber 30. decembra 1854 v Berlin poslal pojasnilo (Authentische Veranlassung), kako je nastala ta pesem, in mu dodal prepis izvirnika.

Na sveti večer leta 1914
V t. i. božičnem premirju nemški, francoski in britanski vojaki na zahodni fronti za kratek čas zapustijo svoje jarke in skupaj vsak v svojem jeziku zapojejo pesem Sveta noč, blažena noč. 1941Na sveti večer leta 1941 pesem skupaj zapojeta ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt in angleški predsednik vlade Winston Churchill na balkonu Bele hiše v Washingtonu.
2011: Unesco pesem Stille Nacht, heilige Nacht uvrsti med nesnovno kulturno dediščino Avstrije.
2018: Pesem je prevedena v več kot tristo jezikov in narečij.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Original notni zapis Jozef Mohr

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Kapela svete noči

4. siječnja 1972. tvrtka Hewlett–Packard lansirala je prvi džepni znanstveni kalkulator HP–35 veličine dlanovnika sa svim potrebnim funkcijama (trigonometrijskim, logaritamskim i eksponencijskim) za znanstvene proračune, čime je prestala potreba za logaritamskim tablicama, šiberima i sličnim pomagalima. Kalkulator je imao 35 tipki, izvodio je operacije s preciznošću do 10 znamenki i mogao je odrediti decimalni zarez ili potenciju broja deset na nizu od 200 dekadskih jedinica. Bio je prvi HP-ov proizvod koji je sadržavao integrirane sklopove i LE diode.
Kalkulator HP–35 dobio je i naziv 'ubojica šibera'. Iako je bio skup (395 američkih dolara), u tri je godine prodano oko tristo tisuća komada. HP–35 je, barem dvije godine prije svih konkurenata, bio u stanju rješavati i najsloženije izraze bez ispisivanja međurezultata, zahvaljujući tzv. obrnutoj poljskoj notaciji (Reverse Polish notation, RPN) i četirima radnim registrima (radnim memorijama).
HP-35 je bio i prvi znanstveni kalkulator korišten u svemiru.

JANICA KOSTELIĆ

Se je rodila na današnji dan v Zagrebu leta 1982.
Janica Kostelić je izredno uspešno kariero v svetovnem pokalu začela 23. januarja 1998, ko je bila stara 16 let. Prvo zmago je dosegla v kombinaciji 17. januarja 1999, že čez tri tedne je slavila zmago na slalomski tekmi v francoskem Serre-Chevalierju.
Blestela je predvsem v slalomu, v katerem je bila razred zase, v sezoni 2005 je v Bad Kleinkirchheimu dobila tudi superveleslalom in smuk. Do popolnega izkupička zmag v vseh disciplinah ji je manjkalo le še slavje v veleslalomu, ki ga je dosegla v Areju 18. marca 2006. To je bila tudi njena zadnja zmaga v karieri.
Zaradi izčrpanosti je Kostelićeva najprej izpustila sezono 2006/07, pozneje pa je tudi uradno oznanila dokončen konec kariere, katere vrhunec so bile tri zlate medalje na olimpijskih igrah leta 2002. Noben hrvaški športnik pred njo ni osvojil medalje na zimskih olimpijskih igrah. Z bratom Ivico sta pod taktirko očeta Anteja spisala neverjetno zgodbo o uspehu, ki je temeljila na trdem delu, katerega stranski učinek so bile tudi številne poškodbe.
V svetovnem pokalu ima Kostelićeva 30 zmag (20 slalomskih, 6 v kombinaciji, 2 veleslalomski, po eno v superveleslalomu in smuku), trikrat pa je osvojila veliki kristalni globus (2001, 2003 in 2006).
Na novinarski konferenci 19.aprila 2007 na Sljemenu je Janica Kostelić sporočila, da je končala kariero alpske smučarke.
[You must be registered and logged in to see this link.]

ZLATE MEDALJE

OLIMPIJSKE IGRE

* Torino - 2006 - kombinacija
* Sant Lake - 2002 - slalom
* Sant Lake - 2002 - veleslalom
* Sant Lake - 2002 - kombinacija

SVETOVNO PRVENSTVO

* St.Moritz - 2003 - slalom
* St.Moritz - 2003 - kombinacija
* Bormio - 2005 - slalom
* Bormio - 2005 - smuk
* Bormio - 2005 - kombinacija

SREBRNE MEDALJE

OLIMPIJSKE IGRE

* Sant Lake - 2002 - superveleslalom
* Torino - 2006 - superveleslalom

OSCAR

Janica Kostelič je v Petrovoj bolnišnici v Zagrebu rodila sina, ki mu je dala ima Oskar...Iskrene čestitke in obilo zdravja v prihajajočem letu 2019!!
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Janica Kostelić na svoji prvi olimpijadi v Naganu leta 1998

[You must be registered and logged in to see this image.]
        Dobitnica 3 zlatih medalj na Olimpijskih igrah 2002 in trikratna dobitnica velikega kristalnega globusa 2001, 2003 in 2006

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                             Janica in Ivica Kostelić

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Janica Kostelić je za športnico leta dobila prestižno nagrado Laureus

max,

imel sem ta jajca od kitajca od pakarda, res velika jajca, to je bil zgrešen projekt, ni crknil samo meni, kupil sem ga v trstu, delal je kako leto dve, pred njim je pa bil hp21 , okoli leta 80, ta je bil pa zakon, še veno pa imam hp11c, zanj sem dal leta 85 v muenchenu cca 380 orlov..., še vedno dela... , kot nov, ja tudi tehnični..., pa še 210 programskih korakov... in mislim s spominom za 10 programčkov...

se ti opravičujem imel sem hp31..., samo je bil enaka forma kot 35..., 21 je bil barve slonove kosti...

imajo pa pakardi zanimiv sistem, nikjer ni operanda enako  "=", to je bil vedno hec, ko je hotel kdo kaj s pakardom računati, pa dobro, kje je "="... , ga ni in...

Kultna američka televizijska serija Obitelj Soprano (The Sopranos) započela je s prikazivanjem prije 20 godina, 10. siječnja 1999. godine na kabelskoj mreži HBO (Home Box Office), a emitiranje je završilo 10. lipnja 2007. Autor i izvršni producent je bio David Chase.
Ostvarivši veliki komercijalni i kritički uspjeh, Obitelj Soprano je financijski najuspješnija serija kabelske televizije u povijesti televizije. Serija je poznata po visokoj razini kvalitete na svim aspektima produkcije, a iznimno je hvaljena za svoje scenarije i izvedbe glavnih glumaca. Zaradila je priznanja kako je na televizijski medij donijela višu razinu umjetničke kvalitete i otvorila put mnogim drugim dramskim serijama koje su slijedile. Osvojila je i brojne nagrade, uključujući 21 Emmy i pet Zlatnih globusa.
'The New York Times' je Obitelj Soprano nazvao "najvećim djelom američke pop-kulture u posljednjih četvrt stoljeća".
Radnja prati mafijaša Tonyja Soprana (James Gandolfini), depresivnog, agresivnog, ali istovremeno dopadljivog čovjeka, koji balansira između uloge glave obitelji i vođe kriminalne organizacije. Osjećajući da gubi kontrolu nad obitelji i poslom, Tony Soprano dobije niz napadaja anksioznosti koji ga odvedu u ured psihoterapeutkinje dr. Jennifer Melfi (Lorraine Bracco) kako bi se suočio sa svojim problemima. Serija pruža realističan, crnohumorni, često i bolan pogled na članove mafijaške obitelji iz New Jerseyja.
Obitelj Soprano ukupno je imala 86 epizoda u šest sezona.

schirripa je solo kitaris pri bruce springstid-u, z ruto je njegov pravi rokerski imidž...

[You must be registered and logged in to see this image.]

jozl52 (citat):

schirripa je solo kitaris pri bruce springstid-u, z ruto je njegov pravi rokerski imidž...

Da, ali se taj gitarist i glumac zove Steven Van Zandt (u seriji The Sopranos Silvio Dante), a Steve Schirripa je drugi glumac (u seriji Bobby Baccalieri).

max

hvala za educiranje, veš televizije sploh ne gledam in nimam pojma, mi je pa prijatel pravil o kitaristu od springstida, da je tudi "igralec" v nekem serialu pa sem "zamočil", sta si pa zelo podobna..., se posipam s pepelom, mea culpa, maxima culpa...


sta pa s sprigstidom na koncertih fantastičen par... in cel njegov bend, naredi pravi šou..., poglejte..., na YT

12. siječnja 1976. umrla je britanska spisateljica kriminalističkih romana Agatha Christie (Dame Agatha Mary Clarissa Christie), a pisala je i ljubavne romane pod pseudonimom Mary Westmacott. Rođena je kao Mary Clarissa Miller u Torquayu u engleskoj pokrajini Devon 15. rujna 1890.
Nazivana je i 'kraljica krimića', a udruga Malice Domestics Ltd dodjeluje i Nagradu Agatha, za kriminalistički roman (u pet kategorija). Agatha Christie je najpoznatiji autor kriminalističkih romana u svijetu i najprodavaniji autor uz Shakespearea. Njene knjige prodane su u više od milijardu primjeraka na engleskom jeziku, i više od milijardu primjeraka na 45 drugih svjetskih jezika.
Primjer njenog uspjeha je prvo mjesto na ljestvici najprodavanijih autora svih vremena u Francuskoj s preko 40 milijuna primjeraka na francuskom, gdje joj je najbliži konkurent s oko 22 milijuna primjerka Émile Zola.
Njena predstava Mišolovka (The Mousetrap) drži rekord najdužeg prikazivanja u Londonu. Prvi je put prikazana u Ambassadors Theatreu 25. studenog 1952., a ukupno je odigrano više od 20.000 predstava.
Agatha Christie napisala je preko osamdeset romana i drama, uglavnom detektivskih. U mnogima od njih pojavljuju se njeni najpoznatiji likovi, Hercule Poirot i Miss Marple. Iako se voljela poigravati s konvencijama žanra – jedno od njenih ranijih djela, Ubojstvo Rogera Ackroyda, sadržava potpuni obrat na kraju – uvijek je u knjige postavljala tragove prema kojima su čitatelji mogli i sami otkriti počinitelja.
Većina njezinih knjiga i kratkih priča adaptirana je u filmove, neke i više puta (Ubojstvo u Orijent Expressu, Smrt na Nilu, U 4.50 s Paddingtona).
Britanska televizija BBC napravila je radijske i televizijske verzije mnogih priča o Poirotu i Miss Marple, a Granada Television je producirala detektivski serijal u kojem Poirota glumi David Suchet, možda najpoznatiji suvremenoj publici.
Japanska televizija NHK (Nippon Housou Kyoukai) koristila je Poirota i Miss Marple u anime seriji Agatha Christie’s Great Detectives Poirot and Marple kao crtane likove.
1970. odlikovana je redom Britanskog Imperija i mogla je nositi titulu Dame (ženski ekvivalent Sira). Unuk Mathew Prichard sada ima autorsko pravo na njena djela.

16. siječnja 1605. u Madridu je objavljeno prvo izdanje romana 'Don Quijote' španjolskog autora Miguela de Cervantesa.
Puni je naslov djela glasio 'El ingenioso hidalgo don Quijote de la Mancha' ('Bistri vitez Don Quijote od Manche'), a prvo izdanje bilo je posvećeno vojvodi od Béjara, jednom od najbogatijih španjolskih aristokrata tog vremena. Cervantes je u trenutku izlaska tog izdanja bio već nadomak 60. godine života, a kasnije je napisao i nastavak svog djela. Naklada prvog izdanja iznosila je 400 primjeraka, a zanimljivo je da je većina njih otpremljena preko Atlantskog oceana u Ameriku, gdje se nakladnik Francisco de Robles nadao postići veću cijenu. Cervantesov je Don Quijote ubrzo ostvario golemu popularnost, tako da je već iste godine tiskano nekoliko novih izdanja. Sam Miguel de Cervantes nije osobito profitirao od te popularnosti jer je već prije tiskanja prvog izdanja svoja prava prodao izdavaču.
Radnja pokriva putovanja i avanture Don Quijotea i njegovog štitonoše, Sancha Panze. Alonso Quijano ili Quesada je obični Španjolac (hidalgo, najniži red španjolskog plemstva) koji je opsjednut pričama o viteškim lutanjima (libros de caballerias). Njegovi prijatelji i obitelj smatraju ga ludim kada on odluči uzeti ime Don Quixote de la Mancha i osobno postane vitez lutalica (don je bila titula višeg plemstva, dok je quixote na španjolskom jeziku označavao dio oklopa). Onda odluči lutati Španjolskom na svom mršavom konju Rocinantu, ispravljajući nepravde i braneći ugnjetavane.
O Don Quijoteu je kasnije snimljeno nekoliko igranih filmova, kao i animirani film. Inspirirao je mnoge slikare kao što su Pablo Picasso, Salvador Dali, Antonio de la Gandara i Gustave Dore. Opera Don Quijote je premijerno izvedena u Operi Monte Carla 24. veljače 1910., a autor joj je Jules Massenet. Glavna uloga je bio ruski bas Fjodor Šaljapin, za koga je uloga i napisana.

Ne znam koliko je poznato da je Servantes robovao u Ulcinju, a Dulcinea je, zapravo njegova žena, dovedena iz Ulcinja, nakon otkupa.

JANIS JOPLIN

Janis Lyn Joplin, ameriška pevka popularne glasbe, se je rodila na današnji dan leta 1943 v Port Arthur v Teksasu.
Nad glasbo sta jo navdušila starša Seth in Dorothy Joplin. Že kot mlada se je zavzemala za pravice temnopoltih v ZDA. Folk in blues glasbo je začela peti v lokalni skupini Waller Creek Boys. Njena prava kariera je trajala vsega tri leta, a je v tem času postala glasbeni simbol uporništva za generacijo ob koncu šestdesetih let 20.stoletja. Kot članica skupine Big Brother and the Holding Company je zaslovela leta 1967 z nastopom na pop festivalu v Montereyju, ko je s hripavim glasom, pretresljivo izrazitostjo ter veliko muzikalnostjo prevzela poslušalce. Leta 1968 je posnela album Cheap Thrills z glasbenimi uspešnicami Piece Of My Heart, Summertime in Ball And Chain. Leta 1969 je ustanovila svojo skupino The Kosmic Blues Band in posnela album I Got Dem Ol' Kozmic Blues Again Mama! Naslednje leto je spet ustanovila novo skupino The Fulltilt Boogie, s katero je leta 1970 začela snemati album Pearl, ki je izšel po njeni smrti leta 1971, z uspešnico Me and Bobby McGee. Umrla je 4. oktobra 1970 v Los Angelesu zaradi prevelikega odmerka heroina.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Sit there, hmm, count your fingers / What else, what else is there to do / Oh, and I
know how you feel / I know you feel that you're through / Oh ah-wah-ah sit

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Janis Joplin s člani ansambla Big Brother and the Holding Company

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                   Jimi Hendriks in Janis Joplin leta 1968

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                               Janis Joplin leta 1969

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                   Tom Jones nastopa z Janis Joplin leta 1969

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Marsikdo ima še vedno doma LP največjih hitov Janis Joplin

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                       Janis Joplin kraljica psihadeličnega soula

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Barviti Porsche 365C Cabriolet od Janis Joplin so prodali za 1,6 mio€


[You must be registered and logged in to see this image.]
Janis Joplin "kraljica psihadeličnega soula" je zaslovela konec 60 let kot pevka zasedbe Big Brother and The Holding Company

PORUCNIK (citat):

Ne znam koliko je poznato da je Servantes robovao u Ulcinju, a Dulcinea je, zapravo njegova žena, dovedena iz Ulcinja, nakon otkupa.

Cervantes je između ostalog bio i vojnik u službi španjolske mornaričke pješadije (Infantería de Marina). Na galiji Marquesa sudjelovao je u pomorskoj bici kod Lepanta 7. listopada/oktobra 1571. Iako je bio bolestan i ležao je u potpalublju inzistirao je da bude uključen u bitku, u kojoj je bio pogođen s tri metka nakon čega mu je lijeva ruka ostala paralizirana. Cervantes se ponosio sudjelovanjem u bici za koju je vjerovao da je uobličila kasniju povijest Europe.
 
Miguel de Cervantes Saavedra:
 
[You must be registered and logged in to see this image.]
 
Paolo Veronese, Bitka kod Lepanta:
 
[You must be registered and logged in to see this image.]

ANTONIO GRAMSCI

Na današnji dan leta 1891 se je rodil voditelj italijanskega delavskega gibanja in soustanovitelj italijanske Komunistične partije Antonio Gramsci. Umrl je leta 1937.

Gramsci je bil ustanovitelj in vodja italijanske komunistične partije, v svojih delih pa se je pogosto ukvarjal z analiziranjem kulture in političnega vodenja. Slovi kot izstopajoči in izvirni mislec marksistične tradicije. Med njegove najbolj znane koncepte sodi kulturna hegemonija kot način vzdrževanja države v kapitalistični družbi.

Rodil se je na italijanskem otoku Sardiniji in bil četrti od sedmih sinov Francesca Gramscija. Slednji je bil nižji uradnik, ki so ga zaradi prevare zaprli, kar je njegovo družino pahnilo v revščino. Že od rane mladosti je imel zdravstvene težave - kot otrok si je poškodoval hrbtenjačo, tako da se je telo slabo razvijalo, prav tako je imel vse življenje težave z notranjimi organi.

Vendar je bil odličen študent in je tako 1911 leta prejel štipendijo za študij na turinski univerzi. Prevzela ga je literatura, rad se je ukvarjal tudi z lingvistiko. 1913 leta se je pridružil italijanski socialistični stranki, bržkone zaradi mladostniških izkušenj na Sardiniji, kjer je spoznal težko življenje tamkajšnjih kmetovalcev, in v Turinu, kjer je zaradi nagle industrializacije rasel siromašen delavski proletariat.

Zaradi revščine in težav z zdravjem je 1915 leta opustil študij, vendar je do tedaj dobro spoznal zgodovino in filozofijo. Spoznal je misel Labriole, Rudolfa Mondolfa, Giovannija Gentileja in, kar je nemara še najbolj pomembno, Croceja.
Že od leta 1914 je bil aktiven publicist, svobodni novinar, in je sodeloval pri številnih levo usmerjenih publikacijah. Pet let kasneje je sodeloval pri ustanovitvi glasila L'Ordine Nuovo, okoli katerega se je oblikovala skupina somišljenikov, kasnejših ustanoviteljev italijanske komunistične stranke. To so ustanovili 21. januarja 1921 v Livornu. Leto kasneje je Gramsci odpotoval v Rusijo, kjer je spoznal Julijo Šuht, mlado violinistko, s katero sta imela dva otroka.

Mussolini je leta 1922 in 1923 izvedel obsežnejšo akcijo, s katero je želel zadušiti opozicijske politične stranke in takrat so ujeli večino voditeljev komunistične stranke, Gramscijevih kolegov. Gramsci je tako prevzel vodstvo stranke. 9. novembra 1926 so fašisti sprejeli nov paket izrednih zakonov kot posledico domnevnega poskusa atentata na Mussolinija nekaj dni pred tem. Policija je Gramscija aretirala, čeprav je imel poslansko imuniteto. Najprej so mu izrekli petletno zaporno kazen na osamljenem otoku Ustica, naslednje leto je prejel 20 letno zaporno kazen v kaznilnici Turi v bližini Barija. 1934 so ga zaradi slabega zdravja pogojno izpustili, vendar je kmalu zatem umrl v Rimu. Star je bil 46 let.

Gramsci velja za enega najbolj pomembnih marksističnih mislecev 20. stoletja in je močno vplival na razvoj zahodnoevropskega marksizma. Napisal je več kot 30 zvezkov in 3000 strani zgodovinskih in analitičnih besedil.
Med drugim je izpostavil koncept kulturne hegemonije kot sredstva ohranjanja kapitalistične države, prav tako potrebo po izobraževanju delavstva, s čimer bi razvili inteligenco delavskega razreda. Vzpostavil je razlikovanje med politično družbo (policijo, vojsko, pravnim sistemom ipd.), ki dominira neposredno in s silo, in civilno družbo (družina, izobraževalni sistem, sindikati ipd.), kjer se vodenje konstituira skozi ideologijo ali s privolitvijo. Prav tako je kritiziral ekonomski determinizem in filozofski materializem.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Antonio Gramsci

[You must be registered and logged in to see this image.]
V Gramscijevi ulici v Izoli je Besenghijeva palača ena najlepših kulturnozgodovinskihznamenitosti
                 kjer ima sedež Glasbena šola in v prelepi notranjosti opravljajo tudi poroke

WINSTON CHURCHILL

Na današnji dan leta 1965 je v Londonu umrl sir Winston Leonard Spencer Churchill, britanski novinar, častnik, državnik in pisatelj.

Bil je dvakrat predsednik vlade združenega kraljestva, kot lord admiralitete je bil za kratek čas pomemben vojni politik prve svetovne vojne, kot predsednik vojne vlade pa je prebil drugo svetovno vojno. Nagrajen je bil z Nobelovo nagrado za književnost leta 1953, pomemben pa je tudi kot zgodovinar. Zaradi bogatega zgodovinskega znanja, študiozne narave upravljanja z državo in imperijem ter pomembnim odločitvami pri urejanju svetovne ureditve tako pred drugo svetovno vojno kot po njej, je še vedno pomembna osebnost, ko v današnjem času razmišljamo o imperijih in človekovih pravicah.
Poznan je kot oseba z veliko energije, vedno je imel rad kubanske cigare in viski, veliko truda je posvetil izobrazbi in je tudi po cel dan posvetil pripravi na enourni govor v parlamentu. Kot oseba z motnjo v govoru zaradi vraščenega jezika je veliko dal na nastope, retoriko in besedno izražanje.

* The Story of the Malakand Field Force (1898)
* The River War (1899)
* Savrola (1900)
* Lord Randolph Churchill (1906)
* For Free Trade (1906)
* Liberalism and the Social Problem (1909)
* The People’s Rights (1910)
* The World Crisis (1923–1931) (zgodovina 1.svetovne vojne)
* My Early Life: A Roving Commission (1930)
* India (1931)
* Thoughts and Adventures (Amid These Storms) (1932)
* Marlborough: His Life and Times (1933–1938)
* Great Contemporaries (1937)
* Arms and the Covenant or While England Slept: A Survey of World Affairs, 1932–1938 (1938)
* Step by Step 1936–1939 (1939)
* Addresses Delivered in the Year 1940 (1940)
* Broadcast Addresses (1941)
* Into Battle (Blood Sweat and Tears) (1941)
* The Unrelenting Struggle (1942)
* The End of the Beginning (1943)
* Onwards to Victory (1944)
* The Dawn of Liberation (1945)
* Victory (1946)
* Secret Sessions Speeches (1946)
* War Speeches 1940–1945 (1946)
* The Second World War (1948–1954)
* The Sinews of Peace (1948)
* Painting as a Pastime (1948)
* Europe Unite (1950)
* In the Balance (1951)
* The War Speeches 1939–1945 (1952)
* Stemming the Tide (1953)
* A History of the English-Speaking Peoples (1956–1958)
* The Unwritten Alliance (1961)

Leta 1953 je prejel Nobelovo nagrado za književnost za svoj obširni literarni opus, predvsem v šestih zvezkih izdano delo Druga svetovna vojna. Na podelitvi je bilo obrazloženo, da je prejel nagrado »za mojstrstvo pri popisovanju tako zgodovinskih in biografskih okoliščin in brilijanten glas v branjenju vzvišenih človeških vrednot«.

Da vstaneš in spregovoriš je potreben pogum; pogum je potreben tudi takrat, ko se je potrebno usesti in poslušati.
Winston Churchill

Uspeh je prehajanje od neuspeha do neuspeha brez izgube entuziazma.
Winston Churchill

Pesimist vidi težavo v vsaki priložnosti, optimist vidi priložnost v vsaki težavi.
Winston Churchill

Imaš sovražnike? Dobro, to pomeni, da si se zavzemal za nekaj, v določenem obdobju svojega življenja.
Winston Churchill

Nikoli, nikoli, nikoli ne obupaj.
Winston Churchill

Laž obkroži že pol poti okoli Zemlje, ko resnica niti ne krene še na pot.
Winston Churchill

Ozrite se daleč v svojo preteklost, da boste videli svojo prihodnost.
Winston Churchill

Skrivnost uspeha v življenju ni v tem, da človek dela tisto, kar ljubi, temveč da ljubi tisto, kar dela.
Winston Churchill


^{[You must be registered and logged in to see this image.]}
                                                    Winston Churchill leta 1900

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Winston Churchill 30.decembra 1941 v Kanadskem parlamentu

[You must be registered and logged in to see this image.]
              Poveljnik in vojkovodja Winston Churchill z znakom "V kot Victory"

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Josip Broz Tito in Winston Churchill leta 1944

[You must be registered and logged in to see this image.]
            Josip Broz Tito in Winston Churchill leta 1953

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Winston Churchill Nobelov nagrajenec leta 1953

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Sir Winston Leonard Spencer Churchill

TOŠE PROESKI - Тодор „Тоше“ Проески

Na današnji dan leta 1981 se je v Prilepu v osrednji Makedoniji rodil Toše Proeski. Njegov prvi pomembnejši nastop je bil na otroškem festivalu Melfest v Prilepu, kjer je zmagal dvakrat zapored v letih 1996 in 1997. Toše je umrl v prometni nesreči na poti v Zagreb 16. oktobra leta 2007.

Otroštvo je preživel v mestu Kruševo v osrednji Makedoniji. Starša Dominika in Nikola sta že v njegovem ranem otroštvu opazila njegov glasbeni talent, zato sta ga od malega vzgajala v glasbenika. Njegov prvi pomembnejši nastop je bil na otroškem festivalu Melfest v Prilepu, kjer je zmagal dvakrat zapored v letih 1996 in 1997. Po nastopih na festivalu Makfest leta 1997 v Štipu s pesmijo Pušti me in festivalu Skopje (makedonski izbor za pesem Evrovizije) naslednjega leta s pesmijo Ostani do kraj, kjer je osvojil tretje mesto, je sledil njegov preboj.

Leta 1999 je izdal prvi album Nekade vo noќta, istega leta je s pesmijo Tvoite bakneži na moite beli košuli na festivalu v Skopju slavil zmago po izboru občinstva. Poleti je imel prvi samostojni koncert v Skopju, ki si ga je kljub deževnemu vremenu ogledalo na tisoče ljudi. Junija 2000 je izdal drugi album Sinot Božji. Leta 2001 je na Podgorica Festivalu osvojil drugo mesto s pesmijo Nemir (duet s Karolino Gočevo), marca 2001 pa je imel v Skopju pet zaporednih koncertov, ki so bili razprodani do zadnjega kotička. Oktobra 2002 je izdal tretji album Ako me pogledneš vo oči, ki je bil posnet v Grčiji, novembra istega leta pa se je podal na prvo veliko turnejo.

Študiral je solo petje na Glasbeni akademiji v Skopju, tako da je bil eden redkih šolanih pop glasbenikov na območju bivše Jugoslavije. Vokal je izpopolnjeval v New Yorku, kjer ga je petja učil sloviti profesor William Rey, ki je delal tudi z Lucianom Pavarotijem.

1999 - Nekade vo noќta
2001 - Sinot božji
2003 - Ako me pogledneš vo oči
2003 - Ako me pogledaš u oči (srbska verzija)
2004 - Den za nas
2004 - Dan za nas (srbska verzija)
2004 - Toše Proeski - Live Skopje stadion 2004 (DVD)
2005 - Po tebe
2005 - Pratim te (srbska verzija)
2006 - Božilak (priredbe makedonskih narodnih pesmi)
2006 - Toše Proeski - Live Skenderija 2006 (DVD)
2006 - Toše Proeski - Live Skopje stadion 2006 (DVD)
2007 - Igri bez granici
2007 - Igra bez granica (hrvaška verzija)
2008 - Toše Proeski - Live Skopje (DVD)
2008 - Toše Proeski - Live Beogradska arena (DVD)
2009 - The Hardest Thing
2010 - Još uvijek sanjam da smo zajedno
2011 - So ljubov od Toše

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                             Toše Proeski

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                         Toše Proeski

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                 Тодор „Тоше“ Проески


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Toše Proeski bi imel danes 38 let

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          Toše Proeski memorial Skopje

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Toše Proeski na Mostot na umetnost v Skopju

KAREL SVOBODA

Na današnji dan leta 2007 je umrl češki skladatelj Karel Svoboda, avtor glasbe za risano serijo Čebelica Maja.

Nemški pisatelj Waldemar Bonsels je na začetku 20. stoletja za svoje sinove napisal knjigo Čebelica Maja in njeni prijatelji, ki je izšla leta 1912. Torej mala navihana Maja letos v resnici praznuje že 107 let.
Do leta 1954, dve leti po Bonselsovi smrti, je bilo prodanih že milijon izvodov.
Že leta 1926 je bil po knjigi posnet prvi film, v katerem pa so nastopale prave živali. Dolgo se je domnevalo, da je izvirni nemi film izgubljen, leta 2005 pa so ga na podlagi materiala iz nemških in finskih arhivov obnovili in ga predvajali v Hamburgu.
Med letoma 1976 in 1980 so bili posneti 104 deli animirane serije dogodivščin pustolovske Maje in njenih prijateljev, ki so jo ustvarili na nemški javni televiziji ZDF.
Vili sicer v knjigi sploh ne nastopa, kobilica Flip pa se v Bonselsovem delu na kratko pojavi, a sploh nima imena.


[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Letos Čebelica Maja praznuje 107 let

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Lahko jo tudi nalepimo na majico

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           Čebelica Maja med mravljami

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Čebelica Maja in pajek

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Risanka Čebelica Maja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Čebelica Maja Medene igre

PRVA USTAVA FLRJ

Zvezna ustavodajna skupščina je na današnji dan leta 1946 sprejela prvo ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije.

Po volitvah v ustavodajno skupščino novembra 1945, na katerih je prepričljivo zmagala Ljudska fronta, ki je na volitvah nastopila kot edina lista (večstrankarski sistem ni bil dovoljen), je povojna Jugoslavija 31. januarja 1946 dobila svojo prvo ustavo. Iz Demokratične federativne Jugoslavije (DFJ) se je preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ).
Državna ureditev je bila federativna, oblika vladavine pa republikanska.
Najvišji organ je bila skupščina FLRJ, kot izvršilni organ je bila ustanovljena vlada. Zaradi velike stopnje nepismenosti, zlasti v jugovzhodnih delih države, so na volitvah uporabljali volilne kroglice, ki jih je bilo treba odvreči bodisi v rdečo bodisi črno volilno skrinjico. V črno so kroglice odlagali nasprotniki predlagane liste. Ustava, napisana po sovjetskem vzoru, je Sloveniji zagotovila, da je postala ena od šestih republik in dobila določene znake državnosti, med drugim lastno skupščino in prvo lastno ustavo v zgodovini, sprejeli so jo leta 1947, ob tem pa še državne simbole – grb in zastavo – ter lastno vlado.

Temeljne listine Socialistične federativne republike Jugoslavije in njene predhodnice, Federativne ljudske republike Jugoslavije:
* Ustava FLRJ - sprejeta 31.januarja 1946
* Ustavni zakon SFRJ, sprejet 13.januarja 1953
* Ustava SFRJ - sprejeta 7.aprila 1963
* Ustava SFRJ, sprejeta 21.februarja 1974

Beograd, 1. Tanjug. – Na včerajšnjem skupnem zasedanju obeh domov ustavodajne skupščine je bila svečano razglašena ustava FLRJ. Oba doma ustavodajne skupščine sta se zbrala na skupno zasedanje okoli 16. ure. Ob 16.30 je stopil v dvorano predsednik ministrskega sveta, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito, s člani zvezne vlade. Njegov prihod so poslanci pozdravili z burnim in dolgotrajnim ploskanjem.(…)
Vladimir Simić, ki je otvoril izredno zasedanje narodne skupščine, je sporočil, da je predsedstvo narodne skupščine prejelo od predsednika ministrskega sveta maršala Josipa Broza-Tita akt, ki pravi:
V zvezi s tem, da je ustavodajna skupščina sprejela novo ustavo, smatram za svojo dolžnost, izročiti ostavko zvezne vlade, da bi takoj začeli izvrševati odredbe, ki jih vsebuje ustava v poglavju 8 o zveznih organih državne uprave. Izražam hvaležnost v svojem imenu in imenu vseh vladnih članov za zaupanje, ki jo je izrazila ustavodajna skupščina zvezni vladi dne 1. decembra 1945., ko ji je poverila nadaljnje izvrševanje dolžnosti do velikega zgodovinskega trenutka, ko je naša zemlja dobila res demokratično ustavo.(...)
Primorski dnevnik, 2. februarja 1946


[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Sklep ustavodajne skupščine o proglasitvi Ustave FNRJ 1946

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Ljudska pravica je poročala o sprejetju prve Ustave FLRJ

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Slovenski poročevalec je poročal o sprejetju prve Ustave FLRJ

TIMI ZAJC

Na današnji dan leta 2019 je 18 letni slovenski smučarski skakalec Timi Zajc prvič nastopil na letalnici in na tekmi svetovnega pokala v poletih v Oberstdorfu v Nemčiji že kar takoj prišel do zmage. To je bila njegova prva v svetovnem pokalu.

Na prvem treningu je izmed Slovencev najdlje poletel Timi Zajc. Postavil je drugi najboljši rezultat (217 metrov) in zaostal le za Norvežanom Danielom Andrejem Tandejem (222,5 m). V drugo je Zajc s poletom, dolgim 190 m, poskrbel za 24. rezultat.

OBERSTDORF

1. Timi Zajc - 220 metrov in 233,5 metrov
2. Dawid Kubacki - 221,5 metrov in 218 metrov
3. Marcus Eisenbichler - 224,5 metrov in 222,5 metrov

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Na skakalnici v Sapporu je bil Timi Zajc prvič na stopničkah

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Dosegel je tudi svoj osebni rekord 233,5 metrov

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                V drugi seriji je za več kot 10 metrov preskočil drugega

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Timi Zajc je užival v najdaljšem poletu

[You must be registered and logged in to see this image.]
"Neverjetno je. Prvič sem na letalnici. Najboljši dosežek sem naredil. Noro. Uspel mi je neverjeten skok 233,5 metrov,
                                                     kar je povrhu moj novi osebni rekord"

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Dawid Kubacki, Timi Zajc in Marcus Eisenbichler

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        To je bila prva slovenska zmaga v poolimpijski zimi

TINA MAZE - I.

Na današnji dan leta 2008 je 25 letna alpska smučarka Tina Maze po igri novozapadlega snega, megle in sonca s štartno številko 47 senzacionalno prišla do zmage v smuku v St. Moritzu. To je bila prva slovenska ženska smukaška zmaga. Druga je bila Avstrijka Maria Holaus, tretja pa Švicarka Lara Gut.

1. Tina Maze - 1:44,38
2. Maria Holaus - 1:44,71), +0,34
3. Lara Gut  - 1:44,72, +0,35

"Na tem terenu sem vedno rada smučala in nastopala. Poleg tega sem imela dobre pogoje. Moram reči, da zmage na smuku nisem pričakovala. Proga je imela nekaj zank, ki jih je bilo potrebno dobro presmučati, kar mi je uspelo, pa tudi na ravninskem delu sem dobro napadala," je dejala Mazejeva. Črnjanka po prihodu v cilj celo ni verjela, da je zmagala in je nekaj časa strmela na semafor z rezultati. "Kar nisem dojela, da sem resnično prva."

Nastopila je ob koncu s številko 47 in imela pri prvem merjenju vmesnega časa 56 stotink prednosti pred tedaj vodilno Holausovo. Senzacijo je nato napovedala z drugim vmesnim časom, ko je bila skoraj sekundo hitrejša (90,6), pri zadnjem dobrih deset sekund pred koncem pa še štiri desetinke. Po nekaj sušnih sezonah je znova premagala vse tekmice. Zadnjo zmago je dosegla 22. oktobra leta 2005 v Söldnu, leta 2005 pa je bila izbrana tudi za najboljšo slovensko športnico.
[You must be registered and logged in to see this link.]

TINA MAZE - II.

Tina Maze je najuspešnejša slovenska alpska smučarka v svetovnem pokalu. Je ena izmed šestih smučark, ki so zmagale v vseh petih disciplinah in ena od treh, ki jim je to uspelo v eni sami sezoni. V dosedanji karieri ima 26 zmag in je aktualna olimpijska prvakinja v smuku in veleslalomu. Leta 2011 je bila svetovna prvakinja v veleslalomu, v sezoni 2012/13 pa je postala skupna zmagovalka svetovnega pokala. V rekordni sezoni 2012/13 je nanizala 11 zmag in zbrala rekordno število točk svetovnega pokala (2414 točk) ter tako zrušila 13 let star rekord Hermana Maierja (2000 točk). V tej sezoni je zmagala v skupnem seštevku veleslaloma, superveleslaloma in superkombinacije ter bila druga v smuku in slalomu. Popravila je tudi prejšnji Maierjev rekord (22) po številu stopničk v eni sezoni - 24. Je tudi prva slovenska dobitnica zlate medalje na zimskih olimpijskih igrah (Soči - smuk, 2014). Šestkrat je bila izbrana za slovensko športnico leta. Maja 2015 je objavila, da vsaj za eno leto zapušča aktivno športno pot^.
7. januarja 2017 je na veleslalomu za Zlato lisico nastopila na poslovilni tekmi.

ZLATE MEDALJE

OLIMPIJSKE IGRE

* Sochi 2014 - veleslalom
* Sochi 2014 - smuk

SVETOVNO PRVENSTVO

* Val D'isere 2009 - veleslalom
* Garmish 2011 - veleslalom
* Schladming 2013 - superveleslalom
* Vail 2015 - smuk
* Vail 2015 - superkombinacija

SREBRNE MEDALJE

OLIMPIJSKE IGRE

* Vancouver 2010 - veleslalom
* Vancouver 2010 - superveleslalom

SVETOVNO PRVENSTVO

* Val D'isere 2009 - veleslalom
* Garmish 2011 - superveleslalom
* Schladming 2013 - veleslalom
* Schladming 2013 - superkombinacija
* Vail 2015 - superveleslalom

SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU

* Sezona 2011 - kombinacija
* Sezona 2012 - skupni seštevek
* Sezona 2012 - kombinacija
* Sezona 2013 - slalom
* Sezona 2013 - smuk
* Sezona 2015 - skupni seštevek
* Sezona 2015 - alpska kombinacija

BRONASTE MEDALJE

* Sezona 2009 - veleslalom
* Sezona 2010 - veleslalom
* Sezona 2011 - skupni seštevek
* Sezona 2012 - slalom
* Sezona 2014 - smuk
* Sezona 2015 - smuk
* Sezona 2015 - superveleslalom
* Sezona 2015 - slalom

SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU

* Sezona 2013 - velik kristalni globus - skupni seštevek
* Sezona 2013 - mali kristalni globus - veleslalom
* Sezona 2013 - mali kristalni globus - superveleslalom
* Sezona 2013 - mali kristalni globus - kombinacija

OLIMPIJSKE IGRE TINE MAZE

"Po vsem tem, kar sem letos prestala, je to nekaj neverjetnega. Pred smukom sem se spomnila svoje prve tekme v karieri, ko sem "štanfala" po hribu navzgor. Celo noč sem se mislila na to tekmo. Takrat sem zmagala in rekla sem si, da lahko to naredim tudi danes. Če bi mi kdo pred dvema letoma rekel, da lahko zmagam na olimpijskem smuku, bi rekla, da je nor. To je bila vrhunska predstava, še vedno z napako, a dovolj za zmago," je v prvem odzivu po tekmi povedala Tina Maze in še dodala: "Ne morem verjeti, da sem olimpijska prvakinja."
Tina Maze

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                S številko 47 je Tina Maze dosegla prvo slovensko žensko zmago v smuku

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                             Tina Maze v Val D'isere

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Tina Maze v Mariboru na Zlati lisici leta 2009

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    Tina Maze v Schladmingu leta 2013

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Tina Maze v njenem najljubšem elementu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Tina Maze z velikim kristalnim globusom in dvema malima kristalnima globusoma

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Tina Maze je na Olimpijskih igrah v smuku delila prvo mesto z Dominique Gizinovo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Tina Maze na Olimpijskih igrah v Sochiju leta 2014 dvakrat zlata

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Tina Maze je 7.februarja 2018 rodila hčerkico Anouk

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               Tina Maze ob reklami za Lenzia kolekcijo

[You must be registered and logged in to see this image.]
1 unčni spominski srebrnik s koščkom njenih smuči  1 unčni spominski srebrnik s koščkom njene čelade

[You must be registered and logged in to see this image.]
                 Spominski 1 unčni srebrnik z diamantom                  Prstan Tina Maze Super G

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Komplet spominskih unčnih srebrnikov Tina Maze na pleksi podstavku

ŽLEDOLOM

Na današnji dan leta 2014 je Slovenijo prizadel žled, po eni največjih naravnih katastrof je spomin na nanjo še živ, posledice pa vidne zlasti v gozdovih, ki si ne bodo opomogli še desetletja, medtem ko je infrastruktura popravljena.


MISEL DNEVA

Predvsem pa bi morali biti sosed sosedu v dobrem in slabem, pri nas pa v mestih pogosto ne vemo niti, kdo živi v drugem nadstropju.

Poleg skoraj idiličnih podob zamrznjene pokrajine je žled prinesel tudi ogromno škodo, lomil je drevje, daljnovode, ustavil vlake,
                                              zaprl ceste in ljudi za več dni ujel v mrzla in temna stanovanja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                        Drevje in ceste okovane v led

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Jekleni velikan v Slavini kljub konstrukciji teže ni več vzdržal

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Posebej obremenjeni so bili električni in telefonski vodi

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Gasilci so reševali kar se je rešiti dalo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           V gozdovih je nastala neprecenljiva škoda, ki še vedno ni v celoti sanirana

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Tudi na cestah ni bilo veliko bolje

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    Tudi avtomobili so bili odeti v leden oklep

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Posebej hudo je bilo na Postojnskem, saj so posledice žleda vidne še danes

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Odstranjevanje posledic žledoloma v Pivki

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    Celotna pokrajina je bila okovana v žled

Facebook slavi, vjerovali ili ne, (već) 15 godina.

4. veljače 2004. Mark Zuckerberg, student američkog sveučilišta Harvard, u svojoj studentskoj sobi osnovao je internetsku društvenu mrežu Facebook.
U svojim počecima Facebook je bio namijenjen samo studentima sveučilišta na Harvardu koji su tim putem mogli međusobno komunicirati i razmjenjivati informacije. Kasnije, mnoga druga sveučilišta, srednje škole i velike kompanije diljem svijeta priključile su se mreži, a danas ova web stranica ima više od 2.2 milijarde aktivnih korisnika. Facebook je ujedno najpopularnije mjesto za objavljivanja fotografija, s više od 14 milijuna novih dodanih fotografija dnevno.
Valjana e-mail adresa jest sve što je potrebno za registraciju i kreiranje profila na Facebooku. Jednom kada se korisnik registrira, može uređivati svoj profil i priključiti se mreži gdje upoznaje nove ljude.
Korisnike se potiče da šalju osobne informacije, fotografije, da odgovaraju na pitanja o omiljenim filmovima, knjigama, glazbi, itd. Profili s pravim imenom i prezimenom te autentične informacije o pojedinim korisnicima razlozi su planetarne popularnosti Facebooka jer svi žele znati što više o svojim poznanicima i prijateljima.
Jedna od posebnosti Facebooka je mogućnost kontrole privatnosti svakog korisnika. Prema vlastitim željama korisnik može sakriti svoj profil i fotografije od nepoznatih ljudi. Unatoč tome, Facebook se tijekom svog postojanja našao na meti brojnih kritičara upravo zbog problema privatnosti korisnika, ali također i zbog pitanja cenzure. Kritike dolaze i zbog toga što su informacije koje korisnici odaju o sebi korištene za marketinška istraživanja, interne istrage sveučilišta i kompanija, pa čak i policije.
Unatoč kritikama, Facebook je danas najpopularniji servis za socijalizaciju s rastućim brojem korisnika te je čak prozvan i "novim Internetom", a Mark Zuckerberg ima nadimak "novi Bill Gates".
Prema postojećim podacima 46.7 posto korisnika interneta, odnosno nešto više od 23 posto svjetske populacije, koristi se Facebookom pa za širenje itekako ima prostora.
U video je snimka kada se prije 15 godina, mlađahni Zuckerberg sa svojih tek 19 navršenih godina uključio u CNBC-jevu emisiju Bullseye, kako bi objasnio svoj The Facebook. Naime, kada je te krenuo, Facebook je u svojem nazivu imao "the", koji je uklonjen 2005. godine.
Nitko tada nije mogao pretpostaviti da će Facebook postati tako velika stvar, pa čak ni sam Zuckerberg. Vidno uzbuđen zbog kamera, Zuckerberg je ispričao da su očekivali da će par mjeseci nakon lansiranja imati oko 500 članova, no tada su već imali preko 100.000 ljudi. Facebook je tada bio društvena mreža samo za studente, a cilj im je bio uz Harvard, skupiti još 100 ili 200 fakulteta.

Max Blitz (citat):

Facebook slavi, vjerovali ili ne, (već) 15 godina.

Apsolutno mi nebitan datum, nebitnog produkta.

AntiFB!

zoran:
in pokrajina ob avtocesti okoli postojne je še vedno taka kot bi padla atomska bomba, podobno je tudi v gorskem kotarju..., tudi tam je lomilo, tu pri nas smo imeli srečo...

ILKA ŠTUHEC

Na današnji dan leta 2019 je Ilka Štuhec s šampionsko predstavo v Aareju še drugič zapored postala svetovna prvakinja v smuku. Na odru za zmagovalke sta se ji pridružili še Corinne Suter in v svojem zadnjem nastopu blesteče kariere Lindsey Vonn.

1. Ilka Štuhec (Slo) 1:01,74
2. Corinne Suter (Švi) +0,23
3. Lindsey Vonn (ZDA) +0,49
4. Stephanie Venier (Avs) +0,53
5. Ragnhild Mowinckel (Nor) +0,59
6. Nicol Delago (Ita) +0,62
7. Ramona Siebenhofer (Avs) +0,64
8. Lara Gut-Behrami (Švi) +0,78
9. Nicole Schmidhofer (Avs) +0,81
9. Tamara Tippler (Avs) +0,81
33. Maruša Ferk (Slo) +2,35

* 12.februarja 2017 je slovenska alpska smučarka Ilka Štuhec na smuku za svetovno prvenstvo v St. Moritzu prepričljivo premagala vse tekmice in postala svetovna prvakinja.

[You must be registered and logged in to see this image.]
Ilka Štuhec je na svetovnem prvenstvu, na najbolj pomembni tekmi sezone, prikazala najboljšo predstavo
   ter s popolnim smukom za učbenike osvojila svoje drugo odličje najžlahtnejšega sijaja na velikih tekmah

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Že v zgornjem delu si je nabrala veliko prednost

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                           Prednost je samo še povečevala

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Veselje Ilke Štuhec po prihodu čez ciljno črto

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           Svetovna prvakinja v smuku Ilka Štuhec na cilju v Areju

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Junakinji dneva zlata Ilka Štuhec in bronasta Lindsey Vonn na svoji zadnji tekmi v karieri

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Najboljše tri na smuku v Areju: srebrna Corinne Suter, zlata Ilka Štuhec in bronasta Lindsey Vonn

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Corinne Suter Ilka Štuhec in Lindsey Vonn na večerni podelitvi medalj

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Are 2019  Ilka Štuhec Svetovna prvakinja v smuku z zlato medaljo

te ka te zdaj čuj, "nora štajerka", bravo..., še lani ??? uf križne vezi..., ja nora štajerka, eno malo bolje poznam...

ŠTEFAN HADALIN

Na današnji dane leta 2019 Štefan Hadalin z drugim mestom v alpski kombinaciji Sloveniji priboril drugo kolajno na 55. svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Aareju. Ugnal ga je Alexis Pinturault.

Potem ko je po smukaškem delu kombinacije zasedel 30. mesto, je Štefan Hadalin z bliskovitim napadom in najboljšim časom v slalomu poskočil na drugo mesto. Na koncu ga je v pravem obračunu slalomsko usmerjenih smučarjev za 24 stotink sekunde prehitel le Francoz Alexis Pinturault. Na stopničkah se jima je pridružil še Avstrijec Marco Schwarz, ki je prav tako pridobil kar 18 mest. To je bila namreč tekma, v kateri so do izraza prišli predvsem slalomsko podkovani smučarji s hitrostnim predznanjem, medtem ko pa so si smukači v skrajšanem prvem delu priborili preskromno prednost.

Štefan Hadalin je po izjemen slalomu Sloveniji po 18 letih prismučal novo kolajno na svetovnih prvenstvih. Četrto skupno, prej so se s tem dosežkom lahko pohvalili le še Mitja Kunc, Boris Strel, Bojan Križaj in Tomaž Čižman.

1. Alexis Pinturault - 1:47.71
2. Štefan Hadalin - +0.24
3. Marco Schwarz - +0.46

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                    Štefan Hadalin

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             V slalomu je pokazal vse svoje znanje in sposobnosti

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Po 18 letih je to nova medalja za slovenske smučarje

[You must be registered and logged in to see this image.]
     Štefan Hadalin si je priboril srebrno medaljo, Alexis Pinturault zlato medaljo in Marco Schwarz bronasto medaljo v kombinaciji

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Pravkar je v Areju potekala podelitev kompletov kombinacijskih medalj

Bjørn Dæhlie

Na današnji dan leta 1998 je norveški smučarski tekač Björn Dählie postal prvi športnik s šestimi zlatimi olimpijskimi medaljami, potem ko je v Naganu dobil tekaško preizkušnjo na deset kilometrov klasično.

Dæhlie je na treh zimskih olimpijskih v letih 1992, 1994 in 1998 osvojil osem naslovov olimpijskega prvaka in še štiri srebrne olimpijske medalje, s čimer je bil najuspešnejši športnik zimskih olimpijskih iger do leta 2014, ko je njegov dosežek izboljšal Ole Einar Bjørndalen. Na svetovnih prvenstvih je osvojil devet naslovov svetovnega prvaka ter še pet srebrnih in tri bronaste medalje, s čimer je najuspešnejši smučarski tekač. V svetovnem pokalu, kjer je nastopal med letoma 1989 in 1999 je osvojil 46 zmag in še 35 uvrstitev na stopničke ter šest velikih kristalih globusov za zmago v skupnem seštevku, v letih 1992, 1993, 1995, 1996, 1997 in 1999.
Leta 2000 je moral končati kariero zaradi poškodb, ki jih je utrpel v nesreči ob pripravljanjem treningu z rolerji. Leta 1998 je bil izbran za evropskega športnika leta, v letih 1995 in 1998 pa za norveškega športnika leta. 

[You must be registered and logged in to see this link.]

ZLATA MEDALJA

OLIMPIJSKE IGRE

* Albertville - 1992 -10 km + 15 km
* Albertville - 1992 - 50 km
* Albertville - 1992 - 4 x 10 km
* Lillehammer - 1994 - 10 km
* Lillehammer - 1994 - 10 km + 15 km
* Nagano - 1998 - 10 km
* Nagano - 1998 - 50 km
* Nagano 1998 - 4 x 10 km

SVETOVNO PRVENSTVO

* Val di Fiemme - 1991 - 15 km
* Val di Fiemme - 1991 - 4 x 10 km
* Falun - 1993 - 30 km
* Falun - 1993 - 10 km + 15 km
* Falun - 1993 - 4 x 10 km
* Thunder bay - 1995 - 4 x 10 km
* Trondheim - 1997 - 10 km
* Trondheim - 1997 - 10 km + 15 km
* Trondheim - 1997 - 4 x 10 km

SREBRNA MEDALJA

OLIMPIJSKE IGRE

* Albertville - 1992 - 30 km
* Lillehammer - 1994 - 30 km
* Lillehammer - 1994 - 4 x 10 km
* Nagano - 1998 - 10 km + 15 km

SVETOVNO PRVENSTVO

* Thunder Bay - 1995 - 10 km
* Thunder Bay - 1995 - 30 km
* Thunder Bay - 1995 - 50 km
* Trondheim - 1997 - 30 km
* Ramsau - 1999 - 4 x 10 km

BRONASTA MEDALJA

SVETOVNO PRVENSTVO

* Falun - 1993 - 50 km
* Trondheim - 1997 - 50 km
* Ramsau - 1999 - 30 km


[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Björn Dählie na Olimpijskih igrah v Albertvillu 1992 s 3 zlatimi in 1 srebrno medaljo

[You must be registered and logged in to see this image.]
        Na Olimpijskih igrah v Lillehammerju 1994 je osvojil 2 zlati in 2 srebrni medalji

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Björn Dählie je v Naganu zmagal tudi tek na 10 km klasično

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                          Björn Dählie v svojem značilnem slogu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Björn Dählie ima na Olimpijskih igrah 8 zlatih in 4 srebrne medalje


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Björn Dählie in Vladimir Smirnov sta se borila do zadnjih centimetrov 

[You must be registered and logged in to see this image.]
                    Björn Dählie in 3 zlate in 1 srebrna medalja na OI v Naganu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                 Björn Dählie še dandanes vzdržuje telesno kondicijo s tekom

14. veljače 1819. u Mooresburgu, Pennsylvania, rodio se američki inovator Christopher Latham Sholes, čovjek koji je u upotrebu uveo tipkovnice kakve i danas koristimo. Njegove tzv. QWERTY tipkovnice postale su standard koji do danas nije istisnut iz uporabe, unatoč tome što je taj sustav star već više od 130 godina.
Sholesova je povijesna zasluga konstrukcija prvog učinkovitog pisaćeg stroja. Već prije njega postojao je znatan broj pokušaja, ali nisu dospjeli u široku upotrebu. Sholesova prva tipkovnica imala je samo dva reda slova razmještena ovako:
3 5 7 9 N O P Q R S T U V W X Y Z
2 4 6 8 . A B C D E F G H I J K L M
Usavršavanjem je napravio QWERTY tipkovnicu, a na takav raspored slova naveo ga je nedostatak prethodnih tipkovnica koje su se često zaglavljivale. Smisao QWERTY rasporeda nije bio usporiti tipkanje, kako neki tvrde, nego fizički udaljiti slova koja u engleskom jeziku često stoje zajedno. Naime, kod brzog tipkanja, dva susjedna slova znala su se navodno zaglaviti na starim modelima tipkovnica. Danas su dominantni QWERTY, odnosno sličan QWERTZ raspored.

Jedan od najpoznatijih dirigenata 20. stoljeća Lovro pl. Matačić rodio se 14. veljače 1899. u Sušaku. Njegov predak sudjelovao je u slavnoj bitci kod Sigeta pa je njegovoj obitelji još početkom 17. stoljeća dodijeljen plemićki naslov. Od malih je nogu bio okružen glazbom i svijetom umjetnosti: otac je njegovao intenzivnu karijeru opernog pjevača, a majka glumice. Nakon rastave roditelja seli u Beč, gdje je u dobi od osam godina pristupio zboru Bečki dječaci.
Glazbenu naobrazbu stekao je kod najboljih profesora Bečkog konzervatorija, a već 1916. počeo je volontirati u kölnskoj operi. Ostvario se i kao skladatelj. Imao je tek 16 godina, kada je slavni bečki Musikverein praizveo njegovu Fantaziju za orkestar. Zatim se dobrovoljno javio u vojsku početkom Prvog svjetskog rata. Kad je nakon rata u novoj državi morao odslužiti vojni rok, služio ga je kao vojni glazbenik.
Matačić je uskoro postao slavan diljem Europe. Nastupao je u Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Beču, Rigi, a 1936. dirigira velikom Berlinskom filharmonijom. Dvije godine kasnije postao je stalni dirigent Opere Hrvatskog narodnog kazališta (HNK) u Zagrebu. Nakon toga odlazi u Beograd. Uskoro počinje Drugi svjetski rat u kojem je Matačić služio kao domobran, ali nastavlja raditi kao glazbenik i nastupa u Zagrebu, Beču i Berlinu. Uhićen je u travnju 1945. te je godinu dana proveo u zatvoru Stara Gradiška. Ni tamo nije zaboravio glazbu, nego je vodio zatvorski orkestar i zbor. Navodno mu je supruga uspjela ishoditi pomilovanje.
Nakon što je 1954. dobio putovnicu, njegov prijatelj i svjetski dirigent Herbert von Karajan pomaže mu nastaviti europsku karijeru. Nastupao je u svim značajnim opernim i koncerntim kućama te snimao za diskografsku kuću Columbia. Surađivao je s najvećim imenima svjetske glazbene scene. Primio je najveća svjetska priznanja i nagrade.
Iako je stekao svjetsku slavu i često bio izvan domovine, uvijek se trudio na repertoare staviti i domaće glazbenike te je praizveo mnoga domaća zaboravljena djela, a oporučno je ostavio fond za obrazovanje mladih glazbenika. Umro je 4. siječnja 1985. u Zagrebu.

VALENTINO ROSSI

Na današnji dan leta 1979 se je rodil italijanski motociklist Valentino Rossi in ima 40 let. V razredu do 125 ccm je debitiral 31. marca 1996 na VN Malezije, v sezoni 1997 pa je že postal svetovni prvak. Dve leti pozneje je bil najboljši v razredu do 250 ccm. Med letoma 2001 in 2003 je dobil skupni seštevek v kraljevskem razredu s Hondo, potem pa je prestopil v Yamaho in bil nepremagljiv še v sezonah 2004, 2005 in 2008.

Prvo dirko je zmagal pred 20 leti 311 dnevi leta 1996 na GP Češka

Zmage: 115
Drugo mesto: 65
Tretje mesto: 52
Stopničke: 232
Pole Position: 65
Najhitrejši krogi: 95
Svetovna prvenstva: 9 - 1997, 1999, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2008, 2009,
Točke: 6073

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Valentino Rossi na Aprilia 125 ccm leta 1996

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Valentino Rossi na 250 ccm leta 1999 na dirki v Mugellu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Valentino Rossi na Yamahi M1

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Valentino Rossi je na zadnji dirki v Qatarju dosegel odlično 3.mesto

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          V Fioranu je leta 2005 je preizkusil tudi Ferrari Formula 1

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Valentino Rossi je v Fioranu preizkusil najnovejši Ferrari 488 Pista

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Valentino Rossi je v Fioranu pokazal vse svoje mojstrovine

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                  Zmagal je rudi na zadnjem Rallyju Monza

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   V letošnjem letu je napovedal boj za 10 naslov svetovnega prvaka

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Valentino Rossi na svojih in mejah svoje Yamahe

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Prva dirka letošnjega prvenstva MotoGP bo 18.marca v Qatarju

16. veljače 1968. godine ostvaren je prvi poziv na broj 911 u SAD.
Prije toga u SAD-u nije bilo jedinstvenog broja za sve hitne situacije na nacionalnoj razini. Doduše, u Londonu je pokrenut još 1937. godine jedinstveni broj 999 za hitne slučajeve. U SAD-u se inicijativa za jedinstveni nacionalni broj javila tijekom 1950-ih, osobito na poticaj vatrogasnih službi. Do 1968., ljudi su morali birati "0" za operatera i nadati se da će biti povezani s odgovarajućom hitnom službom ... ili su morali znati telefonski broj vatrogasne ili druge postaje.
Rješenje je konačno dogovoreno 1968. godine, a odabran je broj 911, kao bolje rješenje nego britanski 999 (jer ne može doći do slučajnog nazivanja biranjem tri iste znamenke zaredom). Inače, Europska unija prihvatila je broj 112, a većina današnjih mobilnih telefona omogućava pozivanje navedenog broja i kad su zaključani.
Prvi poziv na današnji dan upućen je iz gradske vijećnice u Haleyvilleu u američkoj saveznoj državi Alabami prema policijskoj stanici u tom gradu. Poziv je simbolično uputio političar Rankin Fite iz Alabame, a na njega je odgovorio američki kongresmen Tom Bevill.

17. veljače 1600. zbog sukoba s Katoličkom crkvom na lomači je gol spaljen talijanski renesansni filozof, matematičar, astronom i pjesnik, dominikanac Giordano Bruno.
Rođen je u mjestu Nola u južnoj regiji Kampanija, a u dobi od šesnaest godina, 1565. ušao je u dominikanski red, gdje se posvetio studiranju teologije Svetog Tome Akvinskog i Aristotelove filozofije. Iste godine promijenio je ime Filippo u Giordano.
Zbog "glasnih misli" od kojih neke bijahu o heliocentrizmu, beskraju Svemira i strukturi atoma, mladi se Giordano 1566. suočio s inkvizicijom Katoličke crkve. Osumnjičen zbog hereze, napustio je samostan Minerva u Rimu i petnaestak godina lutao po Europi. Predavao je u Veneciji, Ženevi, Toulouseu, Parizu, Londonu, Oxfordu, Wiesbadenu, Wittenbergu, Frankfurtu i Pragu. 1591. ponovo je došao u Veneciju na poziv patricija Monceniga, koja ga denuncira Papinskoj inkviziciji. Uhićen je i 1593. doveden u Rim, gdje je pod istragom ostao sedam godina. Biva osuđen na smrt i kao heretik spaljen na trgu Campo de' Fiori.
Bruno je imao slobodarski duh i bio je tipičan predstavnik antiskolastičke renesansne filozofije. Poricao je kršćanske dogme smatrajući da su filozofija i teologija nespojive. Suprostavljao se kršćanskom shvaćanju Boga kao ličnosti i nečeg transcendentnog te stvara panteističku doktrinu po kojoj se sve sastoji od vječne i beskrajne supstance. Bog je, prema tome, istovjetan s prirodom: natura est deus in rebus.
Nasuprot starim hipotezama Bruno postavlja nove, često se služeći alegorijama, promatra prirodne pojave, ali - vođen bujnom maštom - ne obazire se na matematičko mišljenje ni na eksperimentalno ispitivanje pa izvodi i neke krive zaključke, npr. da su staze nebeskih tijela krivulje bez određene zakonitosti. Kao protivnik antropocentričkog shvaćanja, pokazao je pravo čovjekovo mjesto u Svemiru. Bruno je svoje vrijeme obdario cijelim nizom novih pojmova, kao što su: Svemir, neizmjernost, prirodni zakoni, razvojne snage u prirodi itd. Mjesto dogmatike stvorio je nov pjesnički panteistički kult prirodnih ljepota, koji se u mnogočemu podudara s antičkim formulama stoičke i neplatonske poezije o svijetu.
Brunova je filozofija pod utjecajem Pitagore, Platona, stoika, Cusanusa, Eckarta, Lulla, Kabale i arapske filozofije. Brunov panteizam, u formulama Spinoze i Leibniza, odražava se i u Hegelovim tezama, a Brunova inspiracija izvršila je jak utjecaj na razvoj suvremenog simbolizma i lirske poezije. On predstavlja jednu od svijetlih ličnosti na čelu povorke smionih duhova koji su zavladali europskom scenom u danima kada se gasila socijalna i moralna statika dugotrajnog feudalnog perioda.

FERRUCIO LAMBORGHINI

Na današnji dan leta 1993 je v 76. letu starosti umrl italijanski avtomobilski konstruktor Ferruccio Lamborghini. Lamborghini je bil najprej izdelovalec traktorjev in klima naprav, ki je bil zaljubljen v hitre avtomobile. Zaradi spora z Enzom Ferrarijem se je odločil, da bo začel izdelovati avtomobile boljše od Ferrarijev, ostalo je zgodovina.

Automobili Lamborghini S.p.A je italijanska blagovna znamka in proizvajalec luksuznih športnih avtomobilov in športnih terenskih vozil, ki je v lasti koncerna Volkswagen preko svoje hčerinske znamke Audi. Proizvodni obrat in sedež Lamborghinija se nahajata v Sant'Agata Bolognese, Italija.

[You must be registered and logged in to see this link.]



[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         Lamborghini 350 GTV 1963

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         Lamborghini Miura 1966 - 1973

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         Lamborghini Urracco 1975

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         Lamborghini Countach 1974 - 1990

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         Lamborghini LM002 1986 - 1993

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                        Lamborghini Diablo ikona 90 let

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         Lamborghini Murciélago 2001

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    Lamborghini Gallardo LP550-2 Valentino Balboni 2003

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         Lamborghini Sesto Elemento

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                       Lamborghini Aventador LP750-4 Superveloce 2011

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Lamborghini Huracán Performante na Nurburgringu je dosegel čas 6:52.01

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          Lamborghini Estogue 2008

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          Lamborghini Aventador J

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          Lamborghini Egoista 2013

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Lamborghini Asterion 2014 Paris Motor Show

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         Lamborghini Terzo Millenio

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                               Lamborghini Urus

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         Lamborghini Aventador SVJ 2018

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Lamborghini supertrofeo 2018

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Lamborghini Super Trofeo North America 2019

nekje sem pred destletji bral, da je lamborghini prišel k enzu, sta namreč soseda, par kilometrov narazen in, da da bi tudi on delal športne avtomobile, pa mu je enzo malo zaničljivo dejal, daj ti delaj traktorje, tu ni prostora za dva, to znaš, pa je lamborghini popihdil in naredil, kar je in dela naprej..., med njimi tudi legendarno miuro...

jozl52 (citat):

nekje sem pred destletji bral, da je lamborghini prišel k enzu, sta namreč soseda, par kilometrov narazen in, da da bi tudi on delal športne avtomobile, pa mu je enzo malo zaničljivo dejal, daj ti delaj traktorje, tu ni prostora za dva, to znaš, pa je lamborghini popihdil in naredil, kar je in dela naprej..., med njimi tudi legendarno miuro...

LAMBORGHINI MIURA & JEAN TODT

Od 6 februarja do 10 februarja 2019 je bil Lamborghini Polo Storico prisoten na Rétromobile, pariškem sejmu, ki je namenjen klasičnim avtomobilom, z specialno Lamborghini Miura SV v rdeči barvi.

Lamborghini Miura SV je bila predana novemu lastniku predsedniku mednarodne avtomobilistične zveze Jeanu Todtu in je bila restavrirana prico in predstavljena v Rétromobile.

Lamborghini Miura SV št.podvozja [You must be registered and logged in to see this link.] je bila rojena 11.novembra 1972, ki je pridobila številko šasije od S iz leta 1968, ki je bila uničena v nesreči. Uporaba številk šasije predhodnih modelov je bila ne tako redka praksa med konstruktorji športnih avtomobilov, ravno zaradi velikih ovir. 

Na prvem mestu je bil davčni učinek, ravno zaradi tega, da se je morebitni klient izognil davščinam, zaradi uvoza novih športnih avtomobilov v nekaterih državah. Predvsem pa tudi praktičnih vidikov, saj je športni avtobobil ohranil predhodno registracijo in prometne dokumente.

Lamborghini Miura SV [You must be registered and logged in to see this link.] je bila izročena prvemu kupcu na koncu leta 1972, Mr.Mecin v Južno Afriko, pobarvana z rdečo barvo Rosso Corsa, s spodnim delom pobarvanim v zlato barvo, notranjostjo s črnim usnjem in točno takšna, kot se je po 47 letih sedaj predstavila v odličnem stanju po restavraciji v Polo Storico.

Rstavracija Lamborghini Miure je trajala 13 mesecev, saj je bilo potrebno v celoti razmontirati celoten avto, med katerim je bilo potrebno pregledati vsak sestavni del tega športnega avtomobila: označbe podvozja, karoserije in notranjosti,  oštevilčenja ter datumov njegovih ostalih komponent. 

Prav tako se je pregledalo vso korespondenzo v montažni knjigi tega športnega avtomobila, ki so bili shranjeni v arhivu Lamborghini.

Kadar je prišla Lamborghini Miura SV v Sant'Agata Bolognese na restavracijo, je bila kompletna, vendar je že kazala znake utrujenosti. Zato so tehniki, ki so bili zvesti misli vse ohraniti čimbolj v originalu in smislu vzdrževanja maksimalni avtentičnosti, so se odločili popraviti, restavrirati in ne zamenjati. 

Poleg Lamborghini Miure SV je Polo Storico predstavil v Rétromobile še en športni Lamborghini 400 GT iz leta 1966, številka šasije [You must be registered and logged in to see this link.], ki je sedaj v lasti kanadskega zbiratelja in sedaj v fazi restavracije v Polo Storico.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Pomemben projekt popolnoma restavrirane Lamborghini Miura SV

[You must be registered and logged in to see this image.]
           Predsednik FIA Jean Todt prevzema dokumentacijo in ključe iz rok Predsednika Lamborghinija Stefana Domenicallija

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Lamborghini Miura SV v Parizu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                  Lamborghini Miura SV

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                  Lamborghini Miura SV

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                  Lamborghini Miura SV

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                  Lamborghini Miura SV

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                  Lamborghini Miura SV

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                  Lamborghini Miura SV

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                  Lamborghini Miura SV

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                   Lamborghini Miura SV in Lamborghini 400 GT

zoran, ti si kajzer, ko je prišla miura ven tam okoli 70 smo mulci padali dol, do takrat so bili ferari, maseratii, porscheji, pa kakšna alfa montreal..., za nas mulce...

ANDREAS NIKOLAUS NIKI LAUDA

Rodil se je na današnji dan leta 1949 in danes praznuje 70 let. Niki Lauda je trikratni Svetovni prvak v Formuli 1, leta 1975 in 1977 s Ferrarijem in leta 1984 z McLarnom. 1.avgusta 1976 je imel veliko nesrečo, ko je na dirki v Nurburgringu Niki Lauda je že v drugem ovinku ob 14 uri 31 minut izgubil nadzor nad Ferrarijem, ki je v nesreči zagorel. Na dirkalni stezi Nordschleife, ki je bila dolga 22,835 km, je na rahlo mokrem asfaltu v ovinku Bergwerk izgubil oblast nad vozilom in udaril v zaščitno ograjo. V njegov Ferrari je potem udaril še dirkač Brett Lunger. Iz vozila so mu pomagali dirkači Harald Ertl z gasilnim aparatom, Guy Edvards in Arturo Merzario, ki so ga brez čelade, komaj izvlekli iz gorečega Ferrarija.  Trikratnega svetovnega prvaka (1975, 1977, 1984) so s hudimi opeklinami ob 15 uri in 10 minut prepeljali s helikopterjem v bolnišnico v Adenau po eni uri v Ludwigshafen ter zaradi resnosti poškodb še v Mannheim. Takrat je imel počeno ličnico, opekline 1 in 3 stopnje po rokah in obrazu ter poškodbe desne veke ter uhlja. Vse njegovo življenje bodo vidne posledice nesreče, toda ostal je živ. Po samo 42 dnevih od nesreče in rehabilitacije je že nastopil na veliki nagradi v Monzi in osvojil fantastično 4 mesto. V Formuli 1 je tekmoval za moštva March-Ford, BRM, Ferrari, Brabham-Alfa, McLaren Ford in McLaren TAG Porsche. Leta 1979 je ustanovil svojo letalsko družbo LaudaAir za katero je kot kapitan in pilot vozil svoja letala. Pozneje se preimenuje v LaudaMotion in napoveduje prenehanje NIKI Air Berlin ter nato v lanskem letu s pomočjo solastnika Rynairja spet odkupi LaudaMotion, ki bi naj v treh letih imeli že 30 letal. 
V nadaljevanju svoje kariere je bil tudi svetovalec ekipe Scuderia Ferrari v letih 1993 do 1995 in je pripomogel k uspehu Michaela Schumacherja, v letih 2001 in 2002 pa je bil športni direktor in šef ekipe Formule 1 British Jaguar Racing ter od leta 2012 pa je glavni neizvršni športni direktor z velikimi uspehi v zadnjih letih pri ekipi Formule 1 Mercedes AMG Petronas. Od uvedbe hibridnih motorjev leta 2014 je ekipa Mercedes postala 5 kratni svetovni prvak med moštvi Formule 1.

Število dirk F.1. - 171
Število točk - 420,5
Število zmag - 25
Število drugih mest - 20
Število tretjih mest - 9
Število pole position - 24
Najhitrejši krog - 24
Število stopničk - 54
Število startov iz 1.vrste - 31
Število kilometrov v vodstvu - 7.188
Svetovni prvak F.1. - 1975, 1977 in 1983

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Leta 1971 Niki Lauda dirka z March 711

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Niki Lauda leta 1972 nastopa z March 721

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Niki Lauda v sezoni 1973 dirka z BRM P160C

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                              Niki Lauda v Ferrariju leta 1974

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         Niki Lauda v Ferrari 312B3

[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Niki Lauda in Clay Regazoni sta bila odlična moštvena kolega pri Ferrariju, desno Ronnie Peterson

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                              Niki Lauda na Ferrari 312 T

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                    Niki Lauda

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Niki Lauda na Ferrari 312T2

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Niki Lauda in James Hunt v letu 1976 iz njunega legendarnega rivastva je nastal tudi film RUSH

[You must be registered and logged in to see this image.]
  Še danes grozljivi posnetki nesreče gorečega Nikija Laude na Nurburgringu, rešili so ga Arturo Merzario, Brett Lunger in Harald Ertl

[You must be registered and logged in to see this image.]
                      Po samo 42 dnevih od nesreče je bil Niki Lauda spet na startu na GP Monzi, kjer je osvojil 4. mesto

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                      Niki Lauda je v svoji karieri dosegel 25 zmag

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Avstrijska dirkača Niki Lauda in Gerhard Berger

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Niki Lauda je na Ferrariju 312T2 leta 1977 osvoji svoj drugi naslov Svetovnega prvaka

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Leta 1978 Niki Lauda prestopil k moštvu Brabham Alfa Romeo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Na McLarnu MP 4/2 postane Niki Lauda leta 1984 še tretjič Svetovni prvak v Formuli 1

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Niki Lauda premaga za samo 1/2 točke Alaina Prosta in postane prvak, desno Ayrton Senna

[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Trikratni svetovni prvak Niki Lauda s sedemkratnim svetovnim prvakom Michaelom Schumacherjem

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Zmagovalno moštvo Marcedesa že zadnjih 5 let vodita Niki Lauda in Toto Wolff 

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Niki Lauda s petkratnim svetovnim prvakom Formula 1 Lewisom Hamiltonom

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Niki Lauda skoncentriran na častnem delovnem mestu v Mercedesu

[You must be registered and logged in to see this image.]
              Niki Lauda z novim predsednikom Formule 1 Chase Carey, ki ga je imenoval nov lastnik Formule 1 Liberty Media


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                               Niki Lauda na Mecedesu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         Niki Lauda kot kapetan pilotira svoje letalo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                               Od LaudaAir do NikiFly

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                           Ferrari 458 Niki Lauda Edition

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                             McLaren P1 Niki Lauda

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Niki Lauda s svojim sinom Mathiasom, ki tekmuje z Astonom Martinom v seriji FIA WEC