Na današnji dan

Nine eleven 9/11 2001.

Pećina Lascaux, koja sadrži neke od najpoznatijih primjera prapovijesnih pećinskih slika u svijetu, otkrivena je slučajno 12. rujna 1940. u Francuskoj, pored gradića Montignaca u regiji Akvitaniji.
18-godišnji Marcel Ravidat šetao se s prijateljima tim područjem, kad je njihov pas ugledao zeca. Bježeći pred psom, zec se sakrio u rupu u zemlji. Marcel je došao do rupe i pokušao istjerati zeca, kad je otkrio da se ona otvara u veliku podzemnu šupljinu. Budući da se nekoliko stotina metara dalje nalazio dvorac Lascaux (franc. Château de Lascaux), pomislili su da se možda radi o nekom tunelu koji vodi do dvorca. Rupa je bila uska pa se ništa nije moglo istražiti bez iskopavanja.
Marcel se s prijateljima i priručnom opremom za kopanje ubrzo vratio. Proširili su otvor, ušli unutra i ugledali znamenite špiljske slike. Već iste godine senzacionalno otkriće došli su proučiti i stručnjaci. Špilja se sastoji od velike prostorije, s prolazima, proširenjima i udubljenjima, a prvi ju je istražio francuski prapovjesničar i paleontolog svećenik Henri Breuil.
Na stijenama i stropovima špilje pronađeni su dobro očuvani crteži likova životinja (konji, jeleni, bikovi, krave, medvjedi, bizoni…), a procijenjeno je da su stari oko 17.300 godina. Ti prikazi, simboličko-magičnog značenja, danas su jedna od najvrijednijih očuvanih ostvarenja paleolitske umjetnosti. Sam tlocrt špilje pokazuje sličnost tog prostora s unutarnjim organima ljudskog tijela, a ulaz u špilju je mračni prolaz kroz koji se čovjek provlači osjećajući ga čitavim svojim tijelom, a ne gledanjem. Iz te činjenice arheolozi su zaključili da je ona služila kao svetište, u koji su mogli doći samo odabrani. Danas to nalazište nazivaju Sikstinskom kapelom prapovijesnog doba.
Lascaux je 1979. dodan na UNESCO-v popis mjesta svjetske baštine u Europi zajedno s drugim prapovijesnim nalazištima u dolini rijeke Vézère.
Kako bi se spriječilo propadanje slika, špilja je 1963. zatvorena za javnost, ali je načinjena vjerna kopija glavne prostorije (Lascaux II) koja se može posjetiti.

JESSE OWENS

Na današnji dan leta 1913 se je rodil sloviti ameriški atlet Jesse Owens. Z zmagami na olimpijskih igrah v nacistični Nemčiji je kot temnopolti športnik onemogočil poskus nemškega diktatorja Hitlerja, da bi olimpijske igre izrabil za propagiranje nacistične rasistične teorije o večvrednosti bele oziroma arijske rase.

[You must be registered and logged in to see this link.]

OLIMPIJSKE IGRE BERLIN 1936

Zlata medalja - tek na 100 m
Zlata medalja - tek na 200 m
Zlata medalja - štafeta 4 x 100 m
Zlata medalja - skok v daljino

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                             James Cleveland »Jesse« Owens                                                                                                           Jesse Owens

[You must be registered and logged in to see this image.]
                    Cilj  pri 100 metrih je pretekel v času 10.3 sekunde, kar je bil nov olimpijski rekord

[You must be registered and logged in to see this image.]
                  Ob pozdravu Jesse Owensa dobitnika ene od 4 zlatih medalj je veliko ponosa, upora in simbolike

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Veličastni sprejem v New Yorku za 4 kratnega olimpijskega zmahovalca v septembru 1936

CESAR HAILE SELASSIE I.

Na današnji dan leta 1974 je bil z vojaškim udarom odstavljen etiopski cesar Haile Selassie, ki je leta 1928 po smrti kralja Menelika II. postal kralj, čez dve leti pa cesar Etiopije.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Haile Selassie I.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Haile Selassie I. v svoji delovni sobi v palači leta 1942

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
           Josip Broz Tito in Haile Selassie I.                       Josip Broz Tito in Haile Selassie I. na obisku v Kopru leta 1959

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Josip Broz Tito in Haile Selassie I. ob obisku tovarne Tomos v Kopru leta 1959

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Josip Broz Tito in Haile Selassije I. na palubi Galeba ob obisku Supetarja na Braču

13. rujna 1909. dogodila se nesreća koja je potaknula ideju o osnivanju Hitne pomoći u Zagrebu.
U Prilazu br. 15 (danas Deželićeva 23) prilikom čišćenja prozora s drugog kata je pala služavka Katarina Hedrich. U blizni nesreće su se našli povjesničar i arhivist Emilij pl. Laszowski i njegova supruga Jozefina koji su krenuli u posjetu književniku i leksikografu dr. Velimiru Deželiću starijem. Poslali su poziv liječniku no trebalo mu je više od sat vremena da dođe, a služavka je u međuvremenu preminula. Deželić i Laszowski su došli do zaključka kako bi trebalo organizirati bržu komunikaciju i brži dolazak liječnika do unesrećenih.
16. listopada 1909. bratstvo i kulturna udruga Družba 'Braća Hrvatskog Zmaja' (lat. Ordo fratres draconis croatici) osnovala je Društvo za spašavanje, današnji Zavod za hitnu medicinu Grada Zagreba -  Hitnu pomoć. Prijedlog za osnivanje Društva za spašavanje dao je prvi Veliki meštar Družbe Emilij pl. Laszowski u gostionici 'Tri gavrana' što su svi prisutni i ugledni članovi podržali. Kulturni rad Zmajevaca od 1905. do 1946. (kada je Družba odlukom Vlade NRH raspuštena) bio je slobodan od svake političke stranke, odvijao se preko tzv. radnih ogranaka i stekao je mnogo zasluga u njegovanju povijesne i kulturne baštine.
Neposredno poslije Drugog svjetskog rata 'Sanitarna postaja' Dobrovoljnog društva za spašavanja mijenja naziv, prema sovjetskom uzoru u 'Stanicu za spašavanje', a 1949. u 'Stanicu za hitnu pomoć'. Do 1950. temeljna djelatnost 'Stanice za spašavanje' je prijevoz bolesnika i unesrećenih u bolnice, uz pružanje prve pomoći na mjestu događaja. Tek 1950. 'Stanica za hitnu pomoć' počinje funkcionirati kao ambulanta, zdravstvena ustanova s liječnicima. 1983. dobiva naziv 'Stanica za hitnu medicinsku pomoć', a 1994. 'Ustanova za hitnu medicinsku pomoć'.

AL AZIZIJAH

Na današnji dan leta 1922 so v kraju Al Azizijah v Libiji izmerili 58°C oziroma 136 stopinj po Fahrenheitu. To je doslej najvišja v senci izmerjena temperatura.

Al Azizija je mesto na severozahodu Libije, ki leži približno 40 km južno od glavnega mesta Tripoli, ob pomembni prometni povezavi proti jugu države. Mesto je znano predvsem kot kraj, kjer so 13. septembra 1922 izmerili temperaturo zraka 58 °C, kar je skoraj sto let veljalo za rekordno visoko temperaturo.
Vendar je bil podatek sporen zaradi metodoloških napak, zato ga je komisija Svetovne meteorološke organizacije septembra 2012 razveljavila. Od takrat ima rekord Dolina smrti v Kaliforniji (ZDA), kjer so leta 1913 namerili 56,7 °C.

GORAN IVANIŠEVIČ

Na današnji dan se je leta 1971 v Splitu rodil hrvaški teniški igralec Goran Ivanišević. Profesionalec je postal leta 1988. Osvojil je 22 turnirjev ATP. Po treh izgubljenih wimbledonskih finalih (1992, 1994 in 1998) je leta 2001 v All England Club prišel s povabilom organizatorja in v finalu v napetih petih nizih (zadnji 9:7) ugnal Patricka Rafterja.

Na turnirjih za Odprto prvenstvo ZDA se mu je leta 1996 uspelo uvrstiti v polfinale, na turnirjih za Odprto prvenstvo Avstralije in Odprto prvenstvo Francije pa po trikrat v polfinale. 4.julija 1994 je z drugim mestom dosegel svojo najboljšo uvrstitev na moški teniški lestvici ATP.

V svoji karieri je osvojil 22 turnirskih zmag ter zabeležil 599 zmag in 333 porazov, oziroma 64,3% uspešnost.

Višina: 1,93 cm
Teža: 82 kg
Denarne nagrade: 19.878.007 $

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Zmagovalec Wimbeldona leta 2001

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            V njegovi značilni drži

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Goran Ivanišević v njegovem najljubšem elementu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Goran Ivanišević in Andre Agassi na ATP turnirju v Umagu 16.julija 2016

GRACE KELLY

Na današnji dan leta 1982 je v prometni nesreči umrla Gracia Patricia Kelly, z oskarjem nagrajena igralka in monaška kneginja.

Grace Kelly se je rodila 12. novembra 1929 v Philadelphii Brendanu Kellyju starejšemu in Margaret Majer. Družina je bila zelo spoštovana v philadelphijski družbi. Oče je bil milijonar in olimpijski zmagovalec v veslanju. Njena strica sta bila znana umetnika; Walter Kelly je bil varietejski umetnik, George Kelly pa je bil znan pisec iger.
Kljub nasprotovanju družine je Grace najprej postala fotomodel, nato pa je zaigrala še v filmih. Leta 1951 je nastopila v svojem prvem filmu Fourteen Hours, stara je bila 22 let. Za film Mogambo je bila nominirana za oskarja za najboljšo žensko stransko vlogo, a ji je nagrado “izmaknila” Donna Reed za vlogo v filmu From Here to Eternity. Leta 1955 je bila za vlogo v filmu The Country Girl nagrajena z oskarjem za najboljšo žensko glavno vlogo.
Igrala je v filmih: Fourteen Hours (1951), High Noon (1952), Mogambo (1953), Dial M for Murder (1954), Green Fire (1954), Rear Window (1954), The Country Girl (1954), The Bridges at Toko-Ri (1954), To Catch a Thief (1955), The Swan (1956) in High Society (1956). Bila je prva igralka, katere obraz se je pojavil na poštni znamki.
Njen zadnji film je bila komedija High Society (1956), nato se je zaradi poroke z monaškim knezom Rainierjem III. umaknila s filmskih platen. Pred poroko naj bi Grace Kelly imela več ljubezenskih zvez, med drugim s Clarkom Gablom, Bingom Crosbyjem, Rayom Millandom, Williamom Holdnom, Olegom Cassinijem in Jeanom-Pierrom Aumontom.
Najpomembnejša razloga za poroko sta bila po Rainierjevem mnenju to, da je katoličanka in da ima lahko otroke. Pred Grace Kelly je bil Rainier v šestletni zvezi s francosko igralko Gisele Pascal, s katero se je razšel zato, ker naj ne bi mogla zanositi. Gisele se je pozneje poročila in imela otroke.
Rainier se je z Grace Kelly poročil 19. aprila 1956 in rodila mu je tri otroke - princeso Caroline Louise Marguerite, ki se je rodila 23. januarja 1957; Alberta II. Monaškega, ki je na svet privekal 14. marca 1958, in princeso Stephanie Marie Elisabeth, rojeno 1. februarja 1965.
Med vožnjo 13. septembra 1982 je doživela srčni napad in dan pozneje v bolnišnici umrla, ne da bi se zavedla. Stara je bila 52 let. Z njo je bila v avtomobilu tudi njena najmlajša hčerka Stephanie, ki je dobila lažje poškodbe. Po nekaterih virih naj bi Stephanie celo vozila in izgubila nadzor nad vozilom, ki naj bi zaradi tega zletelo s ceste. Princesa Grace je pokopana v katedrali svetega Nikolaja v Monte Carlu.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]      [You must be registered and logged in to see this image.]
   Gracia Patricia Kelly ob prejemu kipca za najboljšo vlogo v filmu The Country Girl 1954                                  Znamka iz ZDA

 [You must be registered and logged in to see this image.]     [You must be registered and logged in to see this image.]
                 Poroka z Monaškim knezom Rainerjem III.                                                         Monaška kneginja Grace Kelly

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Grace Kelly v knežji palači 1960 leta                                                                                         Poroka 19.april 1956

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Z družino v knežji palači leta 1969                                                              Grace Kelly priložnostni kovanec leta 2007 za 2€

SEBASTIAN VETTEL

Na današnji dan leta 2008 je Nemec Sebastian Vettel z zmago na VN Italije postal najmlajši zmagovalec v zgodovini formule ena in starostjo 21 let in 73 dni. Do sedaj je dirkal za moštva BMW Sauber, Toro Rosso, Red Bull, Scuderia Ferrari.

Na 159 dirkah v Formuli 1 je zbral 1906 točk, kar pomeni 11,98 točk na dirko.

Število naslovov svetovnega prvaka: 4 (2010, 2011, 2012 in 2013)
Število dirk: 159
Število zmag: 42
Število drugih mest: 17
Število tretjih mest: 19
Število stopničk: 79
Število pole position: 46
Število najhitrejših krogov: 25

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Vir: zbirka iz mojega osebnega arhuva, Autosprint št.51-2007, Sebastian Vettel - Toro Rosso                                    4 kratni svetovni prvak Sebastian Vetel

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Sebastian Vettel na Veliki nagradi Brazilije leta 2006

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Sebastian Vettel na Veliki nagradi Kanade leta 2011

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Sebastian Vettel na Veliki nagradi Malezije leta 2015

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                Sebastian Vetell je v letu 2016 trenutno na 4.mestu s 153 točkami

VRNITEV PRIMORSKE

Na današnji dan leta 1947 je začela veljati mirovna pogodba z Italijo in 21 državami, med njimi tudi z Jugoslavijo. Primorska je bila znova priključena k Sloveniji.

Kraljevina Italija je z Rapalsko pogodbo novembra 1920 priključila ne samo narodnostno mešana, ampak tudi popolnoma slovenska ozemlja, celo tista, ki so bila zunaj pojma Julijske krajine. Tam je na tretjini slovenskega etničnega ozemlja leta 1921 živelo med 324.000 in 361.000 Slovencev. Meja med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS je bila postavljena po črti Peč-Triglav-Blegoš-Hotedrščica-Planina-Snežnik-Kvarner.
Po koncu 2. svetovne vojne se je med pogajanji o mirnovni pogodbi z Italijo vnela razprava, kako naj bo znova razdeljeno to ozemlje.
Mirovno pogodbo so države podpisale 10. februarja 1947 in po sklepih mirovne konference iz Pariza je takratni Jugoslaviji ob Primorski pripadla tudi Istra južno od Mirne, Reka, Zadar in otoki, medtem ko je Italija obdržala Kanalsko dolino, Rezijo, Beneško Slovenijo, Gorico in njeno okolico.
Na območju Trsta in delu severne Istre pa je nastalo Svobodno tržaško območje. Razdeljeno na cono A, ki je obsegala mesto Trst in občine Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina in Milje, in cono B STO, ki je obsegala okraja Buje in Koper. Cona A STO je 5. oktobra 1954 z Londonskim sporazumom prešla pod Italijo, cona B pa pod Jugoslavijo.
V Sloveniji od leta 2006 obeležujemo državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini.

"Primorska s svojo svetlobo in pozitivno politično zgodovino, zlasti s svojim odporom proti fašizmu, bi lahko bila hvaležna referenčna točka za nacionalno odgovoren razmislek o naši preteklosti, sedanjosti in prihodnosti."
Ciril Zlobec

"Ljuba moja je Slovenija, jaz pa Slave zvest sem sin!"
Simon Gregorčič

15.september pomeni vrnitev več kot četrtine slovenskega ozemlja in tretjine prebivalstva in je poleg priključitve Prekmurja po prvi svetovni vojni zagotovo eden najpomembnejših dogodkov pri združevanju enega naroda v Slovensko državo.
Božo Repe
Primorska je nekaj čarobnega. Naj bodo to zasneženi vršaci s smaragdno Sočo ali Goriška s trtami, kraške vrtače, škraplje in jame ali Slovenska Istra z oljkami in brnistrami. Primorska je nekaj posebnega. Nikjer na Slovenskem namreč nimamo takega bogastva in raznolikosti kot prav tu, pri vas. Poleti vročina in razbeljeni kamen v Istri in na Krasu, pozimi sneg v Posočju in prepihani, mrzli kraški borjači. Čarobnost in skrivnostnost, a sočasno odprtost in domoljubnost, iskrenost in trdoživost. Taki ste, Primorska in Primorci, skozi oči tistega, ki na Primorsko prihaja iz drugih delov naše domovine.
Milan Brglez

[You must be registered and logged in to see this link.]

* 16.septembra 1943 je vrhovni plenum OF-a izdal razglas o priključitvi slovenskega Primorja k svobodni in združeni Sloveniji v okviru Jugoslavije.


[You must be registered and logged in to see this image.]

                                  Razdelitev Jugoslavije po okupaciji

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                              Cona A in Cona B                                                                        Cona A in Cona B

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                   Proslava leta 2014

[You must be registered and logged in to see this image.]                    [You must be registered and logged in to see this image.]
                                Prisotna združenja borcev, veteranov in Tigra                                                                                       Logotip

Baščanska ploča, važan spomenik hrvatske rane pismenosti pronađena je 15. rujna 1851.
Bila je ugrađena u pod crkvice sv. Lucije u Jurandvoru kraj Baške na otoku Krku, gdje ju je pronašao bogoslov i župnik Petar Dorčić. Njen nastanak datira se oko 1100. godine, a predstavlja značajan izvor za proučavanje razvoja jezika i pisma glagoljice.
Prije se nalazila u istoj crkvici u pregradnoj plohi (septumu) koja je odvajala crkveno svetište od prostora za puk. Takve pregradne plohe postojale su u katoličkim crkvama u davnini, a kasnije su napuštene, pa danas u crkvama postoji povezanost prostora za vjernike i prostora s oltarom.
Baščanska je ploča bila u lijevom krilu pregradne plohe, dok je u desnom također bio natpis na glagoljici na drugoj ploči, ali je ta u međuvremenu stradala od oštećenja. Od nje su ostala samo četiri mala odlomka, koji se danas nazivaju Jurandvorski ulomci. Sama Baščanska ploča oko godine 1498. uklonjena je iz navedenog septuma i stavljena u pod crkvice, vjerojatno kao nadgrobna ploča.
Teška je oko 800 kg, široka 199 cm, visoka 99.5 cm, debljine do 9 cm. Izrađena je od bijelog vapnenca i njome je dokumentirano darovanje zemljišta lokalnom benediktinskom samostanu od strane hrvatskog kralja Dmitra Zvonimira (vladao od 1075. do 1089.).
Na Baščanskoj se ploči nalaze 402 slova i 107 riječi. Povjesničar, književnik i političar Ivan Kukuljević Sakcinski predstavio ju je arheološkoj znanosti. 1865. djelomično ju je pročitao krčki kanonik i istraživač glagoljaških epigrafskih spomenika Ivan Crnčić, a potpuno je to učinio 1875. povjesničar i publicist Franjo Rački. Prema suvremenom povjesničaru umjetnosti i arheologu akademiku Branku Fučiću, istraživaču ploče, kao i prema živućem povjesničaru književnosti i filologu akademiku Eduardu Hercigonji, jezik natpisa je hrvatsko-čakavski, s elementima liturgijskog crkvenoslavenskog. Tekst (u prijevodu) glasi:
"U ime Oca i Sina i Duha Svetoga. Ja opat Držiha pisah to o ledini koju dade Zvonimir, kralj hrvatski, u svoje dane svetoj Luciji pred svjedocima: županom Desimirom iz Krbave, Martinom iz Like, Pribenegom iz Vinodola, Jakovom iz Otoka. Tko to porekne, neka ga Bog prokune i 12 apostola i 4 evanđelista i sveta Lucija. Amen. Da tko ovdje živi, ​​moli za nas Boga. Ja opat Dobrovit zidah ovu crkvu sa svoje devetero braće u dane kneza Kosmata koji je vladao cijelom krajinom. I u te dane bio je (samostan) sv. Mikule u Otočcu sa svetom Lucijom u zajednici."
Danas se Bašćanska ploča čuva u zgradi HAZU u Zagrebu, dok je u crkvicu sv. Lucije stavljena kopija.

ALESSANDRO ALEX ZANARDI

Na današnji dan leta 2001 je dirkač formule ena Alessandro Zanardi doživel grozljivo nesrečo, ki pa jo je čudežno preživel (srce se mu je sedemkrat ustavilo), vendar ostal brez obeh nog. Nove izzive je našel tudi v paraolimpijskem športu. Na paraolimpijskih igrah v Londonu leta 2012 je osvojil dve zlati medalji in eno srebrno medaljo v vožnji s kolesom na ročni pogon, prav tako, pa je danes v Riu osvojil že njegovo 3 zlato medaljo in 2 srebrno medaljo. 
V Formuli 1 je dirkal je z moštvi Jordan, Minardi, Lotus in Williams, v ameriškem prvenstvu CART oziroma Champ-Car z Reynard-Hondo, pa je v letih 1997 in 1998 z moštvom Chip Ganassi Racing osvojil obe prvenstvi. V sezoni 1997 je zmagal na 5 dirkah od 17 dirk, v sezoni 1998 pa 7 zmag od 19 dirk. 

Število startov v F.1: 43
Število osvojenih točk: 1
Število osvojenih prvenstev v Champ Car: 2 (1997, 1998)
Število zmag v seriji Champ Car: 15
Število drugih mest: 8
Število tretjih mest: 5
Število osvojenih točk v seriji Champ Car: 610

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
  Alessandro Alex Zanardi ob osvojitvi naslova prvaka v ameriški seriji Cart oziroma Champ Car v letih 1997 in 1998

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Alex Zanardi v Jordan Fordu 191 na dirki v Suzuki leta 1991

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Dvakratni prvak v ameriški seriji CART oziroma Champ Car

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Alex Zanardi z Williamsom na Veliki nagradi Kanade leta 1999

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Grozljiva nesreča v Lauritzringu leta 2001

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Alex Zanardi z BMW v prvenstvu WTTC leta 2007

[You must be registered and logged in to see this image.]
                Alex Zanardi na BMW Z4 GT3 v barvah Michela Vaillanta na 24 ur SPA v seriji Blancpain leta 2015

[You must be registered and logged in to see this image.]
   Sodeloval je na Paraolimpijskih igrah tako v Londonu kot tudi v Riu in dosegel izjemne uspehe

[You must be registered and logged in to see this image.]
Na Paraolimpijskih igrah v Londonu, kot tudi danes v Riu, je 49. letni Alex Zanardi osvojil že 3.zlato medaljo in 2.srebrno medaljo

ROK PETROVIČ

Na današnji dan leta 1993 je umrl nepozabni alpski smučar Rok Petrovič. Usodno je bilo potapljanje pri Veli Luki na Korčuli.

Petrovič se je rodil 5. februarja 1966. Leta 1983 je v Sestrieru postal mladinski svetovni prvak v slalomu. Marca 1985 se je prvič povzpel na stopničke na tekmi za svetovni pokal, 1. decembra 1985 pa je v Sestrieru prvič zmagal v svetovnem pokalu.
Tri tedne pozneje se je na tekmi v Kranjski Gori zbralo kar 30.000 gledalcev. Rok je gladko zmagal. Z zmagami v Wengnu, Lillehammerju in Heavenly Valleyju je postal prvi Slovenec, ki je dvignil mali kristalni globus za zmago v slalomu. Rok je bil tudi odličen študent. Leta 1991 je diplomiral na Fakulteti za šport. Tik pred zagovorom magistrske naloge je tragično preminil.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Rok Petrovič in mali kristalni globus v slalomu

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                               Rok Petrovič, Tone Vogrinec in Bojan Križaj                                             Najmlajši navijači Roka Petroviča

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     Najljubša zmaga je bila doma v Kranjski Gori

[You must be registered and logged in to see this image.]  
                                         V njegovem najljubšem elementu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Rok Petrovič je bil odličen študent

17. rujna 1976. NASA (National Aeronautics and Space Administration) je predstavila prvi model space shuttlea.
Nazvala ga je Enterprise (OV-101, orbiter vehicle), prema svemirskom brodu iz znanstveno-fantastične serije Zvjezdane staze (Star Trek). Prethodno su obožavatelji serije organizirali kampanju sa željom da se prvi space shuttle upravo tako nazove; ime je prihvaćeno, a odbačen je raniji prijedlog Constitution. Ime Enterprise imalo je slavnu tradiciju u američkoj povijesti već ranije, bez obzira na Zvjezdane staze, jer se tako zvao niz američkih ratnih brodova još u doba plovidbe na jedra.
Space shuttle je zapravo sustav koji se sastoji od tri dijela: orbitera (letjelica u kojoj se nalazi posada i teret, koja ide u orbitu i zatim se vraća na Zemlju), vanjskog spremnika (u kojem se nalaze tekući vodik i kisik) i para raketnih motora na čvrsto gorivo (koji osiguravaju većinu potiska tijekom lansiranja). Raketni motori su se pri odvajanu padobranima vraćali na Zemlju (u ocean), i ponovo bili korišteni, dok bi vanjski spremnik nakon odbacivanja izgorio u atmosferi. Konstruirano je pet operativnih orbitalnih vozila (orbitera), a Enterprise je konstruiran radi ispitivanja leta pri niskim brzinama i tijekom slijetanja. Prvi od četiri probna leta bio je 1981., dok je operativna upotreba počela 1982. Sva lansiranja provedena su sa svemirskog centra Kennedy na Floridi. Sustav je povučen iz upotrebe 2011., nakon 135 misija.
Ideja za izgradnju space shuttlea potekla je iz vojnih vrhova sredinom 60-tih godina prošlog stoljeća. To je trebalo biti svemirsko transportno vozilo nove generacije koje bi putovalo između američkih zemaljskih vojnih baza i velike vojne svemirske stanice.
Predstavljanje shuttlea, tj. orbitalnog vozila Enterprise 1976. obavljeno je u bazi Palmdale u Kaliforniji budući da su ondje bili pogoni kompanije Rockwell, koja je radila na proizvodnji shuttlea. Na predstavljanju Enterprisea bio je prisutan i Gene Roddenbery (autor Zvjezdanih staza), te gotovo cijela glumačka postava, uključujući Leonarda Nimoya (Spock), DeForesta Kelleyja (Scotty), Georgea Takeija (Sulu) i Nichelle Nichols (Uhura).

DAMON HILL

Na današnji dan leta 1960 se je rodil britanski dirkač formule ena Damon Hill. Največji uspeh je doživel leta 1996, ko je postal svetovni prvak. Vozil je za ekipo Williams. V Formuli 1 je nastopal za moštva Brabham, Williams, Arrows in Jordan. Aprila 2006 je nasledil Jackieja Stewarta na mestu predsednika združenja British Racing Drivers' Club (BRDC), ki je lastnik dirkališča Silverstone. Leta 2006 je prejel častni doktorat Univerze v Northamptonu zaradi uspešne kariere in povezave z Northamptonom prek Silverstona in BRDC.

Število dirk v Formuli 1: 122
Število osvojenih svetovnih prvenstev: 1 (1996)
Število osvojenih točk: 360
Število zmag: 22
Število drugih mest: 15
Število tretjih mest: 5
Število stopničk: 42
Število pole position: 20
Število najhitrejših krogov: 19

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]      [You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
                  Damon Hill                            Graham in Damon Hill edina oče in sin svetovna prvaka  F.1            Z motorjem veteranom v Goodwoodu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                         Damon Hill na prvi dirki z Brabham BT60B julija 1992 v Veliki Britaniji


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Damon Hill svetovni prvak z Williamsom FW 18 leta 1996

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Damon Hill z Arrows Yamaha A 18 v sezoni 1997

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Damon Hill z Jordanom 198 v Montecarlu v letu 1998

[You must be registered and logged in to see this image.]
                Damon Hill je v SPA leta 1998 je zadnjič zmagal in poklonil Jordanu 1. zmago na Velikih nagradah

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Damon Hill v Bahrainu na revialni vožnji z Williamsom FW 18

17. rujna 2011. dan je početka pokreta Occupy Wall Street (Zauzmimo Wall Street).
Tada su započele demonstracije na Manhattanu u New Yorku prvenstveno u parku Zuccotti, smještenom stotinjak metara od tzv. Wall Streeta, prvog stalnog sjedišta Njujorške burze (New York Stock Exchange), središta gospodarskog života SAD. Wall Street je inače ulica na Manhattanu i proteže se istočno od Broadwaya do South Streeta na East Riveru kroz povijesno središte Financial Districta (Financijski distrikt). Nekoliko značajnih financijskih ustanova ima sjedište u zgradama koje se nalaze u ovoj ulici, uključujući: NYSE, NASDAQ, AMEX, NYMEX i NYBOT.
Pokret Occupy Wall Street izvorno je bio, između ostaloga, usmjeren protiv konzumerizma i prevlasti moćnih korporacija i vodećih američkih banaka u gospodarstvu. Naglašavana je nepravednost nejednake raspodjele bogatstva, a osobito je osuđivan neoliberalni kapitalizam, kao i pogodovanje krupnom kapitalu. Vremenom je Occupy pokret dobio mnoge izdanke, a proširio se na sve svjetske kontinente.
Na prvom masovnom okupljanju bilo je prisutno oko 1000 ljudi. Isprva pri Occupy Wall Street demonstracijama nije bilo nasilnog tretiranja prosvjednika, no s vremenom su izbili incidenti. Za početak pokreta uvelike je bila zaslužna kanadska protukonzumeristička organizacija Adbusters, a vremenom joj se priključio niz drugih pojedinaca i organizacija, uglavnom pripadnika američke radikalne ljevice. Logističku potporu im je pružila i svjetska haktivistička organizacija Anonymous.

JIMI HENDRIX

Na današnji dan leta 1970 je v Londonu umrl ameriški pevec in najpomembnejši rockkitarist 20. stoletja Jimi Hendrix, s pravim imenom James Marshall Hendrix. Star je bil komaj 27 let.

Le štiri leta pred tem, pri rosnih 23 letih, je prišel iz ZDA v London in v tem času nastopil na neverjetnih 530 koncertih. Zaslovel je po tem, kako se je na odru "znašal" nad kitarami: ostanke znamenite kitare Fender, ki jo je zažgal, so pred leti celo razstavljali v Parizu.
Koncert, ki ga mnogi štejejo za mejnik rokenrola - Hendrixov nastop na Woodstocku - je leta 2005 po več kot četrt stoletja izšel tudi na DVD-ju. Hendrix je leta 1969 nastopil v spremstvu za to priložnost sestavljene skupine Gypsy Sun And Rainbows.

HEY JOE

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Jimi Hendrix                                                                              James Marshall Hendrix

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                Jimi Hendrix je menil, da so ga obsedli zli duhovi                                                                                       Ena njegovih redkih slik

[You must be registered and logged in to see this image.]     [You must be registered and logged in to see this image.]
                                         Jimi Hendrix v Woodstocku leta 1969                                                                   Ena njegovih zadnjih fotografij

18. rujna 1961. u misterioznim okolnostima avionske nesreće u Africi, poginuo je glavni tajnik Ujedinjenih naroda švedski političar, ekonomist i publicist Dag Hammarskjöld. Diplomirao je humanističke znanosti u Uppsali 1925., a 1928. i političku ekonomiju. Nakon političke karijere u Švedskoj, od 1949. bio je izaslanik u Ujedinjenim narodima. 1953. izabran je za glavnog tajnika UN-a. Do danas je ostalo nepoznato što je uzrokovalo pad njegovog aviona iznad Zambije u Africi. Letio je na mirovnu misiju vezanu uz nemire u Katangi, odmetnutoj pokrajini države Kongo. Kada je belgijska kolonija Belgijski Kongo postala neovisna 30. lipnja 1960. pod imenom Kongo-Léopoldville (od 1965. do 1997. Zair, danas DR Kongo), provincija bogata prirodnim i rudnim bogatstvima Katanga proglasila je svoju neovisnost, uz belgijsku pomoć i pod vodstvom Moïse Tshombea, što je prouzročilo kongoansku krizu. Na zahtjev središnje vlade Ujedinjeni narodi poslali su mirovne snage u Katangu, da bi se održalo zajedništvo s Kongom, i tek poslije krvavog rata uspjelo je 1963. unionistima uz pomoć snaga UN-a pobjediti separatističke snage Katange. (Zapravo je Belgija u toj bogatoj provinciji željela na mala vrata i uz pomoć određenih lokalnih grupa i plaćenika i dalje zadržati svoj položaj kolonijalnog gospodara, tj. zadržati najbolji dio Konga.)
Bitno je naglasiti i da je Patrice Lumumba, prvi legalno izabrani premijer Konga, ubijen u Katangi 17. siječnja 1961. od strane pristalica svog zakletog neprijatelja Tshombea, a tome su vjerojatno kumovali i Belgijanci.
U prvim minutama 18. rujna Hammarskjöldov avion trebao je sletjeti na aerodrom u Ndoli u Zambiji, gdje ga je čekao vođa Katange Moïse Tshombe radi pregovora. Međutim, avion se srušio u šumu petnaestak kilometara od sletišta.
Poginulo je svih 14 putnika u avionu. Većinom su svi pronađeni pougljenjeni na sjedalima zbog požara koji je zahvatio avion, no dva su čovjeka ispala iz aviona prije rušenja, među njima i Dag Hammarskjöld. Pronađen je mrtav od višestrukih ozljeda, no nimalo nagorio. U ruci mu je nađen busen iščupane trave, što je dokaz da je nakratko preživio pad. Pregledom olupine aviona nisu pronađene nikakve smjernice koje bi objasnile nesreću. Međutim, nastalo je mnogo teorija o uzroku, od kojih većina ima veze s nekom teorijom zavjere.
Dag Hammarskjöld je jedina osoba kojoj je posmrtno dodijeljena Nobelova nagrada za mir i jedini glavni tajnik UN-a koji je poginuo za vrijeme mandata. Nagrada mu je posthumno dodijeljena na svečanosti 10. prosinca te godine na Sveučilištu u Oslu, a preuzeo ju je švedski veleposlanik. Predsjednik John F. Kennedy nazvao ga je najvećim državnikom 20. stoljeća.

EMIL ZATOPEK

Na današnji dan leta 1922 se je rodil legendarni češki atlet Emil Zatopek. Leta 1952 je v Helsinkih postal prvi tekač, ki je zmagal na 5.000, 10.000 m in v maratonu na enih olimpijskih igrah.

OI HELSINKI 1952

[You must be registered and logged in to see this link.]

ZLATE MEDALJE

* Olimpijske igre - 1948 London - 10.000 m
* Olimpijske igre - 1952 Helsinki - 5.000 m
* Olimpijske igre - 1952 Helsinki - 10.000 m
* Olimpijske igre - 1952 Helsinki - maraton
* Evropsko prvenstvo - 1950 Bruselj - 5.000 m
* Evropsko prvenstvo - 1950 Bruselj - 10.000 m
* Evropsko prvenstvo - 1954 Bern - 5.000 m

SREBRNE MEDALJE

* Olimpijske igre - 1948 London - 5.000 m

BRONASTE MEDALJE

* Evropsko prvenstvo - 1954 Bern - 1.500 m
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]               [You must be registered and logged in to see this image.]

                                                  Emil Zatopek                                                         Njegove šprinterice in maratonske tekmovalne tekaške copate, ki jih naredi Adi Dassler.

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]  
                               Emil Zatopek na maratonu                                                                                 Emil Zatopek rojeni zmagovalec

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Emil in Dana Zatopek                                                                                              Emil in Dana Zatopek

[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
                               Emila Zatopeka so rehabilitirali na stara leta                                               Olimpijski park v Lausanne                  Emil Zatopek na znamki za OI 1968

SIMON WIESENTHAL & SZMON WIESENTHAL & שמעון ויזנטל

Na današnji dan leta 2005 je umrl Simon Wiesenthal, judovsko-avstrijski publicist, pisatelj in lovec na naciste. Rodil se je leta 1908.

Simon Wiesenthal se je rodil v Galiciji. Arhitekturo je študiral v Lvovu in Pragi. Nacisti so ga aretirali leta 1941 in do konca vojne je preživel v dvanajstih koncentracijskih taboriščih. Leta 1947 je v avstrijskem Linzu ustanovil Center za zbiranje dokumentov o usodah Judov. Posebno aktiven je bil pri odkrivanju nekdanjih nacističnih vojnih zločincev. Leta 1960 so z njegovo pomočjo v Argentini pripadniki izraelskega Mosada ugrabili "arhitekta" iztrebljanja Judov A-Eichmanna in pripeljali pred izraelsko sodišče. Od leta 1961 do 2003 je vodil Judovski dokumentacijski center na Dunaju. O usodi in preganjanju Judov je objavil številne knjige in je nosilec mnogih mednarodnih odlikovanj.

KNJIGE

* Pravica, ne maščevanje
* Projekt: Judenplatz Wien
* Škoda, da Hitler tega ni doživel
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
Simon WIesenthal na fotografiji iz leta 1932, kot vodja skupine skavtov v rojstnem Bučaču                                                  Dnevnik Anne Frank
               na Poljskem. Samo eden izmed dečkov je preživel holokavst.


[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Simon in Kyla Wiesenthal                                                                                              Holokavst

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                       Simon Wiesenthal

21. rujna 1979. godine francuski specijalci svrgnuli su srednjoafričkog cara Bokassu I. i vratili na vlast njegovog prethodnika Davida Dackoa.
Imenom Jean-Bédel Bokassa, rodio se u selu Bobangi 1921., otac mu je bio poglavica plemena M'Baka koje živi u šumama južnog Banguia.
Oca mu je štapom nasmrt pretukao francuski upravitelj za vrijeme kolonijalne vlasti, a majka mu je počinila samoubojstvo, ostavivši iza sebe dvanaestero siročadi. Obrazovali su ga katolički misionari, a prešao je i na islam jedno kraće vrijeme 1976. kako bi dobivao pomoć od Libije, no nakon što je uvidio da neće dobiti obećanu pomoć, napustio je islam.
Nakon izbijanja Drugog svjetskog rata unovačen je u snage Slobodne Francuske, a sudjelovao je u završnim operacijama u Francuskoj i Njemačkoj. Poslije rata završio je tečaj za vezu, dobio oficirski čin te sudjelovao u Prvom indokineskom ratu, gdje se istaknuo i za to dobio najveća odličja. Služio je u francuskoj vojsci, došao do čina kapetana, a onda pristupio vojsci Srednjoafričke Republike i postao pukovnik. Došao je na vlast vojnim udarom na Staru godinu 1965. i vladao je diktatorski, te su ga uspoređivali s diktatorom iz Ugande, Idi Aminom.
Bio je predsjednik Srednjoafričke Republike do 1976., kad se proglasio carem, a državu Srednjoafričkim Carstvom. Tom je prilikom organizirao skupu i veličanstvenu krunidbenu ceremoniju, uvelike po uzoru na Napoleona Bonapartea. Pokušao je opravdati svoj postupak činjenicom da će se Carstvo isticati među ostalim afričkim državama i da će steći međunarodni ugled. Međutim, u tome se prevario, jer se nijedan strani državnik nije odazvao pozivu na krunidbu, a njeni troškovi su iznosili jednu trećinu godišnjeg državnog proračuna i sav novac od francuske vanjske pomoći. Imao je sedamnaest žena i navodno pedesetero djece, iako je za vrijeme svoje vladavine ukinuo poligamiju. Naravno, zabrana se nije odnosila na njega samog.  
Nakon dodatnih Bokassinih ekscesa i pokolja skoro stotinu studenata koji su odbili nositi skupe uniforme od tkanine koju je proizvodila samo jedna tvrtka, ona njegove supruge, Francuzi su odlučili intervenirati. Carstvo je ukinuto, a Bokassa se sklonio u Francusku, otkuda ga nisu mogli izbaciti jer je bio pripadnik reda Legije časti. Kad se nakon sedam godina konačno vratio u domovinu, priveli su ga na suđenje zbog brojnih zločina. Između ostaloga bio je optužen i zbog kanibalizma. Navodno je ljudsko meso servirao i na večerama za strane političare. Lopovima je rezao uši, a krokodile i lavove je hranio svojim neprijateljima. Osuđen je na 20 godina zatvora, no pušten je nakon 5 godina. Nešto prije smrti od srčanog udara 1996. proglasio se 13. apostolom i tvrdio je da ima tajne susrete s Papom.

PRVA FRANCOSKA REVOLUCIJA

Na današnji dan leta 1792 so v Parizu razglasili prvo francosko republiko. S tem se je končala več sto let trajajoča burbonska monarhija. Pred tem so avgusta francoskega kralja Ludvika XVI. in njegovo ženo Marijo Antonietto zaprli, naslednje leto pa so ju obglavili.

DEKLARACIJA O PRAVICAH ČLOVEKA IN DRŽAVLJANA

Slovito Deklaracijo o pravicah človeka in državljana (La declara­tion des droits de l’homme et du citoyen) je sprejela francoska narodna skupščina 26. avgusta 1789. Postala je sestavni del francoske ustave leta 1791, nanjo se sklicujejo vse kasnejše francoske ustave, tudi veljavna ustava iz leta 1958, ki v uvodu slovesno razglaša svojo privrženost pravicam človeka in načelom narodne suverenosti, kot so bila oprede­ljena v deklaraciji leta 1789 ter nato potrjena in dopolnjena z uvodom ustave leta 1946. Deklaracija je izrazit primer pravne uresničitve idej o človekovih pravicah, kot so se postopoma izoblikovale do 18. stoletja.

Predstavniki francoskega ljudstva, konstituirani v narodno skupščino, so – upoštevajoč, da so nepoznavanje, pozabljanje ali preziranje človekovih pra­vic edini vzroki javnih nesreč in korupcije vlad – sklenili, da v svečani deklara­ciji razglasijo naravne, neodtujljive in svete človekove pravice; zato da bi jih ta deklaracija, vselej pred očmi vseh članov družbenega telesa, nenehno opozar­jala na njihove pravice in dolžnosti; zato da bi – zaradi možnosti njihovega stalnega primerjanja s ciljem vsake politične ustanove – bolj spoštovali akte zakonodajne in izvršilne oblasti; zato da bi bile pritožbe državljanov, utemeljene poslej na preprostih in nespornih načelih, vselej usmerjene k ohranjanju ustave in k sreči vseh ljudi. Zaradi vsega tega, v navzočnosti in pod zaščito najvišjega Bitja, narodna skupščina priznava in razglaša naslednje pravice človeka in državljana.
1. člen
Ljudje se rodijo in živijo svobodni ter enaki v pravicah. Družbene razlike smejo temeljiti samo na splošnem interesu.

2. člen
Cilj vsakega političnega združevanja je ohranitev naravnih in nezastarlji­vih človekovih pravic. Te pravice so svoboda, lastnina, varnost in upor proti zatiranju.

3. člen
Načelo vse suverenosti izvira predvsem iz naroda. Nobeno telo, noben posameznik ne more izvrševati oblasti, ki ne izhaja neposredno iz naroda.

4. člen
Svoboda je v tem, da lahko storiš vse, kar ne škodi drugemu. Izvrševanje naravnih pravic vsakega človeka tedaj nima drugih omejitev kot onih, ki zagotavljajo drugim članom družbe, da uživajo enake pravice. Te meje sme določiti samo zakon.

5. člen
Zakon sme prepovedati samo družbeno škodljiva dejanja. Vse, kar z zakonom ni prepovedano, je dovoljeno, in nikogar ni mogoče prisiliti k nečemu, kar z zakonom ni zapovedano.

6. člen
Zakon je izraz splošne volje. Vsi državljani imajo pravico osebno ali prek svojih predstavnikov sodelovati pri njegovem sprejemanju. Biti mora enak za vse, pa naj varuje ali kaznuje. Ker so vsi državljani pred zakonom enaki, so jim enako dostopne vse časti, mesta in javne zaposlitve, v skladu z njihovimi sposobnostmi, brez vsakih drugih razlikovanj, razen onih, ki se tičejo njihovih vrlin in sposobnosti.

7. člen
Nikogar ni mogoče obtožiti, pripreti ali zapreti, razen v primerih in po postopku, ki jih določa zakon. Vse, ki spodbujajo, pospešujejo, izvršujejo ali omogočajo izvrševanje samovoljnih ukazov, je treba kaznovati, toda vsak državljan, ki ga pozovejo ali privedejo na podlagi zakona, mora takoj ubogati. Vsako upiranje je kaznivo.

8. člen
Zakon sme predpisovati samo strogo in očitno nujne kazni, kaznovati pa je mogoče samo na podlagi zakona, ki je bil sprejet in proglašen pred kaznivim dejanjem ter zakonito uporabljen.

9. člen
Vsakdo velja za nedolžnega, dokler se ne ugotovi njegova krivda. Če je nujno, da ga priprejo, je treba vsako strogost, ki ne bi bila potrebna za zagotovitev njegove navzočnosti, strogo preprečiti z zakonom.

10. člen
Nihče ne sme biti vznemirjan zaradi svojega prepričanja, tudi verskega ne, pod pogojem, da njegovo izražanje ne moti javnega reda, ki ga določa zakon.

11. člen
Svobodna izmenjava mišljenja in misli je ena najdragocenejših človeko­vih pravic; vsak državljan sme torej govoriti, pisati, tiskati svobodno in odgovarja samo za zlorabo te svobode v primerih, ki jih določa zakon.

12. člen
Za zagotavljanje pravic človeka in državljana je potrebna javna oblast; ta oblast je zato postavljena v korist vsem, ne pa v posebno korist tistim, ki jim je zaupana.

13. člen
Za vzdrževanje javne oblasti in za stroške uprave je nujno skupno prispevanje, ki mora biti enakomerno porazdeljeno med vse, ob upoštevanju njiho­vih možnosti.

14. člen
Državljani imajo pravico, da sami ali po svojih predstavnikih ugotavljajo potrebnost javnih dajatev, da vanje svobodno privolijo, da nadzorujejo njihovo uporabo, da določijo višino, način obdavčenja in pobiranja ter čas traja­nja teh dajatev.

15. člen
Družba ima pravico zahtevati obračun dela od vsakega javnega uslužbenca.

16. člen
Družba, v kateri nista zajamčeni varstvo pravic in delitev oblasti, nima ustave.

17. člen
Ker je lastnina nedotakljiva in sveta pravica, je ni mogoče nikomur odvzeti, razen če obstoji očitna, z zakonom določena javna potreba, in to ob predhodni in pravični odškodnini.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Deklaracija o pravicah človeka in državljana 26.avgusta 1789


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Napad na Bastiljo - simbol začetka revolucije

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Marianne vodi ljudstvo svobodi naproti

BRANKO JERKIČ - ŽIVKO

Tiho je dne 4. avgusta 2016 od nas odšel partizan in slavni komandant, generalpolkovnik Branko Jerkič, nosilec partizanske spomenice 1941.

Rodil se je v Dobravljah v Vipavski dolini 5. avgusta 1925. Skupaj s starši se je pred fašističnim nasiljem umaknil v tedanjo Jugoslavijo. V Mariboru je dokončal osnovno šolo in nižjo realno gimnazijo. Pri Sokolih se je navzel napredne miselnosti. Ob zasedbi Nemcev se je družina sprva umaknila v Dobravlje in zatem v Kočevje. Šestnajstletni mladenič je z drugimi začel zbirati orožje in vojaško opremo. Sprejet je bil v SKOJ. V začetku leta 1942 je stopil v partizanske vrste in se bojeval na območju Kočevja in Bele Krajine. Spomladi 1943 je prišel na Primorsko. Po razpadu Italije je postal pomočnik komandanta 2. brigade VDV. 1. maja 1945 je sodeloval v bojih za osvoboditev Trsta. Kot partizana sta ga odlikovala osebni pogum in poveljniška preudarnost.

V okviru tedanjega Knoja je prevzel odgovorno nalogo varovanja meje kot poveljnik obmejnega bataljona na meji z Madžarsko in na meji s tedanjim Svobodnim tržaškim ozemljem. Leta 1953 je odšel na šolanje za častnika enot protiletalske obrambe v Zadar, od tam pa v Zagreb za načelnika štaba divizije. Leta 1958 je postal član zvezne komisije za dobave orožja iz ZDA. Ob napotitvi jugoslovanskega kontingenta v mirovne sile OZN na Sinaju je Branko Jerkič postal stalni član osrednjega poveljstva mirovnih sil kot predstavnik Jugoslavije. Po vrnitvi v domovino je postal komandant slavne 14. proletarske divizije JLA v Postojni, kjer je pridobil tudi čin generalmajorja.
Leta 1973 je postal poveljnik Teritorialne obrambe Slovenije. Z njim je povezana temeljita organizacijska, predvsem pa kadrovska in vsebinska prenova TO v naši republiki.

Jeseni leta 1980 je postal poveljnik 9. armade, ki je zajemala skoraj celotno območje Slovenije. Leta 1991 je skupaj s slovenskimi generali obsodil protinarodno početje svojih kolegov v Beogradu. Po osamosvojitvi pa se je zavzeto bojeval za pravice in dostojanstvo pripadnikov JLA, ki so ostali v Sloveniji.

Po upokojitvi je deloval v stanovski organizaciji Zvezi rezervnih vojaških starešin kot njen predsednik. Bil je zelo aktiven pri povojni obnovi in izgradnji naše domovine. S svojimi vojaki je sodeloval pri gradnji vodovodov v Postojni, Mirnu in kraškem vodovodnem sistemu, pri  izgradnji cest in razvoju primorskih podjetij (MIP, Fructal, Mlinotest).
Za sodelovanje v NOB in povojni graditvi je bil odlikovan s trinajstimi visokimi odlikovanji, med njimi tudi z nekaj tujimi.
Za mnoge je bil naš Branko naš general.
[You must be registered and logged in to see this link.]



[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]  
                          Generalpolkovnik Branko Jerkič                                                          Zadnje srečanje z Vrhovnim komandantom Josipom Brozom Titom 21.decembra 1979

[You must be registered and logged in to see this image.]      [You must be registered and logged in to see this image.]
                               Magnetogram razgovora z delegacijo JLA                                                                            V penziji

ZLATO V SYDNEYU

Na današnji dan leta 2000 so na olimpijskih igrah v Sydneyju za zlati dan slovenskega športa poskrbeli strelec Rajmond Debevec ter veslača Iztok Čop in Luka Špik.

Rajmond Debevec je po razočaranjih na prejšnjih štirih olimpijskih igrah v Avstraliji uresničil svoje sanje. Z malokalibrsko puško je bil nepremagljiv v trojnem položaju 3 x 40. V ležečem položaju je nastreljal 397 krogov in bil tik za najboljšimi, v stoje je pometel s konkurenco (388 krogov) in tudi v kleče je vrhunsko opravil svoje delo (392 krogov).
S 1.177 krogi je postavil nov olimpijski rekord. V finalu, kjer tekmovalci opravijo deset strelov v stoječem položaju, je bil nezgrešljiv in je na koncu prepričljivo zmagal s 1275,1 kroga.

Iztok Čop in Luka Špik sta na jezeru Penrith upravičila vlogo favoritov v dvojnem dvojcu. Vodila sta od štarta do cilja. V cilju sta imela več kot sekundo prednosti pred Norvežanoma Tuftejem in Bekkejem. Bron je pripadel Italijanoma Calabreseju in Sartoriju. To je bila za Čopa že druga olimpijska kolajna, saj je bil v Barceloni leta 1992 z Denisom Žvegljem bronast v dvojcu brez krmarja. V Londonu leta 2012 je s Špikom osvojil olimpijski bron.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Olimpijska prvaka v Sydneyu Iztok čop in Luka Špik

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                  Zlati medalji za Slovenijo

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                Rajmond Debevec                                                                                                    Razglasitev v Sydneyu

Franklin Clarence Mars, osnivač kompanije Mars, poznate po brojnim čokoladnim proizvodima i slatkišima, rodio se 24. rujna 1883.
Kompanija Mars danas je svjetski gigant i proizvodi: čokoladice Bounty, Twix, Mars, Snickers i Milky Way, žvakače gume Orbit, Hubba Bubba, Juicy Fruit i Winterfresh, sladoled Dove te bombone M&M’s i Skittles. Osim toga, vlasnici su marki Uncle Ben’s (riža, umaci) i Dolmio. Njihovi proizvodi za kućne ljubimce obuhvaćaju Whiskas, Pedigree, Cesar, Chappi i Royal Canin.
Obitelj Mars bila je najbogatija američka obitelj sve do 1988., kad su ih prestigli Waltoni iz Wal-Marta. Danas je kompanija Mars treća najveća američka tvrtka koja je potpuno u privatnom vlasništvu (za razliku od dioničkih društava), u 100%-tnom vlasništvu obitelji Mars.
Osnivač obiteljskog bogatstva Franklin C. Mars potječe iz gradića Hancocka u američkoj saveznoj državi Minnesoti. Već s 19 godina je počeo prodavati slatkiše od melase, a zatim je pokrenuo proizvodnju čokoladnih pločica. Veliki uspjeh doživio je kad je 1923. prema ideji svoga sina napravio čokoladicu Milky Way. Bila je to prva punjena čokoladna pločica u širokoj prodaji i doživjela je trijumf. Prodaje se s uspjehom još i danas, premda je stara već oko 90 godina. Godine 1930. Mars je uveo i Snickers, čokoladicu s kikirikijem, nazvanu po omiljenom konju u vlasništvu obitelji Mars.
Kad se obogatio, Franklin C. Mars kupio je veliku farmu u Tennesseeju i nazvao ju je Milky Way Farm. Imala je 2.800 jutara i na njoj su uzgajani trkači konji i stoka. U vrijeme depresije 1930-ih godina farma je zapošljavala mnogo radnika iz okolice. Franklin C. Mars bio je dobar i velikodušan gazda, poznat i po tome što je dijelio radnicima na farmi besplatne čokoladice, kao i druge oblike pomoći (pozajmice itd.) Umro je 1934., a čokoladno carstvo naslijedili su njegovi potomci, koji ga drže i danas.

Album Nirvane 'Nevermind' izašao je na današnji dan prije 25 godina, a i dalje zvuči odlično.
To je bio je drugi studijski album grunge grupe Nirvana iz 1991. i na njemu se nalaze neke od najpoznatijih pjesama: Smells Like Teen Spirit, Come as you are, In bloom i Lithium. Pjesma Smells Like Teen Spirit je ne samo najpoznatiji singl grupe, nego i jedna od najpoznatijih rock pjesama ikada. Ovaj album je podigao grunge na svjetski nivo, pa je pomogao ne samo popularizaciji Nirvane, nego i drugih bendova iz Seattlea: Pearl Jam, Alice in Chains i Soundgarden. Prodano je oko 26 milijuna kopija ovog albuma, a tijekom njegovog snimanja, u bendu su bili: pjevač i gitarist Kurt Cobain, basist Krist Anthony Novoselić, i bubnjar Dave Grohl. Sve pjesme je napisao Kurt Cobain.

A, sjećate li se bebe s omota albuma?
Spencer Elden tad je imao samo par mjeseci i njegovi roditelji su dobili poziv od podvodnog fotografa Kirka Weddlea koji ih je pitao može li njihovu bebu iskoristiti kao dio slikanja za album novog benda, Nirvane.
Na sliku je kasnije dodana i udica s dolarom, a beba izgleda kao da pliva prema novčanici. Eldenovi roditelji navodno su zaradili samo 200 dolara, a snimanje je trajalo oko 15 sekundi.
Nakon uspjeha koji je album doživio, slika je ušla u povijest kao jedan od najprepoznatljivijih omota za album svih vremena, uz bok omota za albume 'Dark Side of the Moon' Pink Floyda i 'Abbey Road' The Beatlesa i nekih drugih.
Elden koji s tim nije imao ništa, a opet, imao je jako puno, danas ima 25 godina; a druga slika je kako izgleda.

NAJDALJŠI GOVOR V OZN

Na današnji dan leta 1960 je imel kubanski predsednik Fidel Castro na sedežu OZN-ja v New Yorku štiri ure in in 29 minut dolg govor, ki velja za najdaljšega v zgodovini te organizacije.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               26.septembra 1960 je imel Fidel Castro najdaljši govor v OZN dolg 4 ure in 29 minut

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Fidel Castro na obisku pri Josipu Brozu Titu

LEE HARVEY OSWALD

Na današnji dan leta 1964 je Warenova komisija po desetmesečni preiskavi sporočila, da je Lee Harvey Oswald edini atentator na predsednika Združenih držav Amerike, Johna Kennedyja, ki je bil ubit 22. 11. 1963 v Dallasu.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Lee Harvey Oswald

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Inkriminirana fotografija 23.11.1963

[You must be registered and logged in to see this image.]
                  Jack Ruby 24.11.1963 ustreli Lee Harvey Oswalda

28. rujna 1928. škotski znanstvenik Alexander Fleming (1881.-1955.) otkrio je antibiotsko djelovanje penicilina.
Radilo se o svojevrsnom slučajnom otkriću jer je imao razmjerno neuredne navike u laboratoriju. Kad se te godine vratio s godišnjeg odmora koji je proveo s obitelji, u laboratoriju je primijetio hrpu kultura bakterija koje je prethodno ostavio. Neke od kultura bile su zagađene gljivicama. Fleminga je zaintrigirala činjenica da kolonije bakterija stafilokoka (Staphylococcus aureus) nisu rasle u neposrednoj okolini gljivica.
Nakon analize tih bakterijskih kultura Fleming je zaključio da jedna vrsta gljivica, točnije plijesan iz roda Penicillium sprječava razvoj bakterija. Iz te je plijesni izlučio tvar koju je nazvao penicillin, upravo prema spomenutom latinskom nazivu roda plijesni Penicillium.
Važnost je odmah prepoznata, no otkriće je ipak u početku bilo podcijenjeno, iako je Fleming 1929. objavio članak o penicilinu u British Journal of Experimental Pathology.
Ipak, Flemingov zaključak bio je taj da, zbog neučinkovitosti proizvodnje lijeka i sporog djelovanja lijek neće biti primjenjiv u medicini. Uz to, njegovi spisi nisu pravilno stigli u Medicinski institut, pa je Fleming prestao s radom na penicilinu. Druga dva znanstvenika, Sir Howard Walter Florey i Ernst Boris Chain usavršili su penicilin u djelotvornu formulu, čija je masovna proizvodnja krenula za vrijeme Drugog svjetskog rata.
Penicilin je postao prvim antibiotikom u povijesti, a kasnije su razvijeni i mnogi drugi. Fleming je 1944. dobio titulu Sir, a 1945. i Nobelovu nagradu.

FRAN LEVSTIK

Na današnji dan leta 1831 se je v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah rodil pisatelj, kritik, jezikoslovec in časnikar Fran Levstik.

S svojim nastopom je zaznamoval obdobje novega vzpona slovenskega kulturnega življenja po Prešernovi smrti. Slovensko klasično povest Martin Krpan je napisal predvsem zato, da bi opozoril na bogastvo in lepoto našega jezika. Svoje nazore o knjižnem jeziku je pojasnil v delu Napake slovenskega pisanja, celoten literarni načrt pa je razvil v Popotovanju od Litije do Čateža. Prav s tem delom je vplival na ustvarjanje enega najpomembnejših slovenskih pisateljev in našega prvega romanopisca Josipa Jurčiča.

Levstikov pomen za slovensko literaturo in kulturo je vsestranski. Najbolj zaokroženo je njegovo pesniško delo, ki je pomenilo odmik od romantike in prehod k realizmu, žal pa ni ohranilo pesniške moči in svežine. Med drugim je napisal tudi prvo slovensko zgodovinsko tragedijo Tugomer. Njegovi literarnoestetski nazori so utirali pot posebni različici realizma na Slovenskem, z literarnokritičnim pisanjem pa je ustvaril podlago za kritično vrednotenje literarnih del.
Jezikoslovni posegi Frana Levstika so v marsičem spodbudili večjo pozornost do jezikovnih vprašanj, zbujali željo po uveljavljanju pristnega duha slovenskega jezika in utrjevali zavest o jezikovni kulturi. Umrl je 16. novembra 1887 v Ljubljani.

NAJPOMEMBNEJŠA DELA

* Pesmi (1854)
* Juntez (1855)
* Martin Krpan z Vrha (1858)
* Popotovanje iz Litije do Čateža (1858).* Tonine pesmi (1859)
* Deseti brat prvi del izide v tedniku Naprej, 1863, drugi pa je ostal v rokopisu in je objavljen v Fran Levstik: Izbrane pesmi in proza. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1981.
* Franjine pesmi (1870)
* Tugomer (1876)
* Kdo je napravil Vidku srajčico. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1955 (prva znana letnica).
* Zveženj; Iz minule srečne mladosti; Spomini o verah in mislih prostega naroda; Pokljuk;Sveti doktor Bežanec v Tožbanji vasi. Izbrano delo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1974
* Iz Bučelstva


[You must be registered and logged in to see this image.]      [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Fran Levstik                                                                                         Martin Krpan

ŠIMON PERES  שמעון פרס

Na današnji dan leta 2016 je v bolnišnici v Tel Avivu za posledicami možganske kapi umrl nekdanji izraelski predsednik, premier in prejemnik Nobelove nagrade za mir Šimon Peres. Star je bil 93 let.

Šimona Peresa so pred dobrima dvema tednoma sprejeli v bolnišnico zaradi možganske kapi, pred dnevi pa so mu vstavili srčni spodbujevalnik. Njegovo zdravstveno stanje se je sprva izboljšalo, nato pa znova poslabšalo. Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je izrazil "globoko osebno žalost zaradi izgube ljubljenca naroda".

Peres je bil rojen v judovsko družino v danes Beloruskem mestu Višnjevo, ki je takrat sodilo pod Poljsko upravo. Stari oče, ki je služboval kot rabin, je imel po besedah Peresa pomemben vpliv na njegovo življenje. V intervjuju je dejal: »Kot otrok sem odraščal pri starem očetu. Izobraževal me je in poučeval Talmudskih besedil. Ni bilo lahko, kot se zdi. Moja družina ni bila strogo versko usmerjena. Starša nista bila pripadnika ortodoksnih Judov, sam pa sem odraščal kot Haredi Jud. Nekoč, ko sem slišal starša poslušati radio v času šabata, sem tega uničil.«

V družini so govorili hebrejsko, jidiš in rusko. Oče je leta 1931 imigriral v Izrael, preostala družina mu je sledila dve leti kasneje. Leta 1945  se je poročil in kasneje postal oče dveh otrok.

Peres je bil izraelski predsednik med letoma 2007 in 2014. Pred predsedniškim mandatom je bil dvakrat tudi predsednik izraelske vlade, dvakrat začasni premier in član 12 izraelskih vlad. Leta 1994 je skupaj s palestinskim voditeljem Jaaserjem Arafatom in izraelskim premierjem Jicakom Rabinom prejel Nobelovo nagrado za mir.

Peres je v svetu veljal za verjetno najuglednejšega Izraelca, v domovini pa je bil hkrati eden najmanj priljubljenih politikov. Po umoru premiera Jicaka Rabina leta 1995 so tako številni Izraelci po ulicah izjavljali: "Ko bi vsaj zadelo Peresa!" V dolgih letih politične kariere si je včasih nakopal tudi pravo sovraštvo, predvsem na desnici.

Po koncu predsedniškega mandata je vodil Peresov mirovni center, ki ga je sam ustanovil.

[You must be registered and logged in to see this link.]



[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Šimon Peres                                                                                                   Šimon Peres in Sonja Gelmanov julija leta 1939

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Yaser Arafat in Šomon Peres ter Yicak Rabin prejemajo Nobelovovo nagrado za mir leta 1994

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Šimon Peres in Bill Clinton

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Nelson Mandela Mandiba in Šimon Peres
 
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Šimon Perez in Barack Obama

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Madonna in Šimon Peres ter Guy Richie

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Šimon Peres na dobrodelni prireditvi z Naomi Campbell

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Šimon Peres in Papež Frančišek

LOJZE SLAK

Na današnji dan leta 2011 je v 80. letu starosti za posledicami kostnega raka umrl legendarni slovenski narodno-zabavni glasbenik Lojze Slak.

Slak je že več kot pol stoletja legenda slovenske narodno-zabavne glasbe, mojster diatonične harmonike, avtor mnogih zimzelenih skladb in vodja skupine Ansambel Lojzeta Slaka. "Svoje" glasbilo, diatonično harmoniko, je izpopolnil s šestim gumbom za igranje basov in gumbom za desno roko.

Lojze Slak se je rodil 23. julija 1932 v vasi Jordankal blizu Mirne Peči na Dolenjskem. Mladost je preživel pri stari mami na Malem Kalu, saj je družina Slak štela deset otrok. Zaradi mamine bolezni je moral Slak od doma, še preden je dopolnil prvo leto življenja, kar je usodno vplivalo na njegovo življenje in kariero.
Pri stricu Ludviku se je namreč prvič spoznal z diatonično harmoniko, s katero je igral po vaških slavjih, mladega Lojzeta pa je glasbilo povsem prevzelo.
Še preden je prvič šel v šolo, je Lojze Slak znal na harmoniko odigrati že več kot dvanajst pesmi, s petnajstimi leti je kot samostojni godec prvič igral na "ohceti". V desetih letih je igral na več kot sto porokah in kasneje dejal, da so bile "ohceti njegova najboljša glasbena šola".

Prelomno leto v njegovi karieri je bilo 1957, ko je prvič nastopil kot samostojni harmonikar na javni radijski oddaji Pokaži, kaj znaš!, na kateri je navdušil tako strokovno javnost kot radijsko občinstvo. Dve leti kasneje je ansambel bratov Slak - v kvartetu je brat Tone igral trobento, Matija klarinet, Stane bas, Lojze pa harmoniko, skupaj pa so v tej zasedbi bratje igrali dobra tri leta. Dva od bratov sta morala k vojakom, zato je ansambel v tej postavi prenehal delovati. Lojze je hitro poiskal tri pevce in se prijavil na tekmovanje novih ansamblov, ki je potekalo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, in skladba Domači vasici je postala njegova prva večja uspešnica.

Leta 1964 je Lojze na enem od nastopov po radiu Ljubljana spoznal pevsko skupino Fantje s Praprotna. Med njimi je preskočila glasbena iskrica in nastal je eden slovenskih najbolj priznanih in priljubljenih narodno-zabavnih ansamblov – Ansambel Lojzeta Slaka, s katerim je ljubitelje narodno-zabavne glasbe navduševal skoraj pol stoletja.

S svojim ansamblom je Lojze Slak slovensko narodno-zabavno glasbo ponesel tudi v tujino, v zadnjih letih pa jo je z nepričakovanimi potezami, kot so bili nastopi z rockovsko skupino Big Foot Mama, skušal približati tudi mlajšim poslušalcem. Njegove skladbe, med katerimi je več ponarodelih, so izšle na več kot sto zvočnih posnetkih. Narodno-zabavno glasbeno zakladnico je Slak obogatil z več kot petsto izvirnimi vižami in mnogimi odličnimi besedili, njegovo glasbeno smer pa posnema več sto skupin doma in v tujini.
Bil je tudi navdušen planinec, zelo rad pa se je ukvarjal tudi s svojim vinogradom na Trški gori, kjer je prideloval sortni cviček.

USPEŠNICE

* Čez Gorjance (1965)
* V dolini tihi (1966)
* Po dekle (1967)
* Mama, prihajam domov (1985)

DISKOGRAFIJA

* Deželica sonca in grozdja
* Domači vasici
* Glas harmonike
* Glas njegov v spomin
* Iz bogate glasbene skrinje
* Kadar pa mim' hiš'ce grem
* Mama prihajam domov
* Mavrica
* Moj avto
* Na vinskem sejmu
* Na vseh straneh sveta
* Od sanjave Mure
* Pod Gorjanci je otoček
* Pod lipo
* Pod to goro zeleno
* Popotnik
* Postojnska jama
* Raj pod Triglavom
* Rano jutro
* Sezidal sem si vinski hram
* Sinko ne sprašuj
* Titanik
* To smo mi prijatelji
* Triglav
* Okrogla polka
* Visoko nad oblaki
* Zadnjo noč v letu
* Padalec
* Čebelar
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]        [You must be registered and logged in to see this image.]
       Že kot otrok je navduševal s svojo harmoniko                                          Film in knjiga

[You must be registered and logged in to see this image.]        [You must be registered and logged in to see this image.]
Prelomno leto v njegovi karieri je bilo leta 1957, ko je prvič nastopil           Od svojega 25 leta je veliko igral na porokah, velikokrat je
kot samostojni harmonikar na javni radijski oddaji "Pokaži kaj znaš!"            povedal, da so bile ohceti njegova najboljša glasbena šola
                    

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                      S harmoniko sta bila nerazdružljiva

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Fantje s Praprotna in Lojze Slak na koncertu v Novem Mestu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                           Ansambel Lojzeta Slaka

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Čudovit zadnji koncert 16.decembra 2010 v Cankarjevem domu

PRIMOŽ KOZMUS

Na današnji dan leta 1979 se je rodil atlet Primož Kozmus. Izjemni metalec kladiva je leta 2008 v Pekingu postal prvi slovenski olimpijski prvak v atletiki.

Na svetovnem prvenstvu leta 2003 v Parizu je bil peti. Na olimpijskih igrah v Atenah je leta 2004 je zasedel 6. mesto. Na svetovnem prvenstvu avgusta 2007 v Osaki je osvojil srebrno medaljo. Z zadnjim metom ga je ugnal Belorus Ivan Tihon. Brežičan se je maščeval na olimpijskih igrah v Pekingu, kjer je z metom 82,02 m postal olimpijski prvak!

Leta 2009 je v Berlinu z metom 80,84 m postal še svetovni prvak. Dva meseca po tem uspehu se je presenetljivo odločil, da konča kariero. Toda v "pokoju" ni dolgo zdržal. Kozmus se je vrnil na atletske stadione in leta 2011 na svetovnem prvenstvu osvojil bron, na olimpijskih igrah leta 2012 v Londonu pa je bil srebrn.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
   Primož Kozmus je v Pekingu leta 2008 osvojil zlato olimpijsko medaljo                                      V Berlinu leta 2009 je postal še svetovni prvak


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         V svojem najljubšem elementu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Primož Kozmus osvojil še srebrno medaljo na Olimpijskih igrah v Londonu leta 2012

[You must be registered and logged in to see this image.]     [You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                                     Primož Kozmus s svojo družino                                                 Penina Kozmus                           Znamka Primož Kozmus

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          Počitnice v Hostlu Kozmus

Njemačka kompanija Siemens AG utemeljena je 1. listopada 1847.
Osnivači su bili njemački izumitelj i jedan od pionira elektrotehnike Werner von Siemens i precizni mehaničar Johann Georg Halske, a osnovana je u gradu Berlinu, koji je u to doba bio glavni grad Pruskog Kraljevstva (Njemačka se u jedinstvenu državu ujedinila dvadesetak godina kasnije).
Izvorno se kompanija Siemens zvala Telegraphen-Bauanstalt von Siemens & Halske, a bavila se telegrafima koji su u to doba bili sustavi za komunikaciju na velike udaljenosti pomoću žica kroz koje su prolazili električni impulsi oblikovani većinom po Morseovom kodu. Novost koju je Siemens uveo na to područje bili su telegrafi koji su pomoću pokretne igle pokazivali slovo na koje je signal upućivao.
Sljedeće godine nakon osnivanja, Siemensovi su stručnjaci postavili prvu telegrafsku liniju velikog dosega u Europi, vezu Berlin - Frankfurt, dugu oko 500 km. Već 1867. radili su na izgradnji izvanredno duge telegrafske linije koja se protezala od Londona do Calcutte u Indiji. Siemens se proširio na električnu industriju, 1879. izradio je prvu električnu lokomotivu koja je bila izložena na tehničkoj izložbi u Berlinu. Imala je serijski istosmjerni motor, a pri brzini od 12 km/h mogla je vući 3 priklice s ukupno 18 putnika. Do Prvog svjetskog rata Siemens je postao jedna od najvećih kompanija u Njemačkoj.
U 20. stoljeću kompanija se uključila u razne visokotehnološke grane, npr. nuklearnu energiju (bili su izvođači svih 17 nuklearnih centrala u Njemačkoj). Bavili su se i mobilnim telekomunikacijama (Siemens Mobile) i računalima (Fujitsu Siemens), te medicinskom dijagnostikom, što im danas čini važnu izvoznu granu. Tvrtka je poznata i po kućanskim aparatima, lokomotivama i motornim vlakovima, a danas ima oko 400.000 zaposlenika.

Na današnji dan leta 1975 je v enem najbolj legendarnih boksarskih dvobojev v zgodovini Muhammed Ali v Manili ugnal Joeja Frazierja. Dvoboj je bil v dvorani Araneta Coliseum na Filipinih. Medijsko zanimanje je bilo neverjetno. To je bil celo eden izmed najbolj gledanih boksarskih dvobojev v zgodovini. Frazier je imel močno poškodovano levo oko, videl ni skoraj nič več. Njegov trener je predal dvoboj v 14. rundi. Prvi dvoboj med večnima tekmecema je v Madison Square Gardnu leta 1971 dobil Frazier po točkah. 28. januarja 1974 se je Ali maščeval, po 15. rundah so sodniki odločili s 3:0 v njegovo korist.

Dvobojev - 61
Zmag - 56
Porazov - 5
Knockout - 37
Po točkah - 19

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.] 
                                                     Muhammad Ali leta 1967                                                                                       Znamka leta 2006
                               
[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                  Muhammad Ali s starši Odessa in Cassius Clay starejši                                                       Cassius Marcellus Clay v Time                  
 
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Cassius Clay na Olimpijskih igrah leta 1960

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Cassius Clay proti Beatlom leta 1964

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Cassius Clay in Sonny Liston 25.maja 1965

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                         Muhammad Ali in Martin Luther King leta 1967

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Muhammad Ali in Joe Frazier v dvoboju stoletja leta 1971

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Muhammad Ali in Ken Norton 10.september 1973

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     Muhammad Ali in George Foreman 29. oktobra 1974

[You must be registered and logged in to see this image.]    
                 Muhammad Ali in Floyd Patterson 22.november 1965

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    Legendarne rokavice št.21086

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Muhammad Ali leta 2015 z že napredovalo Parkinsonovo boleznijo in še vedno borbenim duhom

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     Muhammad Ali Laila Ali hčerka svetovna prvakinja po verziji WBC

Na danasnji dan , 1924.godine ,  sa radom je poceo Radio Beograd.
Odnosno , prethodnik Radio Beograda , Radio Beograd-Rakovica

Od 1924. do danas, ovaj medij stekao je ugled, kako u Srbiji i regionu, tako i u Evropi kao jedan od uspesnijih i znacajnijih kulturnih medija. Pripada grupi najstarijih medija u Evropi.

19. septembra 1924. godine iz studija u „Knez Mihailovoj“ 42, preko odasiljaca u Rakovici, inzenjeri Mihailo Simic i Dobrivoje Petkovic emitovali su „probni“ radio koncert (zbog velikog interesovanja reemitovan je 26. septembra 1924). A od 1. oktobra 1924. godine, na talasnoj duzini od 1.650 metara, utorkom, cetvrtkom i subotom, u periodu od 18.45 do 19.45 emitovan je program „koncerti, berzanski izvestaji i ostale novosti“.

[You must be registered and logged in to see this link.]

RADIO BEOGRAD

MAHATMA GANDI

Na današnji dan leta 1869 se je v Porbandarju v indijski državi Gudžarat rodil Mohandas Karamčand Gandi, splošno znan kot Mahatma Gandi.

Mahatma, kar v sanskrtu pomeni velika duša, je bil politik in borec za neodvisnost Indije. Gandi je bil sin Karamčanda Gandija, glavnega poslanika Porbandra, in Putlibe, Karamčandove četrte žene.

Mahatma je Indijo miroljubno popeljal do neodvisnosti in postal simbol mirovništva in nenasilnih gibanj za državljanske pravice in svoboščine po vsem svetu.

Gandijevo življenje in delo je navdihovalo številne umetnike, njegovo najslavnejšo filmsko upodobitev je ustvaril Ben Kingsley v biografskem filmu Gandhi (1982), ki je dobil oskarja za najboljši film.

IZREKI

* Sami moramo postati SPREMEMBA, ki bi jo radi videli v svetu.

* Največja moč, s katero razpolaga človeštvo, je nenasilje. Je močnejše od najmočnejšega rušilnega orožja, ki ga je ustvaril človeški um. Nenasilje je pravo orožje najmočnejših in najpogumnejših.
Moč namreč ni pogojena s fizičnimi zmogljivostmi. Moč prihaja iz neomajne volje.

* Zares šibki so tisti, ki ne morajo odpustiti, odpuščanje je namreč vrlina močnejših.

* Jeza in intoleranca pa sta sovražnika pravega razumevanja.

* Nenasilje pomeni, da ne prizadeneš nobenega bitja ne z mislijo, besedo in ne z dejanjem...

* Resnično nenasilje je torej ljubezen za vse ter popolna svoboda od zlo mišljenja, jeze in sovraštva.

* Ter ne pozabi: nihče te ne mora prizadeti brez tvojega dovoljenja!

* Vsak dan naj te spremlja misel, da živi tako, kot da je jutri tvoj zadnji dan! Če te je česarkoli strah, pa je to znak, da tam (še) ni vere.

* Nikoli ne smeš izgubiti upanja v človeštvo. Človeštvo je kot ocean; če je nekaj kapljic umazanih, ocean še ne postane umazan. Ti sam lahko narediš veliko za spremembe. Že z vsakim iskrenim prijateljstvom utrdimo temelje, na katerih počiva mir celotnega sveta. Sicer pa, če želiš videti spremembo v svetu, moraš biti ta sprememba TI.

* Naj bodo zato tvoje misli pozitivne,
 saj se bodo spremenile v besede.

 Naj bodo tvoje besede pozitivne, saj se bodo spremenile v dejanja.

* Naj bodo tvoja dejanja pozitivna,
 saj bodo odražala tvoje vrednote.

 Naj bodo tvoje vrednote pozitivne,
 saj bodo postale tvoja usoda.

* Sreča je, ko je to, kar misliš, govoriš in delaš, v harmoniji.

* Prav tako ne pozabi, da o veličini naroda in o njegovi moralni razvitosti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali.

* Prava demokracije je, ko imajo najšibkejši enake možnosti kot najmočnejši. In resnična demokracija je lahko le rezultat nenasilja.

* Nenazadnje pa je smisel življenja v tem, da se vzpostavi Božje kraljestvo na Zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje nadomesti življenje ljubezni, bratstva, svobode in razuma.

* Čeprav se morda zdi, da nasilje prevladuje, je resnica ta, da bolj kot je sila učinkovita, bolj je tiha in subtilna. In najsubtilnejša sila na svetu je ljubezen.

Mahatma Gandi

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Mohandas Karamčand Mahatma Gandi

[You must be registered and logged in to see this image.]
                Mahatma Gandi in 6 letna Indira Gandi hčerka Jawaharlal Nehruja leta 1924

 [You must be registered and logged in to see this image.]
                                Mahatma Gandi navdušuje množice                                                                            Ob osvoboditvi

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Mahatma Gandi z Albertom Einsteinom leta 1931

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Gandhi in Kasturbai z Harijan otroki v Bhavnagar 3. julija 1934

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Mahatma Gandi z zelo znanim pesnikom Rabindranath Tagore leta 1940

[You must be registered and logged in to see this image.] 
       V Bombayu maja/junija 1944 Mahatma Gandi deli otrokom mango

[You must be registered and logged in to see this image.]
               Mahatma Gandi je februarja leta 1947 odprl šolo za reveže v Noakhali

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
            Mahatma Gandi in Jawaharlal Nehru leta 1946 kot bodoči prvi minister Indije                                                    Znamka Gibraltarja

 [You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                       Pohod za mir v domovini Indiji v turbulentnih časih leta 1946                                                  Znamka ob 100 obletnici rojstva

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                                Mahatma Gandi na enem svojih zadnjih nastopov                                                                             Znamka

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                         Mahatma Gandi portret                                                                                           Znamka ob 100 letnici

CHARLTON HESTON

Na današnji dan leta 1923 se je rodil ameriški filmski igralec John Charles Carter, bolj znan kot Charlton Heston.

Heston je bil v svoji dolgi igralski karieri najbolj poznan po vlogah herojev, kot so Mojzes v filmu Deset Zapovedi, polkovnik George Taylor v filmu Planet opic in Juda Ben-Hur v filmu Ben - Hur. Med letoma 1998 in 2003 je bil tudi predsednik ameriškega puškarskega društva (National Rifle Association).

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Charleston Heston

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Deset Zapovedi

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Ben Hur

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Planet opic

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                 55 dni v Pekingu                                                        Človek z gore

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Charlton in Lydia Heston leta 2001

[You must be registered and logged in to see this image.]
Leta 2003 je Charlton Heston prejel najvišje civilno priznanje, ki ga podeljuje predsednik ZDA,
                          medaljo svobode (eng. Medal of Freedom).

Zoran I (citat):

Mahatma Gandi in 6 letna hčerka Indira Gandi leta 1924.

??
Premijerka Indije koju znamo Indira Gandhi je kćer Jawaharlala Nehrua, ne može bit Mahatme Gandhija, njegovo četvero djece su imali drugačija imena od Indira.

Tako je max.
Indira je bila kcerka prvog premijera Indije Nehrua- jedino dijete.

3. listopada 1990. pokrenut je postupak ponovnog ujedinjenja Njemačke (njem. Deutsche Wiedervereinigung), iz dotadašnje dvije države, Njemačke Demokratske Republike i Savezne Republike Njemačke, u periodu od 1949.
Taj se datum u Njemačkoj obilježava kao Dan njemačkog jedinstva (Tag der Deutschen Einheit) i tada je završena podjela Njemačke koja je kao posljedica Drugog svjetskog rata u doba Hladnog rata trajala četiri desetljeća.
Istočnonjemački režim počeo se rušiti još u proljeće 1989., kad je Mađarska otvorila granicu prema Austriji i tako napravila rupu u Željeznoj zavjesi. Od tada su Nijemci iz NjDR mogli preko Mađarske i Austrije otići na Zapad.
Ujedinjenju Njemačke prethodio je pad Berlinskog zida 9. studenog 1989. koji je prouzročio konačni raspad političkog sustava Istočne Njemačke, te suglasnost četiriju savezničkih sila iz Drugog svjetskog rata (SAD, SSSR-a, Francuske i Velike Britanije) koje su do tada prema međunarodnom pravu imali ili zahtijevali nadležnost za cjelovitu Njemačku.
Nakon što je izgubila rat, u svibnju 1945. Njemačka nije anektirana ili ukinuta. Dijelovi Njemačke koji nisu bili izgubljeni pomicanjem poljske granice prema zapadu stavljeni su pod zajedničku upravu pobjedničkih sila.
Prema preliminarnim dogovorima protuhitlerovske koalicije na konferenciji u Jalti i provedbom Berlinske deklaracije 1945. provedena je podjela Njemačke na četiri okupacijske zone, SSSR-a, SAD-a, Britansku i Francusku.
Proizvodnost Istočne Njemačke u godini ujedinjenja bila je manja od trećine u odnosu na proizvodnost u Zapadnoj Njemačkoj. To je u velikoj mjeri bila posljedica socijalne politike Istočne Njemačke: pravo na rad kao i opće jamstvo zaposlenja. Budući da je to bio povezano s neekonomičnim viškom radne snage u brojnim tvrtkama i upravama kao i rezultat niske motivacije za rad, stvorile su se gotovo nepremostive prepreke za promjene u proizvodnji u tržišnim uvjetima. Neposredni prijelaz na tržišno gospodarstvo ispostavilo se za mnoge kao šokantno iskustvo...

Prema legendi, Koreju je 3. listopada 2333. pr. Kr. utemeljio Tangun, sin boga neba i žene koja je pripadala medvjeđem klanu.
Korejska plemena naseljavala su područje Mandžurije, sjeverni dio Koreje (Yemaek) i dijela poluotoka gdje je živjelo pleme Han. (Suvremena korejska nacija nastala je miješanjem prastanovnika Korejskog poluotoka i tih doseljenika iz Mandžurije i Sibira.) Korejsko pleme Han migriralo je prema sredini poluotoka, gdje se u 1. stoljeću prije Krista podijelilo u tri federacije. 57. na jugoistoku Koreje utemeljena je država Silla, 37. na sjeveru država Koguryo, a 18. na jugozapadu država Paekche. U to vrijeme došlo je do snažnog kineskog civilizacijskog utjecaja pa su Korejci preuzeli budizam, kinesko pismo i upravno uređenje. Godine 668. tri kraljevstva su se ujedinila, a od 918. do 1392. predvodila ih je dinastija Koryo, ime koje će se u kasnijoj povijesti pretvoriti u Koreja. Od 1392. na vlasti je dinastija Choson (zvana i dinastija Yi), sve do japanske aneksije 1910.
Na konferenciji u Kairu 1943., donesena je odluka prema kojoj Koreja nakon Drugog svjetskoga rata treba postati nezavisna država. Već u kolovozu 1945. došlo je do podjele interesnih sfera između SSSR-a i SAD-a u Koreji, a linija razgraničenja išla je po 38. paraleli.

VASILIJ ŽBOGAR - VASKO

Na današnji dan leta 1975 se je rodil jadralec Vasilij Žbogar. Prvi vrhunec v svoji karieri je doživel leta 2003, ko je v Zadru postal evropski prvak v razredu laser. Na olimpijskih igrah 2004 v Atenah se je okitil z bronasto medaljo, leta 2008 v Pekingu in 2016 v Riu pa s srebrnima.

Kot odličnemu športniku in dvakratnemu nosilcu olimpijskih medalj ter predanemu Izolanu, lahko samo želimo, da bi uspel še na letošnjih olimpijskih igrah osvojiti še kakšno, kakršnokoli, saj si s svojim znanjem in sposobnostmi ter velikansko vztrajnostjo to nedvomno zasluži. Doletela ga je še posebna čast, da je na otvoritveni slovesnosti ponosno nosil slovensko zastavo, kar resnično doleti in se uresniči le malo športnikom. Vsi dobro vemo, da kjerkoli že je, vedno nosi v srcih svojo domačo Izolo, kjer se je rodil in kjer živi, zato ga moramo tudi mi, vsaj posebej tudi nositi v svojih srcih. Ali kot pravi znani domači rek: "Krepat, ma ne molat!"

LASER

Število posadke:	1	[You must be registered and logged in to see this image.]
Oblikovalec:	Bruce Kirby
Leto nastanka:	1971
Dolžina trupa:	4,064 m
Dolžina buma:	1,422 m
Teža trupa:	59 kg
Glavno jadro:	7,06 m2

[You must be registered and logged in to see this link.]

FINN

Število posadke:	1	[You must be registered and logged in to see this image.]
Oblikovalec:	Rickard Sarby
Leto nastanka:	1949
Dolžina trupa:	4,5 m
Dolžina buma:	1,47 m
Teža trupa:	145 kg
Glavno jadro:	10,6 m2

[You must be registered and logged in to see this link.]

PERSPEKTIVE

"V Izoli imamo zelo veliko mladih jadralcev, vendar opažamo, da se jih zelo veliko porazgubi pred vstopom v člansko konkurenco. Razlogi so lahko različni, od najstniških let, ki prav gotovo povzročijo osip, do odnosa tekmovalec - trener. Nekateri v tem odnosu potrebujejo nekoga tretjega, ki bi jim stal ob strani in jih spodbujal. Upam, da bom na tem področju lahko v prihodnje pomagal. Baza je namreč zelo dobra in stabilna. Na optimistu imamo jadralcev do starosti 14 let tudi po 120, kar je ogromno. Če bi jih od tega pet ali šest speljali naprej v višje kategorije, bi bil to že velik uspeh," pravi Vasilij Žbogar, ki ga trenersko delo ne mika pretirano, čeprav ga ne izključuje povsem.
Vsekakor bi nekako v prihodnosti rad delil svoje izkušnje: "Čim prej, dokler je znanje še sveže." Pomagal bi ali izolskemu jadralnemu klubu, zvezi ali posameznikom.

"Ob tem se moramo zavedati, da je Slovenija majhna država in da to, da smo imeli na olimpijskih igrah v jadranju kar dve posadki, in to obe med prvimi šestimi, ni kar tako. Če bi nam to uspelo obdržati v prihodnje, bi bil že to zadosten fenomen," dodaja dobitnik treh olimpijskih odličij.
[You must be registered and logged in to see this link.]

"Danes ne praznuje samo Izola, ampak vsa Primorska in vsa Slovenija!"
Boris Pahor, predsednik republike, ob sprejemu Vasilija Žbogarja v Izoli

Navigare necesse est, vivere non est necesse.
(Odpluti na morje je nujno, živeti pa ni nujno.)
Gnej Pompej Veliki

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                 Vasilij Žbogar leta 2004 osvojil bronasto medaljo na OI v Atenah

[You must be registered and logged in to see this image.]
                   Vasilij Žbogar leta 2008 osvojil srebrno medaljo na OI v Pekingu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Vasilij Žbogar v svojem elementu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Vasilij Žbogar v objemu svojega sina Talina in žene Maje

[You must be registered and logged in to see this image.]
                  Vasilij Žbogar je bil tudi krmar na zmagovitem Esimit Europa 2

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Esimit Europa 2 v boju z valovi

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Vasilij Žbogar leta 2016 osvojil srebrno medaljo na OI v Riu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Vasilij Žbogar in njegova tretja olimpijska medalja

Svjetski dan životinja (engl. World Animal Day, franc. Journée mondiale des animaux) ili Svjetski dan zaštite životinja (njem. Welttierschutztag, rus. Всемирный день защиты животных), međunarodni je dan koji se obilježava 4. listopada svake godine, posvećen pravima životinja i njihovu blagostanju, s posebnim naglaskom na odnosu čovjeka prema ostalim životinjama i važnosti svih životinja za život na Zemlji.
Prvi spomen Svjetskog dana životinja može se naći 1924. u zahtjevu njemačkog pisca Heinricha Zimmermanna, a prva priredba tim povodom održana je sljedeće godine, 4. listopada 1925. u Berlinskoj dvorani sportova.
Od 12. do 17. svibnja 1929. u Beču je održan treći Međunarodni kongres zaštite životinja na kojem su sudjelovali predstavnici 152 društva za zaštitu životinja iz 32 zemlje. Na kongresu je prihvaćen popis zahtjeva u 23 točke te se u posljednjoj tražilo uvođenje 'Dana zaštite životinja'.
Svjetski dan životinja proglašen je 1931. na konvenciji ekologa u Firenci da bi se naglasio nepovoljan položaj ugroženih vrsta. Odabran je 4. listopada jer se toga dana slavi svetkovina sv. Franje Asiškog (1181.-1226.), sveca zaštitnika životinja. Od tada je Svjetski dan životinja postao dan prisjećanja i odavanja počasti svim životinjama, a poseban je naglasak stavljen na ljude koji vole i poštuju ostale životinje. Dan se obilježava na razne načine u svakoj zemlji bez obzira na nacionalnost, religiju, vjeru ili političku ideologiju. Središnja ideja je isticanje važnosti životinjskih vrsta s kojima čovjek dijeli planet, onih životinja koje su sve češće žrtve čovjekove sebičnosti, sadizma i nasilja. S obzirom na sve, obrazovanjem i javnim aktivnostima boraca za zaštitu životinja nastoji se stvoriti nova kultura poštovanja i senzibilnosti, koju gaji sve više ljudi u skladu sa svojim mogućnostima, čime bi ovaj svijet postao pravedniji za sve koji u njemu žive.

II.KONFERENCA NEUVRŠČENIH V KAIRU

Leta 1964 se je v Kairu začela druga konferenca voditeljev držav in vlad neuvrščenih. Jugoslovansko delegacijo je vodil Tito.
Na konferenci se je zbralo 47 članic in 10 opazovalk.

TITO IN SUKARNO

Pravi spori so se pojavili že na naslednji konferenci leta 1964 v Kairu, kjer je Tito zagovarjal politiko aktivne in miroljubne koeksistence, sodelovanja držav v okviru OZN. To je bilo razumljivo, saj Tito na mednarodnem diplomatskem parketu ni želel ustvarjati videza radikalizma, ki bi bil nevaren za njegovo uspešno politiko nihanja med vzhodom in zahodom. Povsem drugačno prihodnost si je predstavljal Sukarno, ki je želel ustvariti gibanje, ki bi povezovalo zgolj afriške in azijske države v boju proti zahodu. Zavzemal se je tudi za ustanovitev nove vojaške organizacije zunaj okvira združenih narodov. Tito je bil s svojimi zamislimi uspešnejši, lahko bi rekli, da je Sukarnu z Beogradom ukradel Bandung, in v prihodnjih desetletjih je gibanje vztrajalo pri boju proti neokolonializmu, rasizmu, izrekalo se je proti apartheidu v južni Afriki, zavzemalo se je za pravico do samoodločbe narodov in v tem kontekstu podpiralo Palestince, vedno bolj pa je v ospredje idejnega okvira gibanja prihajala zahteva po novem, imenovali so ga poštenem gospodarskem redu, ki bi razvitim in bogatim državam onemogočal vsiljevanje gospodarske politike in pogojev državam v razvoju.


[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Josip Broz Tito

[You must be registered and logged in to see this image.]
                        Gamal Abdel Nasser, Jawaharlal Nehru in Josip Broz Tito na Brionih leta 1956

[You must be registered and logged in to see this image.]
Ustanovitelji gibanja neuvrščenih v prostorih jugoslovanske delegacije v palači Združenih narodov
                                                      v New Yorku leta 1960

U više od 100 zemalja svijeta 5. listopada se obilježava Svjetski dan učitelja.
Proglasio ga je UNESCO 1994. u spomen na isti datum 1966. kada je potpisana Preporuka o statusu učitelja. Navedenim datumom zapravo se obilježava Svjetski dan nastavnika s obzirom da se odnosi na cijelu profesiju, a ne samo na učitelje razredne nastave (od 1. do 4. razreda o.š.).
Dan je prigoda za pokazati da je rad učitelja i nastavnika prepoznat kao jedan od najvažnijih za ukupan razvoj društva te da se kao takav i cijeni. Cilj Svjetskog dana učitelja je mobilizirati podršku za nastavnike kako bi se osiguralo da će učitelji ispunjavati potrebe budućih generacija te podići obrazovanje na razinu društvene važnosti uz izvlačenje učitelja iz poluanonimnosti i davanje položaja u društvu koji zaslužuju.
UNESCO 5. listopada obilježava sa svojim partnerima Međunarodnom organizacijom rada, International Labour Organization (ILO), Programom UN za razvoj UNDP-om, Međunarodnim fondom za djecu, United Nations International Children's Emergency Fund UNICEF-om i organizacijom Obrazovna internacionala, Education International (EI).

5. listopada 1962. javno je prikazan prvi film o Jamesu Bondu, slavnom tajnom agentu 007 britanske obavještajne službe MI6, zadužene za špijunske aktivnosti u inozemstvu. Naziv mu je bio Dr. No - prema imenu glavnog negativca i snimljen je prema romanu Iana Fleminga. Film je režirao Terence Young, a producirali su ga Harry Saltzman i Albert R. Broccoli.
Jamesa Bonda igrao je Sean Connery, tada relativno nepoznati 32-godišnji škotski glumac. Radnja se događa na Jamajci gdje se Bond na obližnjem otoku sukobljava sa zlim doktorom Juliusom Noom. U filmu je prikazano nekoliko tipičnih scena koji su postali zaštitni znak za sve filmove o Jamesu Bondu, kao što je prizor s cijevi pištolja u kojoj se glavni lik prikazuje kroz cijev pištolja sa stiliziranim naslovom filma, koji je načinio Maurice Binder.
Slavni nastup u filmu ostvarila je Ursula Andress, prva Bond-djevojka u povijesti, u ulozi zanosne Honey Ryder. Ta Švicarka postala je nakon filma seks-simbol, a njena scena kad u bijelom bikiniju izlazi iz mora izazvala je toliku pažnju da se taj njen kostim danas smatra najpoznatijim bikinijem u povijesti (prodan je na aukciji 2001. za 60.000 dolara). U filmu se ne pojavljuje Ursulin vlastiti glas, nego je dosnimljen glas druge glumice zbog Ursulinog jakog švicarsko-njemačkog naglaska.
Snimanje filma koštalo je svega milijun dolara, a zaradio je 16 milijuna u SAD-u te 59.6 milijuna u svijetu. Uspjeh filma potaknuo je snimanje još mnogo nastavaka o avanturama Jamesa Bonda u sljedećih pedesetak godina s različitim glumcima u glavnoj ulozi.
Sean Connery je 1987. dobio Oscara za sporednu ulogu u filmu 'Nedodirljivi' (The Untouchables), dvije BAFTA (British Academy Film Awards) nagrade i tri Zlatna globusa, uključujući i nagradu Cecil B. DeMille. 2000. g. je od kraljice dobio titulu viteza Sir, (iako je veliki pobornik nezavisnosti Škotske).

IVO DANEU

Na današnji dan leta 1937 se je rodil košarkar Ivo Daneu, ki je jugoslovansko reprezentanco leta 1970 popeljal do zlate medalje na svetovnem prvenstvu v Ljubljani.

Daneu, član ljubljanske Olimpije, je za državno selekcijo odigral kar 209 tekem. Edino olimpijsko medaljo (srebrno) je osvojil leta 1968 v Mehiki. Med letoma 1957 in 1970 je bila Olimpija na čelu z Daneuom šestkrat prvak Jugoslavije.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
                  Ivo Daneu leta 1968                                    Za jugoslovansko reprezentanco je igral od leta 1957 do leta 1970

[You must be registered and logged in to see this image.]
  Josip Broz Tito s soprogo Jovanko je bil častni pokrovitelj in je tudi svečano odprl svetovno prvenstvo leta 1970 v Ljubljani

[You must be registered and logged in to see this image.]
       Damir Šolman, Krešimir Ćosić, Dragoslav Ražnatović, Dragutin Čermak, Ivo Daneu, Nikola Plećaš, Radivoj Korać...

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                               Nastop prvakov v Ljubljani                                                                 Reprezentanca Jugoslavije pred Tivolijem

[You must be registered and logged in to see this image.]
                     Predsednik Tito je za svoj 78. rojstni dan prejel zlato medaljo jugoslovanskih košarkarjev

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Na evropskem prvenstvu leta 1975 je Jugoslovanska reprezentanca osvojila zlato medaljo

[You must be registered and logged in to see this image.]
Legendarni slovenski košarkar Ivo Daneu je v letu 2013 prejel najvišje državno odlikovanje za zasluge
                   na področju športa, ki mu ga je podelil predsednik države Borut Pahor

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Ivo Daneu z ženo Katjo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Ivo in Jaka Daneu                                                                                    Knjiga Demon Iva Daneva

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Košarka za vedno

Liječnik Fran Gundrum - Oriovčanin rodio se je 7. listopada 1856. u Oriovcu u Posavini (između Nove Gradiške i Slavonskog Broda). U rodnom mjestu pohađao je osnovnu školu, a medicinu je studirao i završio u Beču. Kao mladi liječnik mijenjao je boravišta, pa je tako radio u Slavonskom Brodu i Bugarskoj (u mjestima Trnavi Jamboli i Varni).
Najveći dio liječničke karijere proveo je u Križevcima, kao gradski fizik (nekadašnji naziv za liječnika), ravnatelj bolnice te docent higijene na tamošnjem Gospodarskom učilištu.
Fran Gundrum smatra se začetnikom preventivne medicine u Hrvatskoj. Naglašavao je da liječnici moraju djelovati u znanstveno-odgojnom smjeru na pučanstvo, kako bi se ono samo više brinulo o svom zdravlju. Zalagao se za uspostavljanje higijenskih standarda, a jedan je od prvih ljudi koji su se ozbiljnije bavili problemom prostitucije. Na tom se području kao liječnik bavio suzbijanjem spolnih bolesti, ali je pažnju posvećivao i uzrocima prostitucije. Zalagao se za rani spolni odgoj djece i mladeži što je bilo revolucionarno u to doba.
Bio je vegetarijanac, a također je i apstinirao od alkohola i pušenja. Bio je osnivač i predsjednik Društva apstinenata Hrvatske i Slavonije. Vjerovao je u važnost zdravog življenja, pa je promicao tjelovježbu, naročito plivanje i vožnju bicikla.
Napisao je mnoštvo manjih djela različitog sadržaja te mnoštvo poučnih knjiga, osobito iz područja zdravlja i osobne higijene (Alkohol - otrov, Alkohol i djeca, Nešto o obrtničko-radničkom zdravstvu, O vožnji na biciklu, Njega zubi, Njega kose, Zdravstvo spolnog života…). Prevodio je s bugarskog, a bavio se i numizmatikom. Umro je 1919. u Križevcima.

ACHILLE LAURO

Na današnji dan leta 1985 so palestinski teroristi ugrabili italijansko potniško ladjo Achille Lauro. Izdelavo ladje so naročili leta 1938.

Achille Lauro so 7. oktobra 1985 v teritorialnih vodah Egipta ugrabili štirje pripadniki Palestinske osvobodilne fronte. Ladjo, ki je plula pod italijansko zastavo, so zajeli na vožnji iz Alelsandrije v Port Said, približno deset morskih milj pred obalo Egipta in prevzeli nadzor nad njo.
Ob zajetju je bilo na ladji 545 potnikov in članov posadke, zahteve ugrabiteljev pa so bile, naj Izrael iz svojih zaporov izpusti 50 pripadnikov gibanja. V nasprotnem so teroristi grozili s pobojem vseh talcev. Grožnjo so podkrepili z usmrtitvijo invalidnega ameriškega potnika judovskega rodu, Leona Klinghofferja, katerega truplo so vrgli s krova ladje.
Še pred izvedbo reševalne akcije, ki so jo nameravale izpeljati specialne enote Egipta, so se teroristi 9. oktobra 1985 z ladje umaknili. Po pogajanjih so se teroristi s potniškim letalom poskušali umakniti v Tunizijo. Med letom so jih prestregla ameriška lovska letala in jih prisilila k pristanku v Natovi bazi na Siciliji, kjer so pripadnike gibanja sretirali. Ostali potniki, ki so bili na tem komercialnem letu so kljub protestom italijanske vlade smeli nadaljevati potovanje. Obstaja verjetnost, da se je s preostalimi potniki v Tunizijo umaknil tudi vodja teroristov Abu Abbas, ki ga ni bilo med aretiranimi teroristi.
[You must be registered and logged in to see this link.]

LASTNOSTI

Dolžina ladje: 192 metrov
Širina ladje: 25 metrov
Širina 14,5 metra
Ugrez: 8,9 metrov
Število potnikov: v I. razredu 152 in 1.150 v turističnem razredu
Število šlanov posadke: 320
Izpodriv: 21.110 ton
Motorji: 8 x Sultzer 23.500 KM
Hitrost: 21 vozlov


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                        Lepotica Achille Lauro

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Požar na Achille Lauro 30. novembra 1994

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Uničena krasotica

[You must be registered and logged in to see this image.]
     Dramatična fotografija že močno nagnjene Angelina Lauro, ko gre mimo Island Princess v pristanišče

[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
         Knjiga o Achille Lauru                             Film o Achille Lauro                             Film o Achille Lauro