Na današnji dan

FERRARI

Na današnji dan leta 2000 je Michael Schumacher zmagal na VN Japonske in s tem tretjič postal svetovni prvak v formuli ena. Za Ferrari je bil to prvi naslov po 21 letih. Ekipa iz Maranella je pred tem zadnjič imela svetovnega prvaka leta 1979, ko je slavil Južnoafričan Jody Scheckter. Schumacher je prva dva naslova osvojil z Benettonom v letih 1994 in 1995, potem pa se je preselil k Ferrariju.

LETO 2000

Michael Schumacher - 108 točk
Rubens Barricchello - 62 točk
Ferrari F1 2000 - 170 točk

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Po 21 letih je naslov Svetovnega prvaka konstruktorjev za Ferrarija priboril Michael Schumacher

 [You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
                        V sezoni 2000 je Michael Schumacher s Ferrarijem F1 2000 zmagal 9 krat                                 Tretji naslov svetovnega prvaka

 [You must be registered and logged in to see this image.]                                                                                  Michael Schumacher zmagal s Ferrarijem v Suzuki pred Miko Hakkinenom z McLarnom             

                                                                                                
[You must be registered and logged in to see this image.]
Na podiju za VN Suzuke Mika Hakkinen in David Coulthard in zmagovalec Michael Schumacher ter športni direktor Ferrarija Jean Todt
                                                               
[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Naslov svetovnih prvakov z 10 zmagami leta 2000 gre moštvu Ferrari

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Moštvo Ferrari Formula 1

Zagrebačka uspinjača, javna prometna veza između Gornjeg i Donjeg grada, puštena je u promet 8. listopada 1890.
Sa svojih 66 m dužine najkraća je na svijetu te vrste. Savladava visinsku razliku od 30 m (126 m/nm donja i 156 m/nm gornja što je uspon od 52%) u 64 sekunde koliko traje vožnja. Može prevesti 28 putnika uz pomoć motora od 37 kilovata. Ima 16 sjedećih i 12 stajaćih mjesta, a cijena karte je 4 kn za običnu vožnju koja kreće svakih 10 minuta i 20 kn za hitnu vožnju koja počinje odmah; radnim danom, subotom, nedjeljom i praznikom od 6:30 do 22 sata. Uspinjača je ujedno i najstarije javno pogonsko sredstvo u Zagrebu, a danas je u sastavu ZET-a (poduzeće Zagrebački električni tramvaj).
Ideju i izvedbu za uspinjaču napravio je osječki poduzetnik D. W. Klein u tadašnjoj Bregovitoj ulici (danas Tomićeva), koji se obvezao da će nakon 40 godina vlasništvo nad uspinjačom prepustiti gradu Zagrebu. Isprva su u uspinjači postojali odjeljci prvog i drugog razreda, s različitim cijenama vožnje. Za pogon je služio parni stroj, pa je uspinjača bila bučna i stvarala je velike količine dima.
Trajna vožnja uspostavljena je u veljači 1893. Kada je 1929. ugovorom prešla u vlasništvo grada ukinuti su odjeljci prvog i drugog razreda, pa je unutarnji prostor postao prostraniji i svjetliji, a rekonstruirani su i kolosijeci. Električni pogon uveden je 1934. Tijekom godina uspinjača je nekoliko puta rekonstruirana, posljednji put 2005.

JOHN LENNON

Na današnji dan leta 1940 se je v Liverpoolu rodil britanski pevec, kitarist in skladatelj John Lennon.

Bil je eden izmed ustanoviteljev legendarne skupine The Beatles, pozneje se je podal v samostojno glasbeno kariero, deloma skupaj z Yoko Ono. Poskušal se je tudi kot pisatelj, režiser in založnik. Znane so njegove skladbe Imagine, Mother, Stand by me in Woman.

8. decembra 1980, okoli 22.50, ko sta se z Yoko Ono vračala proti stanovanju v newyorški zgradbi The Dakota, ga je Mark David Chapman pri vhodu štirikrat ustrelil v hrbet. Lennona so odpeljali na urgenco bližnje bolnišnice Roosevelt Hospital, kjer so ga ob prihodu ob 23.07 razglasili za mrtvega. Istega večera je malo predtem Lennon Chapmanu podpisal izvod albuma Double Fantasy.

ZLATA KITARA JOHNA LENNONA

Kitara Johna Lennona je bila na avkciji prodana za 2,4mio$

Kitara s katero je komponiral prve uspešnice legendarnih Beatlov je bila prodana v Kaliforniji v avkcijski hiši Julien's Auctions. Kitaro ki jo je kupil John Lennon in z njo ustvaril uspešnice "Love me do", "I want To Hold Your Hand" in druge uspešnice je bila prodana za 2,4mio$ (2,23mio€).
Avkcijska hiša Julien's Auctions je objavila, da je bila kitara znamke Gibson J-160E prodana anonimnemu kupcu v soboto.

To je bila ena od dveh kitar, ki sta bili poslani iz ZDA v Veliko Britanijo leta 1962 za Johna Lennona in Georga Harrisona. Lennon jo je uporabljal približno leto dni, potem jo je zamenjal z tisto od Georga Harrisona, potem so se za kitaro izgubile vse sledi.

Tako se 50 let ni vedelo o njej ničasar, vse do lanskega leta, ko je nekdo iz Kalifornije presenečen ugotovil, da bi lahko njegova kitara, ki jo ima v lasti, lahko imela zgodovinsko vrednost. Takoj jo je dal preveriti poznavalcu, ki je potrdil njeno originalnost.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                            John Lennon leta 1964                                                                                       Lennonov Les Paul Jr.

[You must be registered and logged in to see this image.]
         The Beatles leta 1957 - George Harrison - 14 let, John Lennon - 16 let in Paul McCartney - 15 let

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         The Beatles leta 1964 ob prihodu v Ameriko

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                The Beatles z Muhammadom Alijem

[You must be registered and logged in to see this image.]
Kraljica jih je počastila in postanejo MBE Member of the Order of the British Empire                                 

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                   The Beatles na Shea Stadium leta 1966

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            The Beatles - Abbey Road leta 1969

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                    Let it Be

[You must be registered and logged in to see this image.]      [You must be registered and logged in to see this image.]
 The Beatles 9.aprila 1970 razpadejo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         The Beatles

[You must be registered and logged in to see this image.]
                      John Lennon Peace Monument v Liverpoolu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Lennonov kip v Havani

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     John Lennon pred liverpoolskim Cavern Clubom

DOLINA VAIONT

Na današnji dan leta 1963 se je v dolini Vaiont v Italiji zgodila ena največjih inženirskih katastrof vseh časov. Nepričakovano razlitje vode iz akumulacijskega jezera, ki ga je sprožil plaz okoli 260 milijonov m³ skalovja in zemljine s pobočja gore Monte Toc, je zahtevalo 2000 življenj. Tako mediji kot tudi strokovna javnost so hitro ugotovili, da sta za nesrečo kriva lakomnost investitorjev in malomarnost inženirjev. Uradna preiskava je pokazala, da je bilo razlogov za sprožitev plazu, globokega najmanj 100 m in širokega vsaj 2000 m, več, vendar bi bilo nesrečo kljub temu mogoče preprečiti. Sile, ki so delovale na pregrado ob plazu, so bile več kot desetkrat večje od projektnih, a jez vseeno še danes stoji nepoškodovan na mestu, kjer je bil zgrajen.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Začetek gradnje jezu Vaiont

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               V fazi izgradnje jezu Vaiont

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Najvišji jez na svetu v Vaiontu 262 metrov

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Longarone pred katastrofo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                      Plaz iz gore Monte Toc je povzročil vodni val, ki je pljusknil čez jez in povzročil razdejanje 

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Popolnoma izbrisani Longarone                                                                                      Uničena železnica

Međunarodni Ugovor o svemiru (eng. Outer Space Treaty, franc. Traité de l’espace) stupio je na snagu 10. listopada 1967.
Nadgleda ga Vijeće Ujedinjenih naroda za miroljubivo korištenje vanjskog svemira (engl. United Nations Committee on the Peaceful Uses of Outer Space ili COPUOS) osnovano je 1958. (ubrzo nakon lansiranja Sputnjika) i koje ima dva podvijeća, znanstveno-tehnološko i pravno podvijeće.
Do danas su ga ratificirale 102 svjetske države, a potpisalo ga je još 27 zemalja koje do sada nisu dovršile proces ratifikacije. Ugovor su tako potvrdile sve vodeće svjetske sile uključene u istraživanje svemira, uključujući SAD, Rusku Federaciju, NR Kinu, Francusku, Veliku Britaniju, Indiju, Njemačku i Japan.
Njegove odredbe razrađuju i dopunjuju Sporazum o spašavanju astronauta, vraćanju astronauta i vraćanju objekata lansiranih u svemir (1968.), Konvencija o međunarodnoj odgovornosti za štetu koju prouzroče svemirski objekti (1972.), Konvencija o registraciji objekata lansiranih u svemir (1975.), Sporazum koji uređuje aktivnosti država na Mjesecu i drugim nebeskim tijelima (1979.) i dr.
Važna odredba Ugovora o svemiru je zabrana stavljanja nuklearnog oružja i ostalih oružja za masovno uništenje u bilo koji dio svemira. Time je zabranjeno stavljanje takvih oružja u orbitu oko Zemlje, na svemirska tijela (Mjesec, asteroide, planete), kao i u preostali svemirski prostor.
Prema Ugovoru o svemiru, Mjesec i ostala svemirska tijela mogu se koristiti samo u mirnodopske svrhe i zabranjeno je testiranje bilo kakvih oružja na tim tijelima (ne samo nuklearnih nego i konvencionalnih). Nadalje, Ugovor zabranjuje bilo kojoj državi polaganje suverenog prava na neki teritorij na Mjesecu i drugim svemirskim tijelima. Dakle, nijedna država ne može proglasiti dio Mjeseca, Marsa ili bilo kojeg drugog svemirskog tijela svojim posjedom i ne smije ga okupirati. (A kako će s tim bit u daljoj budućnosti saznat će naši potomci.)

SIRIMAVO BANDARANAIKE

Na današnji dan leta 2000 je umrla prva ženska premierka na svetu in trikratna šrilanška predsednica vlade, Sirimavo Ratwatte Dias Bandaranaike.

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
   Sirimavo Bandaranaike leta 1960                           Znamka iz leta 1995                                    Spominski center Sirimavo Bandaranaike

[You must be registered and logged in to see this image.]
          21.julija 1960 je bila imenovana za prvo žensko predsednico vlade na svetu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Sirimavo Ratwatte Dias Bandaranaike

[You must be registered and logged in to see this image.]
             Kraljica Elizabeta in Sirimavo Bandadaraike v Buchinghamski palači leta 1961

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Jawaharlal Nehru in Sirimavo Bandaranaike

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Sirimavo Bandaranaike in Indira Gandhi

[You must be registered and logged in to see this image.]
             Sirimavo Bandaranaike je bila leta 1976 častna gostja Josipa Broza Tita na Brionih

[You must be registered and logged in to see this image.]
                      Sirimavo Bandaranaike in Josip Broz Tito na V. Konferenci Neuvrščenih v Colombu leta 1976

[You must be registered and logged in to see this image.]
       Dočakala častljivih 93 let

THOMAS ALVA EDISON

Na današnji dan leta 1886 je Thomas Alva Edison, takrat star komaj 19 let, predstavil svoj prvi izum - električni stroj, ki je bil namenjen preštevanju glasov v ameriškem kongresu. Kongres izuma ni odkupil.

Thomas Alva Edison je eden najpomembnejših izumiteljev vseh časov, saj je patentiral več kot 1000 izumov. Najbolj znana sta fonograf, ki je predhodnik gramofona, in žarnica, ki jo uporabljamo še danes. Edisonovo življenje je pri 15 let za vedno spremenil nenavaden dogodek. Thomas je namreč rešil življenje otroku, ki je padel z vlaka. V zahvalo ga je otrokov oče, visok funkcionar na železnici, naučil delati s telegrafom. Naslednjih šest let je delal kot telegrafist in v tem času ustvaril temelje za kasnejše izumiteljsko delo.

Leta 1868 je prijavil patent za električni števec volilnih glasov. Življenje potujočega telegrafista je bilo trdo in Edison se je otresel revščine šele s službo pri družbi Telegraph Company. Tu je začutil nov tip gospodarstva in razvil telegraf za posredovanje tečajnih vrednosti, nekakšen namizni teleprinter. Pri 23 letih je ustanovil samostojno družbo in postal samostojni izumitelj v New Yorku.

Edison, že od otroštva navajen, da si pomaga sam, je bil nenavaden podjetnik. Če so mu šli posli dobro, je ves zaslužek takoj vložil v nakup naprav in gradnjo laboratorijev, če so šli slabo, pa je zastavil osebno premoženje, da je lahko delal naprej. Pogosto je imel velike dolgove in bil na robu finančnega propada. Leta 1876 se je preselil v novi raziskovalni laboratorij v mestu Menlo Park in to je bil še en velik preobrat v njegovem življenju. Odtlej je nameraval živeti le še kot svobodni raziskovalec in izumitelj. V tem laboratoriju je razvil nekaj zelo pomembnih izumov: leta 1876 je začel telefon, ki ga je nedavno tega izdelal Alexander Graham Bell, prilagajati za uporabo na dolge razdalje, leta 1879 je razvil prvo uporabno žarnico z ogleno nitko in ji dal današnjo obliko. Kmalu po tem so začeli graditi elektrarne, v New Yorku pa uvajati električno razsvetljavo.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]           [You must be registered and logged in to see this image.]
  Njegov prvi izum - električni stroj, ki je bil namenjen preštevanju glasov v ameriškem kongresu              Edisonova originalna žarnica

[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Thomas Alva Edison leta 1887 z enim prvih fonografov

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Thomas Alva Edison                                                            Edisonova medalja

Mnoge američke države slave obljetnicu Kolumbovog otkrića Amerike - Kolumbov dan (Columbus Day) kao službeni državni blagdan.
Otkriće se dogodilo 12. listopada 1492., te se ponegdje neslužbeno slavilo od kasnog 18. stoljeća, a službeno se u nekim državama počinje slaviti u ranom 20. stoljeću.
Kolumbov dan postao je službeni praznik u Coloradu 1906., a na cijelom području SAD-a 1934. Međutim, tradicija proslavljanja obljetnice otkrića Amerike postojala je još u kolonijalnom razdoblju. 1792. New York City i ostali američki gradovi upriličili su proslavu povodom 300. obljetnice. Povodom 400. obljetnice 1892. predsjednik Benjamin Harrison pozvao je ljude slaviti, a tijekom obljetnice nastavnici, propovjednici, pjesnici i političari organizirali su mnoge ceremonije izražavajući tako svoje domoljublje. Slavilo se državljanstvo, podrška ratovanju iz domoljubnih pobuda, podrška čuvanju granica, važnost odanosti naciji i društveni napredak. Katoličko doseljeništvo je posebno prigrlilo Kolumbov dan. Tako su se irski iseljenici prozvali Kolumbovim vitezovima implicirajući na to da je katolik otkrio Ameriku. Mnogi doseljenici iz Italije promatrali su slavljenje Kolumbovog dana kao slavljenje svog naslijeđa. Od 1971. obljetnica otkrića Amerike i stvaranja američke mornarice (13. listopada 1775.) slave se drugog ponedjeljka u listopadu. Banke, poštanska služba, većina škola i velikih saveznih agencija ne radi na Kolumbov dan.
U mnogim latinoameričkim državama obljetnica Kolumbova otkrića slavi se kao Dan rase (Día de la Raza), u spomen na prvi kontakt Europljana i američkih domorodaca. Počeo se slaviti u Argentini 1917., u Venezueli i Kolumbiji 1921., u Čileu 1922. i u Meksiku 1928. Obljetnica je pod ovim imenom slavljena i u Španjolskoj do 1957. U Venezueli je 2002. Dan rase preimenovan u Dan domorodačkog otpora (Día de la Resistencia Indígena). Hispanoamerikanci, državljani SAD-a, također običavaju slaviti Dan rase. 1994. u Kostarici je Dan rase preimenovan u Dan kultura (Día de las Culturas) kako bi se dalo do znanja da je stapanje domorodačkih, europskih, afričkih i azijskih kultura pridonijelo stvaranju kostarikanske i latinoameričke kulture.
Od 1987. u Španjolskoj se obljetnica Kolumbova otkrića slavi kao Nacionalno slavlje (Fiesta Nacional) ili Nacionalni dan. Prije toga slavio se Dan španjolstva (Día de la Hispanidad), u spomen na osnivanje međunarodne hispanske zajednice. Kraljevskim dekretom 1981. Dan španjolstva proglašen je nacionalnim praznikom. Od 2000. 12. listopada je ujedno i Dan oružanih snaga, te se proslavlja vojnom paradom u Madridu. Obljetnica Kolumbova otkrića u Španjolskoj se s entuzijazmom slavi paradama, marševima i sličnim događajima.

WILT CHAMBERLAIN

Na današnji dan leta 1999 je umrl Wilt Chamberlain. V neponovljivi košarkarski karieri je na vrhu njegov dosežek 2. marca 1962, ko je v dresu Philadelphie New York Knicksom nasul 100 točk. Chamberlain je edini do zdaj, ki je v eni sezoni Lige NBA dosegel 4.000 točk. Posebne vrste podvig je tudi 20 tisoč žensk, ki so končale v njegovi postelji. Tako je vsaj zatrdil v biografiji!
Igral je za klube Harlem Globetrotters, Philadelphia/San Francisco Warriors, Philadelphia 76ers, Los Andeles Lakers.

Višina: 216 cm
Teža: 125 kg

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                          Wilt Chamberlain leta 1955

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Wilt Chamberlain

[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Wilt Chamberlain je 2.marca 1962 za Philadelphia Warriors zadel rekordnih 100 točk

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Wilt Chamberlain

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                               Wilt Chamberlain v dresu Los Angeles Lakers                                    Wilt Chamberlain in Andre The Giant držita Arnolda Schwarzeneggerja

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
          Arnold Schwarzenegger in Wilt Chamberlain v filmu Conan barbar leta 1982                                    Wilt Chamberlain pred Wachovia Center v Los Angelesu

Na Međunarodnoj meridijanskoj konferenciji 13. listopada 1884. službeno je određen meridijan koji prolazi kroz Greenwich, danas južnu četvrt Londona, za početni meridijan.
Trebalo je izabrati meridijan koji će se koristiti kao zajednička nulta zemljiopisna dužina i standard računanja vremena u cijelom svijetu. Meridijan kroz Greenwich odabran je kao glavni meridijan jer su ga preko dvije trećine brodova svih tonaža već upotrebljavali kao uputni meridijan 1884. Početni meridijan i suprotni 180. meridijan, kroz koji prolazi Međunarodna datumska granica, djeli istočnu i zapadnu polutku. Za razliku od linija zemljopisne širine, koje su definirane prema osi zemlje (da su polovi 90° i ekvator 0°), Grinički meridijan je proizvoljan, određen dogovorom. Polazeći sa sjeverne strane zemaljske kugle od sjevernog pola, prolazi kroz osam zemalja i nađe se s ostalim linijama zemljopisne dužine u Antarktici na južnom polu.
Meridijanska konferencija održana je na zahtjev američkog predsjednika Chestera A. Arthura u Washingtonu i na njoj je sudjelovao 41 predstavnik iz 26 država. Zanimljivo je da je Kraljevstvo Havaji sudjelovalo na toj konferenciji kao nezavisna država (kasnije su postali dijelom SAD-a). U ime Italije na konferenciji je bio grof Albert de Foresta, a poslanika je ondje imalo i Osmansko Carstvo (u to je vrijeme osmanski sultan bio Abdul Hamid II.) U ime Austro-Ugarske na konferenciji bio barun Ignaz von Schäffer, tadašnji austrougarski veleposlanik u SAD-u. Sve zemlje sudionice bile su: Brazil, Čile, Kolumbija, Paragvaj, Venezuela, Meksiko, Kostarika, Gvatemala, Salvador, San Domingo (poslije Dominikanska Republika), Liberija, Danska, Francuska, Austro-Ugarska, Britansko Carstvo, Njemačko Carstvo, Rusko Carstvo, Osmansko Carstvo, Italija, Nizozemska, Španjolska, Švicarska, Ujedinjeno Kraljevstvo Švedske i Norveške, Japan, Kraljevstvo Havaji i SAD.
Mjesto Greenwich tada se nalazilo pokraj Londona, nedaleko od obale rijeke Temze, a danas se Greenwich nalazi unutar Londona jer je urbanizacijom srastao s tim gradom. Greenwich je kroz povijest imao veliko značenje za britansku mornaricu, a danas ima značenje za cijeli svijet upravo zbog početnog meridijana.

IAN THORPE

Na današnji dan leta 1982 se je rodil avstralski plavalec Ian James Thorpe. Velja za enega najboljših plavalcev na srednjih in dolgih progah v prostem slogu vseh časov.
Na olimpijskih igrah v Sydneyju je bil trikrat zlat, štiri leta pozneje v Atenah pa dvakrat.
Na svetovnih prvenstvih je zbral 11 zlatih odličij. Najbolj je zablestel v Fukuoki leta 2001, ko je priplaval do šestih zmag (200, 400 in 800 m prosto, štafeta 4 x 100 m prosto, štafeta 4 x 200 m prosto in štafeta 4 x 100 m mešano).
Od kariere se je poslovil novembra leta 2006, leta 2011 pa je napovedal vrnitev v tekmovalne bazene. Leta 2012 se je po štiriletnem tekmovalnem premoru poskušal vrniti na Olimpijske igre  v Londonu, toda na avstralskih izbirnih tekmah se mu ni uspelo prebiti v olimpijsko reprezentanco Avstralije.

ZLATE MEDALJE

* Olimpijske igre Sydney 2000 - 400 m prosto
* Olimpijske igre Sydney 2000 - 4x100 m prosto
* Olimpijske igre Sydney 2000 - 4x200 m prosto
* Olimpijske igre Atene 2004 - 200 m prosto
* Olimpijske igre Atene 2004 - 400 m prosto
* Svetovno prvenstvo Perth 1998 - 400 m prosto
* Svetovno prvenstvo Perth 1998 - 2x200 m prosto
* Svetovno prvenstvo Fukuoka 2001 - 200 m prosto
* Svetovno prvenstvo Fukuoka 2001 - 400 m prosto
* Svetovno prvenstvo Fukuoka 2001 - 800 m prosto
* Svetovno prvenstvo Fukuoka 2001 - 4x100 m prosto
* Svetovno prvenstvo Fukuoka 2001 - 4x200 m prosto
* Svetovno prvenstvo Fukuoka 2001 - 4x100 m mešano
* Svetovno prvenstvo Barcelona 2003 - 200 m prosto
* Svetovno prvenstvo Barcelona 2003 - 400 m prosto
* Svetovno prvenstvo Barcelona 2003 - 4x200 m prosto

SREBRNE MEDALJE

* Olimpijske igre Sydney 2000 - 200 m prosto
* Olimpijske igre Sydney 2000 - 4x100 m mešano
* Olimpijske igre Atene 2004 - 4x200 m prosto
* Svetovno prvenstvo Barcelona 2003 - 200 m mešano

BRONASTE MEDALJE

* Olimpijske igre Atene 2004 - 100 m prosto
* Svetovno prvenstvo Barcelona 2003 - 100 m prosto

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           Ian James Thorpe

[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
Na Olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyu je Ian Thorpe osvojil tri zlate in dve srebrni medalji                   Ian Thorpe moški leta 2014 v Avstraliji

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Ian Thorpe na vso moč

[You must be registered and logged in to see this image.]
           Na Olimpijskih igrah v Atenah leta 2004 je Ian Thorpe osvojil dve zlati, eno srebrno in eno bronasto medaljo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Ian Thorpe se doma bori z depresijo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Ian Thorpe kot mentor Avstralskim olimpijcem

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Aquatic in fitness center Ian Thorpe

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Ian Thorpe na Olimpijskih igrah v Riu 2016

BOB DYLAN

Na današnji dan leta 2016 je bila podeljena Nobelova nagrada za literaturo ameriškemu legendarnemu glasbeniku in kantavtorju Bobu Dylanu.

Bob Dylan po besedah sekretarke akademije Sare Danius uteleša tradicijo, hkrati pa se vse od 60. let spreminja in se predstavlja z različnimi identitetami.

Nobelovo nagrado za literaturo letos prejeme ameriški glasbenik Bob Dylan za nov pesniški izraz znotraj ameriške pesniške tradicije, je v Stockholmu sporočila Švedska kraljeva akademija. Dylan po besedah sekretarke akademije Sare Danius uteleša tradicijo, hkrati pa se vse od 60. let spreminja in se predstavlja z različnimi identitetami.
Dylan je vse od 60. let do danes ohranil status vrhunskega avtorja glasbe in besedil. Odločitev akademije, da mu dodeli Nobelovo nagrado za literaturo, že buri duhove, tudi zato, ker Dylan ni literat v klasičnem smislu.
Sekretarka akademije Sara Danius je ob tem spomnila, da sta tudi v antiki Homer in Sapfo pisala poetična besedila, da bi jim ljudje prisluhnili, tudi z namenom, da bi bila uprizorjena, pogosto ob spremljavi glasbil. "Še vedno beremo besedila Homerja in Sapfo in v njih uživamo. Tudi skladbe Boba Dylana lahko beremo na tak način. Gre za velikega avtorja znotraj ameriške pesniške tradicije," je poudarila.
Na pomislek, da Dylan ne slovi kot oseba, ki bi z nasmehom sprejemala nagrade, je Sara Danius odgovorila, da se slabega odziva ne boji, saj ima zanj "dobro sporočilo".
Bob Dylan je bil kot Robert Allen Zimmerman rojen leta 1941 v mestu Duluth v ameriški zvezni državi Minnesota. Odrasel je v judovski družini. Kot najstnik je igral v različnih skupinah, od nekdaj pa je gojil strast do ameriške folk glasbe in bluesa. Eden od njegovih velikih idolov je bil Woody Guthrie, navdihovali pa so ga tudi predstavniki bitniške generacije ter ameriški modernisti.
Svojo glasbeno pot je Bob Dylan začel v Greenwich Vilageu. Na glasbeno sceno je prodrl leta 1963 z drugim albumom The Freewheelin‘ Bob Dylan, ki je z izrazito politično-protestno in družbeno-kritično vsebino močno zaznamoval tedanjo ameriško kulturo. Njegove turneje v letih 1965 in 1966 so požele izredno zanimanje. Nekaj časa ga je na poti spremljal filmar D. A. Pennebaker in ustvaril film Dont Look Back (1967).
Dylan je v svoji karieri raziskoval raznovrstne ameriške tradicije in glasbene žanre, ki jih je pogosto spajal z angleško, irsko in škotsko folk glasbo. Nastopa s kitaro, bas kitaro, klavirjem in orglicami. V svojih pesmih se dotika tem, kot so socialni položaj človeka, religija, politika in ljubezen. Pesmi tudi objavlja v knjižni obliki. V slovenščini sta na voljo zbirki njegovih pesmi Ni še mrak v prevodu Mateja Krajnca ter Za zmeraj mlad v prevodu Jureta Potokarja.
Da je vsestranski umetnik dokazuje tudi to, da poleg v glasbenih in pesniških vodah deluje tudi kot scenarist, igralec in slikar. Leta 2004 je izdal avtobiografijo Zapiski. V knjigi bralec ne najde le avtorjevih izpovedi ali podrobnosti iz njegovega zasebnega življenja, temveč ostre refleksije o življenju ter ljudeh in krajih, ki so pomagali izoblikovati njega in njegovo umetnost.
Od 80. let je glasbenik, ki velja za ikono, vseskozi na turneji. V Sloveniji je nastopil že štirikrat - v letih 1991, 1999 in 2010 ter nazadnje lani v dvorani Stožice, ko je predstavil album Shadows in the Night.
Vsi letošnji dobitniki bodo nagrade tradicionalno prevzeli v Stockholmu 10. decembra, na obletnico smrti švedskega izumitelja Alfreda Nobela. Letos je nagrada vredna osem milijonov švedskih kron (831.000 evrov).
Lani je Nobelovo nagrado za literaturo prejela beloruska novinarka Svetlana Aleksijevič.

[You must be registered and logged in to see this link.]

BOB DNEVA

"Pozabljamo, da so se pred Dylanom glasbeniki ukvarjali predvsem s tem, kako peti, po Dylanu pa, o čem peti."
Vlado Kreslin, glasbenik
Petek, 14. Oktober 2016
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Bob Dylan 75 letni  legendarni kantavtor

14. listopada 1971. održana je raskošna gozba u Perzepolisu prilikom proslave 2.500. godišnjice utemeljenja Perzijskog Carstva.
Perzepolis je bio ceremonijalni glavni grad Perzijskog Carstva u doba iranske dinastije Ahemenida koja je vladala Perzijom od 7. do 4. stoljeća pr. Kr. Nalazi se 70 km sjeveroistočno od modernog grada Shiraza u provinciji Fars u Iranu. Gozbu i proslavu organizirao je tadašnji iranski šah Mohammad Reza Pahlavi, zajedno sa suprugom šahbanom (kraljicom) Farah. Radilo se, prema Guinessovoj knjizi rekorda, o najraskošnijoj gozbi u suvremenoj povijesti, a sveukupni troškovi proslave bili su astronomski (to je izazvalo kritiku šahovih protivnika, uključujući ajatolaha Homeinija).
Nekadašnja prijestolnica Perzijskog Carstva je u stvari arheološko nalazište, pa su ugledni gosti slijetali zrakoplovima u zračnu luku Shiraza, a zatim su automobilima prevoženi do Perzepolisa. Za tu je namjenu upotrijebljeno 250 crvenih Mercedesovih limuzina.
Budući da se Perzepolis sastoji većinom od ruševina, za goste je ondje sagrađen golem kompleks šatora, pod kojima su im uređeni raskošni apartmani. Najveći šator bio je namijenjen gozbi, a dužina mu je bila oko 68 m. Za hranu je bio zadužen znameniti pariški restoran Maxim’s, a uniforme carskih službenika dizajnirala je kuća Lanvin, također iz Pariza.
Gozba se poklapala s proslavom rođendana šahbane Farah. Za službenu zdravicu upotrijebljen je šampanjac Dom Perignon Rosé iz 1959., a hrana je većinom pripadala tradiciji francuske kuhinje. Poslužena su, između ostaloga, prepeličja jaja, punjeni pečeni paunovi, janjetina s tartufima, sorbeti od šampanjca i konjak.
Među šest stotina uglednih gostiju bili su: etiopski car Haile Selassie I., predsjednik Josip Broz Tito sa suprugom Jovankom, grčki kralj Konstantin II., bugarski predsjednik Todor Živkov, rumunjski predsjednik Nicolae Ceauşescu, čehoslovački predsjednik Ludvík Svoboda, finski predsjednik Urho Kekkonen, norveški kralj Olav V., vojvoda od Edinburgha britanski princ Philip, švedski princ Carl XVI Gustaf, španjolski princ Juan Carlos, princ Rainier III od Monaka i princeza Grace Kelly, talijanski princ Vittorio Emanuele Savojski, prefekt Kongregacije za Istočne Crkve kardinal Maximilien de Fürstenberg, imam Aga Khan IV., zairski predsjednik Mobutu Sese Seko, jordanski kralj Hussein, japanski princ Takahito, nepalski kralj Mahendra, prva dama Filipina Imelda Marcos, generalni guverneri Australije i Kanade, a uz njih još pet kraljeva, sultan i cijeli niz predsjednika država.

SIMON GREGORČIČ

Na današnji dan leta 1844 se je na Vrsnem rodil Simon Gregorčič. V Gorici je študiral bogoslovje, duhovniški poklic pa ga je popeljal od Kobarida, kjer je ustanovil eno prvih čitalnic na Slovenskem, prek Branika do Gradišča nad Prvačino.

Zaradi slabega gmotnega položaja njegove družine je bil Gregorčiču dosegljiv le študij bogoslovja. Ta pa mu ni zagotovil delovnega mesta, ki bi ga osrečilo. Kot kaplan v Kobaridu se je namreč Simon Gregorčič zaljubil v Dragojilo Milek, ki pa zanj kot duhovnika seveda ni bila dostopna. Dekle je tako postalo izvor Gregorčičeve razklanosti med duhovniškim poslanstvom in posvetnim življenjem. Ta distorzičnost Gregorčičevega notranjega življenja se je izrazila tudi v njegovi poeziji, ki je obsegala tudi ljubezenske pesmi.

Svojo poezijo je Gregorčič objavil v štirih zvezkih Poezij. Največji uspeh so doživele Poezije 1, ki so izšle leta 1882 in so izzvale veliko navdušenje zlasti iz liberalnih kritikov. Gregorčičeve ljubezenske, domovinske, pripovedne in življenjsko izpovedne pesmi so namreč izražale tudi njegove življenjske nazore. Gregorčič je veljal za narodno zelo zavednega in tudi v političnih pogledih naprednega literata. Kot tak se je izkazal tudi v naslednjih zvezkih Poezij, ki pa so izkazovali postopno usihanje Gregorčičevega pesniškega zanosa.

Najbolj znane Gregorčičeve pesmi so Soči, Človeka nikar!, V pepelnični noči, Oj z Bogom, ti planinski svet!, Lovorika na grob možu, sledi njihovega sloga in izbora motivov pa lahko zasledimo tudi v poeziji Gregorčičevih sodobnikov - omenimo naj Josipa Pagliaruzzija in Antona Funtka -, na katerih ustvarjanje je Gregorčič močno vplival. Umrl je 24.novembra 1906 v Gorici.

[You must be registered and logged in to see this link.]

SOČI

Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti —
krasna si, hči planin!
Tvoj tek je živ in je legak
ko hod deklet s planine;
in jasna si ko gorski zrak
in glasna si, kot spev krepak
planinske je mladine —
krasna si, hči planin!
Rad gledam ti v valove bodre,
valove te zelenomodre:
temna zelen planinskih trav
in vedra višnjevost višav
lepo se v njih je zlila;
na rosah sinjega neba,
na rosah zelenih gora
lepoto to si pila —
krasna si, hči planin!
Ti meni si predraga znanka!
Ko z gorskih prišumiš dobrav,
od doma se mi zdiš poslanka,
nesoča mnog mi ljub pozdrav —
Bog sprimi te tu sred planjav!...
Kako glasno, ljubo šumljaš,
kako čvrsto, krepko skakljaš,
ko sred gora še pot imaš!
A ko pridereš na ravnine,
zakaj te živa radost mine?
Kaj trudno lezeš in počasi,
zakaj so tožni tvoji glasi?
Težko se ločiš od hribov,
zibelke tvojega valovja?
Mar veš, da tečeš tik grobov,
grobov slovenskega domovja?
Obojno bol pač tu trpiš,
V tej boli tožna in počasna,
ogromna solza se mi zdiš,
a še kot solza - krasna!
Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte divje srd ne moti!
Pa oh, siroti tebi žuga
vihar grozán, vihar strašán;
prihrumel z gorkega bo juga,
divjal čez plodno bo ravan,
ki tvoja jo napaja struga —
gorjé, da daleč ni ta dan!
Nad tabo jasen bo obok,
krog tebe pa svinčena toča
in dež krvav in solz potok
in blisk in grom — oh, bitva vroča!
Tod sekla bridka bodo jekla,
in ti mi boš krvava tekla:
kri naša te pojila bo,
sovražna te kalila bo!
Takrat se spomni, bistra Soča,
kar gorko ti srce naroča:
Kar bode shranjenih voda
v oblakih tvojega neba,
kar vode v tvojih bo planinah,
kar bode v cvetnih je ravninah,
tačas pridrvi vse na dan,
narasti, vzkipi v tok strašán!
Ne stiskaj v meje se bregov,
srdita čez branove stopi,
ter tujce, zemlje lačne, vtopi
Na dno razpenjenih valov!
[You must be registered and logged in to see this link.]

Visoko čislam učenjaka, ki nam preganja temo zmot,
a še bolj cenim poštenjaka, ki ve in hodi pravo pot.
Simon Gregorčič

[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                         Simon Gregorčič - Goriški slavček                                                                 Poezije                               Zvon 15.marca 1880

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
Na razglednici posvečeni sveti reki Soči sta pesnik Simon Gregorčič in feldmaršal                                          Gregorčičev slap    
Avstro-Ogrske vojske ter poveljnik Soške fronte Svetozar Borojević von Bojna

[You must be registered and logged in to see this image.]                                                 Originalni rokopis pesmi Človeka nikar!                                                                          Poezije 1884                                                                          

[You must be registered and logged in to see this image.]

                                   Kar storiš zase, že s tabo mine. Kar storiš za narod, ostane vselej...

PERNILLA WIBERG

Na današnji dan leta leta 1970 se je rodila švedska alpska smučarka Pernilla Wiberg. Na olimpijskih igrah si je prismučala dve zlati medalji, štirikrat je postala tudi svetovna prvakinja. V svetovnem pokalu je nanizala 24 zmag v petih disciplinah, veliki kristalni globus za skupno zmago pa je prejela v sezoni 1996/97. Kariero je končala leta 2002.

ZLATA MEDALJA

* Olimpijske igre - Albertville 1992 - veleslalom
* Olimpijske igre - Lillehammer 1994 - kombinacija
* Svetovno prvenstvo - Saalbach 1991 - veleslalom
* Svetovno prvenstvo - Sierra Nevada 1996 - slalom
* Svetovno prvenstvo - Sierra Nevada 1996 - kombinacija
* Svetovno prvenstvo - Vail 1999 - veleslalom

SREBRNA MEDALJA

* Olimpijske igre - Nagano 1998 - smuk
* Svetovno prvenstvo - Vail 1999 - slalom

BRONASTA MEDALJA

* Svetovno prvenstvo - Sestriere 1997 - smuk

SKUPNE ZMAGE

* Kombinacija - 1993/1994
* Kombinacija - 1994/1995
* Slalom in Kombinacija - 1996/1997

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
      Pernilla Wiberg je bila na Olimpijskih igrah 1992 svetovna prvakinja v veleslalomu                           Zlata olimpijska medalja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Pernilla Wiberg v svojem najljubšem elementu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Pernilla Wiberg se poroči z Bödvar Bjerke

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Pernilla Wiberg v družbi z Anjo Pärson in Ingemarjem Stenmarkom

[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
                    Pernilla Wiberg smučala za dobrodelno prireditev za otroke                                                     Z monaškim princem Albertom

[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
                            Pernilla Wiberg Hotel                                                                       Pernilla Wiberg pred svojim hotelom

[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
                         Pernilla Wiberg Hotel                                                                          Notranjost hotela

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                      Pernilla Wiberg kot TV komentatorka v Vailu in Beaver Creeku 2015                                        Kolekcija Pernilla Wiberg 18 karatno zlato 1,4 g

REINHOLD MESSNER

Na današnji dan leta1986 je Reinhold Messner postal prvi človek, ki je splezal na vseh 14 osemtisočakov, potem ko je stopil še na vrh Lhotseja. Za podvig je južnotirolski alpinist potreboval 16 let. Njegov prvi osvojeni osemtisočak je bil namreč Nanga Parbat leta 1970. Tam je izgubil svojega brata. Na najvišjo goro na svetu Mount Everest se je Reinhold Messner kot prvi človek brez kisika povzpel leta 1978.

8.000 m +

* 1970 - Nanga Parbat - 8.125 m
* 1972 - Manaslu - 8.156 m
* 1975 - Hidden Peak (Gasherbrum I) - 8.068 m
* 1977 - Dhaulagiri - 8.167 m
* 1978 - Mount Everest - 8.844m, Nanga Parbat - 8.125 m
* 1979 - K2 - 8.611 m
* 1980 - Mount Everest - 8.844 m
* 1981 - Shisha Pangma - 8.012 m
* 1982 - Kangchendzonga - 8.508 m, Gasherbrum II - 8.035 m, Broad Peak - 8.048 m, Cho Oyu - 8.201 m,
* 1983 - Cho Oyu - 8.201 m
* 1984 - Hidden Peak - 8.068 m, (Gasherbrum II) - 8.035 m
* 1985 - Annapurna - 8.091 m, Dhaulagiri - 8.167 m
* 1986 - Makalu - 8.485 m, Lhotse - 8.516 m

MMM - MESSNER MOUNTAUN MUSEUM

* Corones
* Fitmian
* Dolomites
* Juval
* Ripa
* Ortles

[You must be registered and logged in to see this link.]

 [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                 Reinhold & Günther Messner na Nanga Parbatu leta 1970                                                               Reinhold in tragično preminuli brat Günther


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         Reinhold Messner

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Reinhold Messner kot prvi preplezal vse 14 tisočake

 [You must be registered and logged in to see this image.]
                      Reinhold Messner sam na Mount Everestu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Reinhold Messner na Anapurni

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Reinholg Messner v njemu najljubših gorah

[You must be registered and logged in to see this image.]
                     Reinhold Messner na meji človeške vzdržljivosti

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Slovi tudi kot odličen vodič in trener

[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
                       Reinhold Messner z ženo Sabino Stehle                                                               Reinhold Messner z hčerko Magdaleno

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                          Reinhold Messner 28.junija 2016 vodi na pašo svoje yakije

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Reinhold Messner pred svojim gorskim muzejem

[You must be registered and logged in to see this image.]
Viki Grošelj, ki je osvojil 10 osemtisočakov in Reinhold Messner, ki je bil v mesecu februarju 2016 na predstavitvi svoje nove knjige v Sloveniji

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]

25 LET TOLARJA

Mineva 25 let od uvedbe tolarja

8.oktobra 1991 je minilo 25 let od uvedbe slovenske nacionalne valute - tolar. Slovenija je namreč po uveljavitvi samostojnosti 8. oktobra 1991 stopila na pot denarne osamosvojitve, ki jo je kot prva med deseterico držav, ki so leta 2004 postale članice EU, z letom 2007 nadgradila z uvedbo skupne evropske valute €.

Tolar je v letih svojega obstoja odigral zelo pomembno stabilizacijsko vlogo in užival zelo visoko stopnjo zaupanja. Izkušnje z lastno valuto so po mnenju prvega guvernerja slovenske centralne banke Franceta Arharja tudi dobra popotnica, če bi se v prihodnosti v skupnem evropskem prostoru kaj močno zalomilo.

V Sloveniji so se do izdaje tolarskih bankovcev in kovancev kot zakonito plačilno sredstvo uporabljali vrednostni boni. Zamenjava jugoslovanskih dinarjev za bone se je začela 9. oktobra 1991 in je trajala tri dni. Razmerje med jugoslovanskimi dinarji in boni je bilo v tem obdobju 1:1, medtem ko je bil tečaj tolarja v začetku določen pri 32 tolarjih za eno nemško marko.

Banka Slovenije je prve tolarske bankovce - za 100, 500 in 1000 tolarjev - dala v obtok 30. septembra 1992. Sledili so bankovci za 10, 20, 200, 50, 5000 in 10.000 tolarjev. Januarja 1993 so se jim pridružili še kovanci. Na bankovcih so bile upodobljene znamenite slovenske osebnosti, na kovancih pa motivi avtohtonih živali na Slovenskem.

Tolar je pot sklenil z letom 2007. Končni tečaj je bil določen pri 239,640 tolarja za evro. Vrednostni boni in tolarski bankovci so zamenljivi v Banki Slovenije brez časovne omejitve. Za tolarske kovance pa se bo ta možnost iztekla konca letošnjega leta.

Obletnico vzpostavitve samostojne monetarne politike bodo v četrtek slovesno obeležili tudi v Banki Slovenije. Nanjo bodo povabljeni takratni in sedanji najvidnejši predstavniki države in bančnega sveta.

V Narodnem muzeju Slovenije pa bo od 9. novembra na ogled razstava ob 25. obletnici samostojne Slovenije z naslovom Zlati prah. Z njo bodo obudili spomin na nekdanji blišč slovenskega tolarja.
[You must be registered and logged in to see this link.]

SREBRNIKI 1991 - 2006

[You must be registered and logged in to see this link.]


ENAČBA ZA IZRAČUN REALNE DONOSNOSTI

% realne donosnosti = (% nominalne donosnosti - % inflacije)/(1 - % inflacije)

* Inflacija od uvede tolarja do :
* 07.10.1991 - oktober 1992 - 200,8 %
* 07.10.1991 - oktober 1993 - 273,5 %
* 07.10.1991 - oktober 1994 - 343,7 %
* 07.10.1991 - oktober 1995 - 385,0 %
* 07.10.1991 - oktober 1996 - 432,1 %
* 07.10.1991 - oktober 1997 - 484,0 %
* 07.10.1991 - oktober 1998 - 537,4 %
* 07.10.1991 - oktober 1999 - 586,5 %
* 07.10.1991 - oktober 2000 - 648,4 %
* 07.10.1991 - oktober 2001 - 706,6 %
* 07.10.1991 - oktober 2002 - 764,6 %
* 07.10.1991 - oktober 2003 - 806,5 %
* 07.10.1991 - oktober 2004 - 836,0 %
* 07.10.1991 - oktober 2005 - 865,4 %
* 07.10.1991 - oktober 2006 - 879,6 %
* 07.10.1991 - oktober 2007 - 929,1 %
* 07.10.1991 - oktober 2008 - 979,0 %
* 07.10.1991 - oktober 2009 - 979,2 %
* 07.10.1991 - oktober 2010 - 999,9 %
* 07.10.1991 - oktober 2011 - 1.030,0 %
* 07.10.1991 - oktober 2012 - 1.060,6 %
* 07.10.1991 - oktober 2013 - 1.075,8 %
* 07.10.1991 - oktober 2014 - 1.074,1 %
* 07.10.1991 - oktober 2015 - 1.064,2 %
* 07.10.1991 - september 2016 - 1.066,3 %
[You must be registered and logged in to see this link.]

MENJAVA SIT V €

Tečaj zamenjave je bi uveden 01.januarja 2007.

1 € = 239,640 sit
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.] 
                             10 centov                                                                 20 centov                                                           50 centov

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                              1 tolar                                                                          2 tolarja                                                            5 tolarjev

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                         10 tolarjev (0,0417€)                                              20 tolarjev (0,0834€)                                        50 tolarjev (0,2086€)

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    
[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
                    10 tolarjev (0,0417€)                               20 tolarjev (0,0834€)                                     50 tolarjev (0,2086€)

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                      100 tolarjev (0,4172€)                                      200 tolarjev (0,8345€)                                            500 tolarjev (2,0864)

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                 1.000 tolarjev (4,1729€)                                                5.000 tolarjev (20,8646€)                                   10.000 tolarjev (41,7292€)

LE KJE SO NAŠI TOLARJI

Do konca lanskega leta se v centralno banko še vedno ni vrnilo za 41.000.000 € = (9.825.240.000,00 sit), tolarskih bankovcev, kovancev in bonov.
Slovenci pa imamo doma kar 85% kosov kovancev nekdanje valute.

Kaj se torej dogaja s Slovenci:
* ali nas je toliko numizmatikov
* ali nam gre tako dobro, da se s temi fičniki že ne bomo ukvarjali,
* ali pa je med nami toliko pozabljivih, da nam je že ušlo iz spomina, v katero nogavico smo spravili prihranke?

Samo brez tarnanja, da nimamo denarja: denar torej je, le znati ga je treba pobrati.

Pristranske novice
Primorske novice, 18. julij 2016
[You must be registered and logged in to see this link.]

KIMI RAIKKONEN

Na današnji dan leta 1979 se je v Espooju rodil dirkač formule ena Kimi Räikkönen. Iceman, kot pravijo hladnemu Fincu, je leta 2007 osvojil svoj prvi naslov svetovnega prvaka.

Leta 1999 je začel dirkati v Formuli Ford in bil v zimskem prvenstvu osvojil 1.mesto, v letu 2000 je nastopal v Formuli Renault 2000 Velika Britanija in osvojil 1 mesto. Leta 2001 je debitiral v Formuli 1 in vozil za različna moštva in sicer: Sauber, McLaren, Ferrari, Lotus in spet Ferrari. Leta 2009 se je posvetil tudi rallyju in debitiral v Tommy Makkinen Racing, leto kasneje v Citroen Junior Team ter leta 2011 pa v Ice 1 racing. Letos je s Ferrarijem trenutno s 170 točkami na 4 mestu v Svetovnem prvenstvu Formule 1.

Število naslovov svetovnega prvaka: 1 (2007)
Število startov: 249
Število točk: 1.344
Število zmag: 20
Število drugih mest: 30
Število tretjih mest: 32
Število stopničk: 82
Število Pole position: 17
Število najhitrejši krogov na dirki: 43

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                   Vir: zbirka iz mojega osebnega arhiva Autosprint 32-33/2015

[You must be registered and logged in to see this image.]
                  Kimi Raikkonen z gokartom na World Karting Championship, Margutti, Parma, Italy March 1998

[You must be registered and logged in to see this image.]
                     Kimi Raikkonen na Sauber Petronas C20 v Melbournu na GP v Australiji 4 March 2001

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Kimi Raikkonen na McLarnu na GP Francije leta 2006

[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Kimi Raikkonen s Ferrarijem leta 2007 v Silverstonu na GP Velike Britanije

[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Kimi Raikkonen je leta 2009 s Fiat Abarth Grande Punto S2000 nastopil tudi pri nas

[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Kimi Raikkonen je vozil s Citroenom tudi WRC v sezonah 2009, 2010 in 2011

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Kimi Raikkonen z Renaultom leta 2012 na GP Malezije

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Kimi Raikkonen 15.julija 2013 z moštvom "Ice One Racing" v Belgiji

[You must be registered and logged in to see this image.]     [You must be registered and logged in to see this image.]
         Kimi Raikkonen je leta 2013 z Nissanom TG1 GT-R s 552 KW in 340 km/h sodeloval na dirki Gumball 3000

[You must be registered and logged in to see this image.]  
              Kimi Raikkonen s sinom Robinom že v Ferrarijevem kombinezonu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           Zmaga Kimija Raikkonena

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               7.avgusta 2016 se je Kimi Raikkonen poročil z Minntu Virtanen v Toscani

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Kimi Raikkonen "Iceman"

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Kimi Raikkonen s Ferrarijem v letu 2015

[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Kimi Raikkonen je letos s Ferrarijem testiral tudi sistem Halo za zaščito pilotov

LINDSEY VONN

Na današnji dan leta 1984 se je rodila ameriška alpska smučarka Lindsey Vonn, zlata na svetovnem prvenstvu 2009 v Val dIseru v smuku in superveleslalomu. Na olimpijskih igrah v Vancouvru leta 2010 je zmagala na smuku. Štirikrat je osvojila tudi veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu (2008, 2009, 2010 in 2012).

[You must be registered and logged in to see this link.]

ZLATA MEDALJA

* Olimpijske igre - Vancouver 2010 - Smuk
* Svetovno prvenstvo - Val dIsere - 2009 - Smuk
* Svetovno prvenstvo Val Disere - 2009 - Superveleslalom

SREBRNA MEDALJA

* Svetovno prvenstvo - Are 2007 - smuk
* Svetovno prvenstvo - Are 2007 - superveleslalom
* Svetovno prvenstvo - Garmisch 2011 - Smuk

BRONASTA MEDALJA

* Olimpijske igre - Vancouver 2010 - Superveleslalom
* Svetovno prvenstvo - Beaver Creek - 2015 - Superveleslalom

VELIK KRISTALNI GLOBUS

* Sezona 2008 - skupni seštevek
* Sezona 2009 - skupni seštevek
* Sezona 2010 - skupni seštevek
* Sezona 2012 - skupni seštevek

MALI KRISTALNI GLOBUS

* Sezona 2008 - smuk
* Sezona 2009 - smuk
* Sezona 2009 - superveleslalom
* Sezona 2010 - smuk
* Sezona 2010 - superveleslalom
* Sezona 2010 - kombinacija
* Sezona 2011 - smuk
* Sezona 2011 - superveleslalom
* Sezona 2011 - kombinacija
* Sezona 2012 - smuk
* Sezona 2012 - superveleslalom
* Sezona 2012 - kombinacija
* Sezona 2013 - smuk


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Lindsay Vonn

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Neizogiben padec Lindsay Vonn

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Lindsay Vonn na vso moč

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                Lindsay Vonn med osvojenimi kristalnimi globusi

[You must be registered and logged in to see this image.]
              Po zmagi v smuku v Val d'Iseru je dobila tudi simpatičnega telička

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Anna Fenninger, Lindsay Vonn in Tina Veirather

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Večni tekmici Lindsay Vonn in Tina Maze

[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Lindsay Vonn in njena že 66. zmaga

[You must be registered and logged in to see this image.]
  Licitacija dresov Tine Maze in Lindsey Vonn, s katero zbirajo denar za sina tragično preminulega Draga Grubelnika

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                   Linsey Vonn je danes spet na snegu v Čilu                                                                 Na treningu smuka v Čilu

19. listopada 1959. nastala je prva diskoteka na svijetu.
Prije toga, tijekom 50-ih, plesalo se u glazbenim dvoranama u kojima su uživo nastupali bendovi. Navedenog datuma otvorena je glazbena dvorana nazvana Scotch Club u Aachenu u Njemačkoj.
Vlasnik nije želio unajmljivati bend, nego je upotrijebio gramofon što je bilo mnogo jeftinije rješenje. Te večeri u dvorani se zatekao novinar Klaus Quirini i bilo mu je dosadno kao i većini posjetitelja, pa je preuzeo upravljanje gramofonom. Koristio je stil radijskih voditelja, tako da je najavljivao nadolazeću pjesmu i birao sljedeću. Prva pjesma koju je pustio bila je 'Ein Schiff wird kommen' pjevačice Lale Andersen. Njegov je stil prihvaćen s oduševljenjem, pa je od tada nastavio raditi taj posao kao prvi DJ u povijesti. Dobio je tada vrlo dobru mjesečnu plaću od 800 DM. Prozvao se DJ Heinrich, jer mu je otac bio poznati bankar, pa nije želio da se obiteljsko prezime povezuje s poslom koji je započeo njegov sin.

PETAR II. PETROVIĆ NJEGOŠ

Na današnji dan leta 1851 je umrl največji črnogorski pesnik Petar II. Petrović Njegoš. Kot vladika je opeval stoletne boje svojega ljudstva za svobodo. Njegovo najpomembnejše delo je Gorski venec, v katerem je opeval svojo domovino. Petar Petrovič Njegoš se je izobraževal v Cetinjskem samostanu, kjer si je pridobil vsestransko izobrazbo, ki mu je koristila tudi pozneje, ko je prevzel položaj vladike. Vladika, cerkveni in posvetni poglavar, je Petrovič postal že pri 17 letih. Kljub mladosti je veljal za dobrega vladarja, ki mu je uspelo pomiriti prepire med posameznimi plemeni.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Petar II. Petrović Njegoš                                                                                                  Zlatnik Petar II.Petrović Njegoš

[You must be registered and logged in to see this image.]
            Petar II.Petrović Njegoš - Zbrana dela

Rođen 1926. u St. Louisu, američki gitarist, vokalist i skladatelj Charles Edward Anderson Berry, poznatiji kao Chuck Berry, napunio je 90 godina.
Jedan je od najutjecajnijih izvođača u povijesti rocka, iako je rock'n'roll postojao i prije njega. Chuck Berry razmjerno se kasno počeo profesilonalno baviti glazbom, u 26. godini prvi put je nastupio za honorar, a snimati je počeo tri godine kasnije. Kada je 1955. izašla pjesma 'Maybellene', Berryjeva karijera krenula je punim gasom. The Beach Boys, The Beatles, The Rolling Stones i mnogi drugi u svojim počecima bili su pod velikim utjecajem Berryeve kombinacije R&B-a, countryja i folka, gdje je Berry dao mnoge ključne standarde rock and rollu; 4/4 takt, gitarske rifove, solo uvode u skladbu kao i sam poseban stil sviranja gitare.
Tijekom vremena izlazi dvadesetak njegovih hitova koji zauvijek ostaju upisani u povijest rock'n'rolla... 'Roll Over Beethoven', 'Rock and Roll Music', 'Sweet Little Sixteen', 'School Days', 'Reelin' and Rockin'', 'Johnny B. Goode' i još mnogi drugi.
1985. primljen je u Dvoranu slavnih bluesa, a 1986. u Rock and Roll Hall of Fame.

max:

pozabil si na ta komad:

[You must be registered and logged in to see this link.]

pa še veliki igralec bruce.., super:

[You must be registered and logged in to see this link.]

to je komad, ki je eden najbolj preigranih..., meni je "dbest"...

IZTOK  PUC

Na današnji dan leta 2011 je bitko z rakom izgubil Iztok Puc. Rodil se je 14. septembra 1966 v Slovenj Gradcu. Rokometno kariero je začel v Šoštanju, nastopal pa je tudi za Borca iz Banjaluke, Zagreb, Celje Pivovarno Laško in Prule.
Bil je edini igralec na svetu, ki je na olimpijskih igrah zaigral za tri reprezentance - za jugoslovansko in osvojil bronasto kolajno, po razpadu skupne države se je odločil za hrvaško ter postal leta 1996 v Atlanti olimpijski prvak, na koncu igralske kariere pa se je vrnil v slovensko reprezentanco in z njo nastopil na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyju ter osvojil 8. mesto.
Z Zagrebom je bil 2-krat evropski klubski prvak.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Iztok Puc                                                                               Iztok Puc s svojo ženo Jasenko in sinom Borutom

[You must be registered and logged in to see this image.]
                  Iztok Puc leta 1998, ko je s Slovensko reprezentanco igral proti Hrvaški reprezentanci

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Dvoboj Slovenije in Avstralije na Olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Iztok Puc je bil eden najboljših igralcev Pivovarne Laško

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     Iztok Puc je igral tudi za Prule 67

 [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                      Iztok Puc je bil kasneje tudi športni direktor Prule 67                      Iztok Puc leta 2000 z nekdanjim predsednikom Milanom Kučanom

[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Z veterani je zaigral tudi na Eurofestu v Izoli

[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Iztok Puc s soigralci in Tonetom Baričem kot organizatorjem Eurofesta v Izoli

JOVANKA BROZ

Na današnji dan leta 2013 je po dolgi bolezni v 89. letu starosti umrla Jovanka Budisavljević Broz, vdova nekdanjega dosmrtnega predsednika socialistične Jugoslavije Josipa Broza - Tita.

Rojena je bila v vasi Pećane, v hrvaški Liki. S sedemnajstimi leti se je leta 1941 priključila partizanskemu gibanju. Bila je borka 6.ličke divizije, kjer se je med prvimi včlanila v Komunistično Partijo Jugoslavije. Leta 1944 je kot partizanka Mara v Drvarju prvič srečala Josipa Broza, po vojni pa je delala pri njem na Belem dvoru v Beogradu bodisi kot njegova negovalka bodisi kot tajnica. Med vojno je hitro napredovala po vojaški lestvici in konec vojne dočakala s činom kapetanke ter dvema odlikovanjema za hrabrost. Bila je komisarka vojne bolnice, službovanje v Jugoslovanski narodni armadi - JNA je leta 1952 končala s činom podpolkovnice. V strogi tajnosti se je leta 1952, ko je štela 28 let, v Beogradu poročila s takrat 60-letnim Josipom Brozom Titom in postala njegova (uradno) tretja žena.
Leta 1977 so tajne službe Tita osamile od nje, mesec dni po njegovi smrti leta 1980 pa so jo oblastniki nasilno, v sami spalni srajci in copatih vrgli iz njunega predsedniškega domovanja na Užički 15 v Beogradu ter pobrali tam vse kar so mogli. Poslej je skoraj do smrti živela v neuradnem (ker ji niso sodili) hišnem priporu, v razpadajoči stari vili brez ogrevanja, ki je zamakala, v hudem pomanjkanju osnovnih življenjskih potrebščin, srbska oblast ji ni dala niti osebne izkaznice, potnega lista, zdravstvene izkaznice ipd.
Pisala je številne vloge in pritožbe, tudi na naslove zunaj Srbije, a zaman. Šele leta 2009 je prejela osebno izkaznico in potni list. Tako je skoraj 30 let živela takorekoč brez človekovih pravic. V javnosti se ni pojavljala, le na obletnice moževega rojstva in smrti je nekoliko časa hodila položit venec v Hišo cvetja. Umrla je v beograjski bolnici.


[You must be registered and logged in to see this image.]
              Jovanka Budisavljević Broz kot partizanka

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Josip Broz Tito in Jovanka

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Ob trenutkih sprostitve

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Skupni ples ob novem letu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Josip Broz Tito in Jovanka na Brionih gostita Sofijo Loren in Carla Pontija

[You must be registered and logged in to see this image.]
                     Josip Broz Tito in Jovanka gostita na Brionih Elizabeth Taylor in Richarda Burtona

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Josip Broz Tito in Jovanka ob trenutkih sprostitve na Brionih

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Na svečanem sprejemu                                                                     Na slovesnosti ob obisku kraljice Elizabete II.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Na potovanjih sta bila vedno lepo sprejeta

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Tudi na lovu sta uživala ob dobri hrani

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                        Bila sta velika ljubitelja živali

 [You must be registered and logged in to see this image.]
                                Vidno opešana Jovanka se veseli za vrnjeni potni list

[You must be registered and logged in to see this image.]                
                                       Na koncu bosta za vedno počivala skupaj

DRAŽEN PETROVIĆ

Na današnji dan leta 1964 se je v Šibeniku rodil Dražen Petrović, po številnih anketah najboljši igralec v zgodovini evropske košarke. Petrović se je uveljavil tudi v Ligi NBA.

Pot med zvezdnike Lige NBA je bila dolga, saj pri Portlandu v sezoni 1990/91 zanj ni bilo prave priložnosti. Izjemen talent, ki ga je nadgradil z garaškim delom, je lahko razvil šele pri New Jerseyju, kamor je prestopil leta 1991.

V Evropi je Petrović osvojil vse, kar je mogoče. Kariero je začel pri Šibenki, nato pa prestopil k Ciboni in postal evropski prvak. Leta 1989 je prestopil k madridskemu Realu in ponovil ta uspeh. Z reprezentanco Jugoslavije je bil evropski in svetovni prvak, s Hrvaško pa je leta 1992 igral v nepozabnem olimpijskem finalu proti Dream Teamu iz ZDA.
Petrović je umrl v prometni nesreči 7. junija 1993.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Dražen Petrović med Univerzijado leta 1997

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Dražen Petrović na tekmi med Šibenko in Bosno

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Dražen Petrović v Ciboni

[You must be registered and logged in to see this image.]
             Dražen Petrović igra za Real Madrid

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Dražen Petrović je v ligi NBA igral tudi za Blazers

[You must be registered and logged in to see this image.]
Dražen Petrović igra za hrvaško reprezentanco in Michael Jordan za Dream Team na Olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Dražen Petrović je v sezoni 1992 in 1993 igral za Netse

[You must be registered and logged in to see this image.]
                    Dražen Petrović je najboljši športnik vseh časov v Šibeniku

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           S čudovitimi ilustracijami Dražena Petrovića so v letu 2015 odprli že 70 ligo NBA

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                   Muzej Dražen Petrović

22. listopada uzima se kao dan osnutka Crvenog križa u Hrvatskoj. Tog dana 1878. godine počela je u Zadru djelovati Domoljubna zadruga za pomoć stradalnicima. Bila je to prva dobrovoljačka udruga koja je svoje djelovanje provodila na međunarodno prihvaćenim načelima Pokreta Crvenog križa. Izvorno puno ime udruge bilo je 'Ustanova domoljubne zadruge dalmatinske od Gospodja na potporu ranjenim i bolesnim vojnicima'.
Iste 1878. osnovane su slične udruge u Zagrebu i Dubrovniku, dok je zadarska udruga bila prva koja je od nadređenih vlasti dobila suglasnost za početak djelovanja. Zadarska ustanova bila je izvorno namijenjena prvenstveno žrtvama rata, a Međunarodni Crveni križ je i osnovan na poticaj Švicarca Jean Henri Dunanta (1828.-1910.) kako bi se zbrinule žrtve rata.
Zatekao se 24. lipnja 1859. na bojnom polju kod Solferina u sjevernoj Italiji i svjedočio patnjama, agoniji i smrti tisuća vojnika nakon bitke između austrijske i francusko-sardinijske vojske. Nakon bitke ostalo je 40.000 ranjenih i poginulih, a postojeće zdravstvene službe nisu imale dovoljno ljudi i materijalnih sredstava za pomoć svima. Dunant je uz pomoć mještana organizirao pomoć ranjenicima u obližnjim crkvama i kućama, bez obzira kojoj su strani u sukobu pripadali ponavljajući kako su svi ljudi braća (tal. 'Siamo tutti fratelli').
Nakon što je nešto kasnije razmotrilo Dunantove ideje, ženevsko 'Društvo javne koristi' čiji je Dunant bio član, imenovalo je petoricu članova u odbor koji je trebao ispitati provedivost zamisli. Tako je nastao 'Međunarodni odbor za pomoć ranjenicima', poznat i kao 'Odbor petorice' koji je počeo širiti ove ideje svijetom. Prvi sastanak odbora bio je 17. veljače 1863. i taj se datum smatra danom osnutka Međunarodnog odbora Crvenog križa.
Iste godine sazvana je međunarodna konferencija u Ženevi koja je okupila predstavnike 16 država i 4 organizacije. Na konferenciji je usvojeno 10 rezolucija koje su temelj za početak djelovanja Međunarodnog Crvenog križa (danas poznatog kao Međunarodni pokret Crvenog križa i Crvenog polumjeseca). Države su pozvane na osnivanje društava za pomoć i posebnu zaštitu ratnih stradalnika (buduća nacionalna društva) i čiji pripadnici trebaju biti obilježeni znakom crvenog križa na bijeloj podlozi. Idejni pokretač i jedan od osnivača Crvenog križa te začetnik Ženevske konvencije Henri Dunant je 1901. podijelio prvu dodijeljenu Nobelovu nagradu za mir s francuskim humanistom Fredericom Passyjem, osnivačem i predsjednikom Međunarodne lige za mir.
Danas važeći propisi o upotrebi znaka i zastave 'Regulations on the use of the Emblem of the Red Cross or the Red Crescent by the National Societies' usvojeni su na 20. međunarodnoj konferenciji Crvenog križa i Crvenog polumjeseca u Beču 1965. i revidirani na Savjetu delegata u Budimpešti 1991. Članak 5. tog pravilnika opsiuje znak na bijeloj podlozi crveni 'križ sačinjen od dvije pruge, jedne okomite i jedne vodoravne koje se sijeku u sredini'. Za znak Crvenog polumjeseca koji uživa ista prava zaštite, isti članak kaže da 'oblik i usmjerenje polumjeseca nisu propisani'.

23. listopada 1958. prvi su put svjetlo dana ugledali Štrumfovi.
Izmislio ih je Belgijanac, crtač stripova Pierre Culliford (1928.-1992.), poznatiji pod umjetničkim imenom Peyo. U to je doba crtao stripove za belgijski magazin Spirou. Peyo je bio Valonac (Valonija je južni dio Belgije, u kojoj se govori francuskim jezikom). Ideja za riječ Štrumf (franc. Schtroumpf) došla je Peyu kad je jednom prilikom ručao na belgijskoj obali s kolegom i prijateljem također crtačem stripova (najpoznatiji njegovi likovi su Gaston i Marsupilami) Andréom Franquinom (1924.-1997.). Prilikom jela Peyo je želio zamoliti prijatelja da mu doda soljenku, no nije se mogao sjetiti riječi za nju. Stoga je izlanuo: "Passe-moi… le schtroumpf!" (hrv. "Dodaj mi… Štrumf!"). Franquin mu je dodao soljenku i u šali rekao: "Evo ti Štrumf, a kad završiš sa štrumfiranjem, vrati mi Štrumf!" Ostatak toga vikenda njih su dvojica proveli šaleći se sa riječju Štrumf i njenim izvedenicama kojih se može napraviti mnogo (npr. štrumfirati, štrumfastično itd.)
Navedeno objašnjenje o etimologiji riječi Štrumf ispričao je sam autor. Mnogi danas misle da je riječ Štrumf nastala od njemačke riječi za čarapu der Strumpf, ali za to nema dokaza. U njemačkoj je naziv za Štrumfove – die Schlümpfe. Sve u svemu, ime Štrumfovi zapravo nema neko smisleno značenje, nego je plod iznenadnog nadahnuća autora.
Peyo je novoizmišljeno ime upotrijebio za male plave likove u stripu koji je u to vrijeme radio. Radilo se o stripu Johan et Pirlouit, svojevrsnoj srednojvjekovnoj fantasy priči o glavnom junaku Johanu i njegovom patuljastom pomoćniku Pirlouitu. Ti junaci naiđu na male plave likove imena les Schtroumpfs. Dakle, Štrumfovi ispočetka nisu imali vlastiti strip nego su se pojavili kao epizodni likovi. Međutim, njihovo pojavljivanje pokazalo se kao veliki uspjeh za autora, pa je Peyo uskoro napravio i zasebni strip posvećen samo njima.
Do danas su Štrumfovi stekli veliku popularnost. Procjenjuje se da je prodano oko 25.000.000 stripova o njima na 25 jezika, snimljeno je više animiranih filmova, a prodani su i milijuni DVD-a.

MIRO CERAR

Na današnji dan leta 1964 so se končale olimpijske igre v Tokiu, na katerih je telovadec Miro Cerar na konju z ročaji osvojil zlato medaljo, kar je bilo takrat edino jugoslovansko zlato.

Miro Cerar je po Leonu Štuklju najuspešnejši slovenski telovadec in eden najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov, saj je osvojil tri medalje na olimpijskih igrah, od tega dva naslova olimpijskega prvaka, sedem medalj na svetovnih prvenstvih, od tega pet naslovov svetovnega prvaka, in petnajst medalj na evropskih prvenstvih, od tega devet naslovov evropskega prvaka.

ZLATA MEDALJA

* Olimpijske igre 1964 - konj z ročaji
* Olimpijske igre 1968 - konj z ročaji
* Svetovno prvenstvo - 1962 - konj z ročaji
* Svetovno prvenstvo - 1962 - drog
* Svetovno prvenstvo - 1966 - konj z ročaji
* Svetovno prvenstvo - 1970 - konj z ročaji
* Evropsko prvenstvo - 1961 - mnogoboj
* Evropsko prvenstvo - 1961 - konj z ročaji
* Evropsko prvenstvo - 1961 - bradlja
* Evropsko prvenstvo - 1963 - mnogoboj
* Evropsko prvenstvo - 1963 - konj z ročaji
* Evropsko prvenstvo - 1963 - krogi
* Evropsko prvenstvo - 1963 - bradlja
* Evropsko prvenstvo - 1965 - bradlja

SREBRNA MEDALJA

* Evropsko prvenstvo - 1963 - preskok
* Evropsko prvenstvo - 1963 - parter
* Evropsko prvenstvo - 1965 - konj z ročaji

BRONASTA MEDALJA

* Olimpijske igre 1964 - drog
* Svetovno prvenstvo - 1958 - konj z ročaji
* Svetovno prvenstvo - 1962 - bradlja
* Evropsko prvenstvo - 1961 - preskok
* Evropsko prvenstvo - 1963 - parter
* Evropsko prvenstvo - 1965 - krogi

[You must be registered and logged in to see this image.]
              Vrhunska priprava in izjemna skladnost gibov Olimpijskega prvaka leta 1964

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Miro Cerar Olimpijski prvak iz Tokia leta 1964

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                Miro Cerar navdušil na konju in osvojil takrat edino jugoslovansko zlato

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Miro Cerar je na konju z ročaji dosegel popolnost

1882.
-
Njemački bakteriolog Robert Koch otkrio je bakteriju koja izaziva tuberkulozu, kasnije nazvanu „Kohov bacil“.


1944.

Američki avioni su u Drugom svetskom ratu tokom velike vazdušno-pomorske bitke u filipinskom zalivu Lejte potopili japanski bojni brod „Musaši“, jedan od najvećih u svetu.



Leta 2003 je concorde še zadnjič poletel na komercialnem letu.
Concorde je letel s povprečno hitrostjo 2,2 macha (okoli 2.140 kilometrov na uro), maksimalna višina pa je bila 18.300 metrov, kar je skoraj dvakrat več kot navadno. Zanimivo je, da so bili motorji letala pri nizki hitrosti zelo neučinkoviti - samo da je prišel do vzletne steze, je concorde porabil dve toni goriva! - pri veliki hitrosti pa izjemno učinkoviti. Prvi redni poleti so se začeli 21. januarja 1976 med Londonom in Bahrajnom ter Parizom in Riom.
Concorde s prepoznavno obliko, rekordno hitrostjo in visokimi stroški še danes buri domišljijo ljubiteljev letalstva. Bil je ponos britansko-francoskega sodelovanja, po katerem je jeklena ptica dobila ime. Concorde namreč pomeni sodelovanje oz. dogovor. Prvič je poletel 2. marca 1969, sedem let pozneje pa je prvič poletel komercialno.
Letalo so poganjali štirje Olympusovi motorji, ki so bili sprva namenjeni za strateške bombnike. Kot glavni oblikovalec se je pod projekt podpisal Pierre Satre, njegova desna roka pa je bil sir Archibald Russell. Poleg motorjev je najbolj vroč del vsakega nadzvočnega letala njegov nos: ena največjih značilnosti concorda je bil ravno njegov premikajoči se nos, narejen iz posebnega aluminija. Njegova premičnost je združevala potrebo po ustrezni obliki, ki omogoča aerodinamično učinkovitost med poletom, hkrati pa pilotu omogoča dobro vidljivost med vzletanjem in pristajanjem.

Leta 1991 je iz koprskega pristanišča izplula ladja z zadnjimi enotami Jugoslovanske ljudske armade.

Po koncu desetdnevne vojne za Slovenijo so sledila pogajanja na Brionih med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško, po podpisu t. i. brionske deklaracije 7. julija 1991 pa so se začeli pogovori z JLA o vseh podrobnostih njenega umika in o vrnitvi vojaške opreme. Za umik JLA iz Slovenije je bilo pripravljenih kar nekaj scenarijev in mogočih poti. Končna odločitev je bila sprejeta na pogajanjih 18. oktobra v Ljubljani, kjer so se predstavniki obeh strani dogovorili o vseh podrobnostih umika armade iz Slovenije.

Iz pristanišča v Kopru se je jugoslovanska armada začela umikati 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Že 21. oktobra je v Luko Koper priplula vojaška ladja Galeb, ki je na krov sprejela nekaj čez tisoč vojakov JLA. V naslednjih dneh so v Koper pripluli še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. 25. oktobra pa je v Koper priplul tudi malteški trajekt Venus, ki je vkrcal še zadnje vojake JLA, ki so ozemlje Slovenije zapustili istega dne ob 23.55, ladja pa je slovensko morje zapustila v prvih minutah 26. oktobra 1991. Zadnji vojaki JLA so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje. Tako je mogoče reči, da je do polnoči 25. oktobra 1991 slovensko ozemlje zapustil zadnji vojak jugoslovanske armade.

Jozl52, događaji iz vojne povijesti idu na ovu temu:

[You must be registered and logged in to see this link.]

A na ovu civilne i opće stvari.

max, hvala za opozorilo, ampak vseeno, zgodilo se je pa le na današnji dan, mislim, da ni prevelik greh...

še ena iz F1 davnega leta 70, bil sem ridtov fannn:

… leta 1970 se je v Mehiki končala 21. sezona formule 1, v kateri je največ točk, 45, zbral dirkač Lotusa Jochen Rindt. V Nemčiji rojeni Avstrijec bi moral tisti dan prvič v karieri prejeti lovoriko za skupno zmago – pet točk za njim je končal Jacky Ickx –, a te ni dočakal. Jochen Rindt bi moral 25. oktobra 1970 prejeti lovoriko za osvojen naslov svetovnega prvaka formule 1, a je slaba dva meseca pred koncem sezone umrl v tragični nesreči.
Jochen Rindt bi moral 25. oktobra 1970 prejeti lovoriko za osvojen naslov svetovnega prvaka formule 1, a je slaba dva meseca pred koncem sezone umrl v tragični nesreči.  Foto: Getty Images


Brezkompromisni dirkač je umrl slaba dva meseca pred koncem sezone. Usoden je bil sobotni trening 5. septembra 1970 pred VN Monze, ko je zaradi okvare zavornega sistema v ovinku Parabolica zletel s proge in umrl pri 28 letih.

Rindt je kljub tragični nesreči zbral dovolj točk za skupno zmago (tisto sezono je slavil pet zmag, od tega štirikrat zapored: Zandvoort, Clermont-Ferrand, Brands Hatch in Hockenheimring) in 25. oktobra postal edini voznik formule 1, ki je prvenstvo osvojil posthumno.

jozl52 (citat):

max, hvala za opozorilo, ampak vseeno, zgodilo se je pa le na današnji dan, mislim, da ni prevelik greh...

Nije nego su na toj temi na vojnoj platformi foruma također događaji na današnji dan koji se tiču vojne povijesti, Odvojeno je čisto preglednosti radi.

ma sem iskal tega vojnega, se mi je zdelo, da je nekje, (že malo Rozalije, zob časa... ) pa se mi je najprej odprl ta, bom drugič bolj pozoren, še enkrat hvala za opozorilo

26. listopada 1881. u gradiću Tombstone u Arizoni, SAD, odigrao se jedan od najpoznatijih obračuna u povijesti Divljeg zapada.
Sukobile su se dvije skupine, koje su se borile za prevlast u Tombstoneu. Jednu su sačinjavali predstavnici zakona - braća Earp (Wyatt, Morgan i Virgil) te njihov prijatelj zubar, kockar i revolveraš, legendarna ličnost u povijesti SAD-a Doc Holliday, a drugu njihovi neprijatelji banda kauboja i konjokradica - braća Clanton i braća McLaury.
O.K. Corral je bilo ograđeno mjesto za konje u tom gradiću (O.K. je kratica za Old Kindersley), a revolveraški obračun se zapravo dogodio oko šest ulaza dalje od Corrala, pa bi točniji naziv bio obračun u blizini O.K. Corrala. Pucnjava revolverima trajala je svega 30-ak sekundi i ispaljeno je oko trideset metaka. Ubijeni su Frank i Tom McLaury, kao i Billy Clanton. Morgan i Virgil Earp te Doc Holliday su ranjeni. Ike Clanton, vođa bande, zbog kojeg je ponajviše i došlo do obračuna, pobjegao je neozlijeđen još prije nego je pucnjava počela. Mlađi brat Ikea Clantona prvi je poginuo u borbi. Za osvetu, klan Clanton je poslije nekog vremena ubio Morgana Earpa u zasjedi pucavši mu u leđa. Poslije obračuna Ike Clanton se sasvim povukao iz borbe za prevlast te je ostatak života proveo na svome ranču u blizini Tombstonea.
U svakom slučaju ovaj obračun ostao je zabilježen kao jedan od mitskih događaja na Divljem zapadu.

ZORAN SLAVNIČ

Na današnji dan leta 1949 se je rodil srbski košarkar in trener Zoran Slavnič Moka. Veljal je za izjemnega organizatorja igre, ki je bil iznajdljiv, prodoren in ustvarjalen. Za jugoslovansko reprezentanco je odigral 177 tekem, trikrat je postal evropski prvak, po enkrat pa svetovni in olimpijski prvak. 13 let je igral za Crveno zvezdo, branil pa je tudi barve Juventuda, Šibenke, Caserte in Partizana. Leta 1980 je postal trener in naslednjih letih uspešno vodil številne klube.

Za jugoslovansko reprezentanco je na 177 tekmah zbrak 1.465 točk. Leta 1991 ga je FIBA uvrstila na zgodovinski seznam 50 največjih košarkarjev, leta 2015 pa je pristal v hramu slavnih.
Kot igralec je veljal za genialnega organizatorja igre polnega zvijač ter izredne mentalne samozavesti. Zaradi neukrotljivega značaja se je večkrat zapletel tako z nasprotniki kot svojimi trenerji. To ga je spremljalo tudi kasneje na svoji trenerski poti.

Višina: 180 cm

ZLATA MEDALJA

* Olimpijske igre - 1980 - Moskva - ekipno
* Svetovno prvenstvo - 1976 - Filipini - ekipno
* Evropsko prvenstvo - 1973 - Španija - ekipno
* Evropsko prvenstvo - 1975 - Jugoslavija - ekipno
* Evropsko prvenstvo - 1977 - Belgija - ekipno

SREBRNA MEDALJA

* Olimpijske igre - 1978 - Montreal - ekipno
* Svetovno prvenstvo - 1974 - Portoriko - ekipno

BRONASTA MEDALJA

* Evropsko prvenstvo - 1979 - Italija - ekipno

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Zoran Moka Slavnić                                                              Zoran Slavnić je našel pot do koša mimo višjih tekmecev


[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Čobi, Zoran Slavnić, Krešimir Čosić in Dragan Kapićić so skupaj služili JNA v artileriji

[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Zoran Slavnić je bil v Jugoslovanski reprezentanci nepogrešljiv in standardni igralec

[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
                        Zoran Slavnić z zlato medaljo                                                       Fantastična kolekcija medalj

[You must be registered and logged in to see this image.]
  Jugoslovanska reprezentanca zmagovalec PEK 1975, selektor Novosel, Jelovac, Kapičić, Čosić, Šolman, Jerkov, Žižić in
                        pomočnik Rajačić, klečijo: Plečaš, Kičanović, Slavnić, Tvrdić, Delibašić in Dalipagić

[You must be registered and logged in to see this image.]
Seznam reprezentance Jugoslavije na pripravah za OI v Moskvi leta 1980, stojijo : Knego, Radovanović, Nakić, Žižić, Krstulović,
Ćosić, Jerkov, A. Pešić; trener Trninić, Tanjević i Žeravica. Sedijo: Nikolić, Delibašić, Slavnić, Kičanović, Petrović, Skroče, Dalipagić

[You must be registered and logged in to see this image.]
                  Zoran Slavnić kot selektor Srbije, daje napotke Milošu Teodosiću

TITOVI AVTOMOBILI

Sporazum o nasledstvu predvideva, da premična dediščina ostane tam, kjer je bila

Srbski premier Aleksandar Vučić je na začetku tedna pojasnil, da med Slovenijo in Srbijo ni odprtih vprašanj. Srbija hoče le vrnitev nekdanjih Titovih vozil, ki so glede na nasledstveni sporazum zakonito shranjeni v tehničnem muzeju v Bistri.
Obisk slovenske vladne delegacije v Srbiji, kjer je potekala skupna seja srbske in slovenske vlade, so popestrile srbske ideje o vrnitvi srbskega premoženja, ki naj bi bilo v Sloveniji. Srbski premier Aleksandar Vučić je na tiskovni konferenci, sicer nekoliko nerodno, pojasnil, da med Srbijo in Slovenijo ni nerešenih vprašanj, razen malenkosti, kot sta vrnitev nekaterih avtomobilov predsednika SFRJ Josipa Broza - Tita, ki so razstavljeni v Tehničnem muzeju v Bistri, Srbiji, kot tudi "vile na Bledu“. Slovenija pa naj bi po Vučićevih besedah želela vrnitev "umetnin“.

Odprta vprašanja med Slovenijo in Srbijo, ki jih je razkril srbski premier, so seveda odmevala v javnosti. Titovi avtomobili, ki so razstavljeni v Tehničnem muzeju Bistra (TMS), so večinoma res pripadali srbskima muzejema (Muzej istorije Jugoslavije (prej Memorialni centar JBT in Vojni muzej Kalemegdan), ki sta vozila posodila TMS-ju sredi 80. let.

Bolj nejasno je bilo, kaj je srbski premier mislil z "vilo na Bledu". V medijih so se pojavile špekulacije, da si Srbija morda želi nekdanjo Titovo predsedniško rezidenco Vilo Bled. V preteklosti je bilo, kar se tiče Srbije, sicer bolj aktualno Brdo pri Kranju, ki so se ga ponovno želeli polastiti pripadniki nekdanje jugoslovanske dinastije Karadžordževićev.

Prvi srbski odziv na slovenske zahteve
Visoka predstavnica Slovenije za sukcesijo Ana Polak Petrič ob tem poudarja, da ni popolnoma jasno, o čem je, kar se tiče odprtih vprašanj med Slovenijo in Srbijo, srbski premier Vučić sploh govoril. Slovenija je res lani predala Srbiji seznam 313 del, za katere meni, da gre za kulturno dediščino, ki naj bi jo vrnili v Slovenijo. Na seznamu so umetnine, ki so bile v nekdanjih zveznih inštitucijah in muzejih v Srbiji. Vendar, kot pravi visoka predstavnica za nasledstvo, vse do zadnje skupne seje vlade od Srbije ni bilo nobenega resnega odziva.
"Slovenija glede nepremičnin na slovenskem ozemlju ni prejela nobenih zahtevkov od Srbije ali katere druge države naslednice. Po sporazumu o vprašanjih nasledstva vse nepremičnine federacije ostanejo, kjer so. Razen, če gre za neko zasebno premoženje, ki bi spadalo v prilogo G nasledstvenega sporazuma, vendar v tem primeru ne gre za nobeno nepremičnino v Sloveniji," je za MMC povedala Polak Petričeva.

Prav tako ni jasno, ali je Vučič z omenjanjem "vile na Bledu" mislil na nekdanjo Titovo rezidenco, ki je bila in je še protokolarni objekt. "Na Bledu sta res dve vili, za kateri je bil izkazan interes poizvedovanja mesta Beograd in nekdanje avtonomne pokrajine Vojvodine glede lastništva. Vendar to ni bil zahtevek, temveč zgolj poizvedovanje o lastništvu teh dveh vil, kar ni nasledstvena zgodba. Glede Titovih avtomobilov in vile na Bledu nismo dobili nobenih uradnih zahtevkov od Srbije ali katere druge države naslednice," pojasnjuje Polak Petričeva in poudarja, da nasledstveni sporazum tudi predvideva, da premično premoženje nekdanje SFRJ, ki je bilo ob osamosvojitvi oz. ob razpadu SFRJ na ozemlju določene naslednice, ostane tam, kjer je bilo. Edina izjema so predmeti, ki predstavljajo kulturno dediščino posamezne nekdanje republike SFRJ. V okviru tega je Slovenija zahtevala omenjenih 313 umetniških del in arheoloških artefaktov.

"Srbija tudi ni nikdar izkazovala, da so avtomobili njihova kulturna dediščina oz. ni tega zahtevala. Glede tega nismo dobili nobenega uradnega zahtevka. Srbi trdijo, da so bili ti avtomobili posojeni slovenskemu tehničnemu muzeju in da niso bili pravočasno vrnjeni že v času Jugoslavije," dodaja. Avtomobili so bili slovenskemu tehničnemu muzeju posojeni v drugi polovici 80. let za petletno obdobje. Vmes je prišlo do kolapsa nekdanje skupne države. Titovi avtomobili pa so bili ob razpadu SFRJ-ja zato še vedno legalno v Sloveniji in nasledstveni sporazum določa, da avtomobili, kot premična dediščina, ostanejo, kjer so. "Če kdo misli, da je bila pogodba kršena, ima na voljo sodne postopke," še pojasnjuje Polak Petričeva.

Pri umetniških delih, ki jih še zahteva Slovenija, gre za nekdanjo državno lastnino. Za reševanje zahtevkov glede vrnitve zasebne lastnine 'pa so pristojna sodišča. Ti postopki, ki sodijo v t. i. prilogo G nasledstvenega sporazuma, pa so precej bolj zapleteni in tudi obsežni. Slovenska podjetja vodijo v Srbiji številne postopke, saj se ne morejo vpisati kot lastniki nepremičnin. Največ odprtih postopkov glede zasebnih nepremičnin je sicer med Srbijo, Hrvaško in BiH. Tako, denimo, obstaja odrto vprašanje za več kot 80.000 nepremičnin na Hrvaškem, ki so bile v lasti srbskih pravnih in fizičnih oseb.

Kaj je Slovenija dobila in kaj si še želi?
Po navedbah vladnega urada za komuniciranje (Ukom) je Slovenija lani poslala Srbiji seznam 313 predmetov slovenske premične kulturne dediščine, med katerimi so likovna dela slovenskih avtorjev Božidarja Jakca, Matije Jame, Riharda Jakopiča, Lajčija Pandurja, Nikolaja Omerze, Ivane Kobilica ... Poleg tega so na seznamu še negovska čelada z začetka 4. st. pr. n. št., poštna kočija, ostanki letala Edvarda Rusjana Eda V ter izvirniki slovenskih filmov Kekec, Na svoji zemlji, Jara gospoda in nekateri drugi filmi.

„Pogajanja za delitev umetnin so se začela leta 2002, prve predaje so bile opravljene leto zatem. Slovenija je doslej prevzela že 200 umetniških del uglednih slovenskih avtorjev. V sodelovanju visoke predstavnice RS za nasledstvo, Ministrstva za zunanje zadeve in Narodne galerije je bila med majem in oktobrom 2015 v Narodni galeriji na ogled razstava Vrnitev ambasadorjev umetnosti. Razstava 68 izbranih umetniških del 34 slovenskih avtorjev, ki so nekoč krasila diplomatska in konzularna predstavništva nekdanje SFRJ v tujini, je rezultat večletnih prizadevanj za vrnitev tega dela kulturne dediščine,“ pojasnjujejo na Ukomu.

200 milijonov finančnega premoženja
Naslednice nekdanje SFRJ so se v skladu s t. i. prilogo C tudi dogovorile, da razdelijo vsa razpoložljiva finančna sredstva, ki jih je SFRJ oziroma Narodna banka Jugoslavije imela v tujini (devizna gotovina, zlato, devizni depoziti pri bankah v tujini, vrednostni papirji ...). Sloveniji je bil tako že vrnjen pripadajoči del finančnega premoženja, ki je ocenjeno na 200 milijonov evrov. „Skladno s Prilogo C sporazuma države naslednice pričakujejo še razdelitev sredstev deviznih depozitov nekdanje NBJ pri bankah oziroma podružnicah v tujini, tako je še letos pričakovati razdelitev sredstev iz naslova zaključka likvidacijskega postopka agencij Jugobanke in Beogradske banke v New Yorku,“ pa o prihodnjih postopkih pravijo na zunanjem ministrstvu.

Delitev predstavništev nekdanje SFRJ
Države z območja nekdanje Jugoslavije so si razdelile tudi večino objektov nekdanje skupne države po svetu, od katerih jih Sloveniji pripada štirinajst odstotkov. Iz naslova nasledstva je bilo Sloveniji do zdaj dodeljenih deset nepremičnin. Od Srbije je prevzela štiri nepremičnine, in sicer veleposlaništvo SFRJ v Washingtonu, ki se uporablja za prostore veleposlaništva in rezidence Slovenije v ZDA, generalni konzulat SFRJ v Celovcu, ki ga Slovenija uporablja za prostore generalnega konzulata in rezidenco generalnega konzula, ter generalni konzulat SFRJ v Milanu, ki je prazen in v slabem stanju. Slovenija ga namerava po koncu postopkov prenosa lastništva prodati. Postopki prenosa lastništva so v teku tudi za nekdanjo rezidenco SFRJ v Rimu.

Letos je Slovenija tudi že prevzela dve nepremičnini v Braziliji. Štiri objekte v Afriki (Rabat/Maroko, Bamako/Mali in dve nepremičnini v Dar es Salaamu/Tanzanija) pa pravkar prevzema.
Države naslednice so na nedavnem zasedanju na Brdu pri Kranju že določile nadaljnje korake v procesu skupne prodaje nepremičnin v Bonnu, Bernu, New Yorku in Tokiu. Prav tako so sprejele konkretne odločitve za začetek postopka fizične delitve večjih kompleksov nekdanje SFRJ v Brasilii, Moskvi in New Delhiju ter začele razpravo o nepremičninah nekdanje SFRJ, ki še niso zajete v prilogi B Sporazuma o nasledstvu.

PRILOGA G NASLEDSTVENEGA SPORAZUMA

Priloga G nasledstvenega sporazuma ureja delitev zasebnega premoženja in pridobljenih pravic. Nanaša se na zasebno premoženje državljanov in pravnih oseb ter zavezuje države naslednice, da ga varujejo v skladu z določbami nasledstvenega sporazuma. Slovenija, ki sicer zagovarja in zahteva pravno zaščito vseh premoženjskih pravic, pa ne razpolaga z vrednostjo tega premoženja oziroma s pravicami. Premoženje fizičnih in pravnih oseb na področju nekdanje SFRJ se rešuje zgolj na sodiščih.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   V Bistri je razstavljenih 17 nekdanjih Titovih vozil

[You must be registered and logged in to see this image.]
   Cadilac letnik 1946, pred razpadom SFRJ je bil last spominskega centra Josipa Broza - Tita (zdaj Muzej jugoslovanske zgodovine)

[You must be registered and logged in to see this image.]
   Cadilac letnik 1946, pred razpadom SFRJ je bil last spominskega centra Josipa Broza - Tita (zdaj Muzej jugoslovanske zgodovine)

[You must be registered and logged in to see this image.]
         Rolls Royce Silver Wraith letnik 1954 je bil pred razpadom SFRJ last spominskega centra Josipa Broza Tita
                                                    (zdaj Muzej jugoslovanske zgodovine)

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                 Cadilac Sedan De Luxe letnik 1976 je bil nekoč v lasti jugoslovanske skupščine

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                   Cadilac Sedan De Luxe letnik 1976 je bil nekoč v lasti jugoslovanske skupščine

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Električna kočija in sani

[You must be registered and logged in to see this image.]

JULIA ROBERTS

Na današnji dan leta 1967 se je rodila ameriška filmska igralka, ki je zaslovela z glavno vlogo v filmu Čedno dekle, Julie Fiona "Julia" Roberts.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Julie Fiona "Julia" Roberts

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     Erin Brockovich

SHS

Na današnji dan leta 1918 je Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov razglasil samostojno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo 1. decembra 1918.

Država SHS je obstajala le 33 dni, vseeno pa pomeni njena ustanovitev prelomen trenutek v slovenski zgodovini, saj je bila z njo potrjena državotvornost slovenskega naroda. Ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov so Slovenci vseh političnih in ideoloških usmeritev razumeli kot dokončno osvoboditev izpod Avstro-Ogrske (te osvoboditve niso bili deležni Slovenci, ki so živeli na Primorskem - bili so priključeni Italiji -, v Prekmurju in na Koroškem), katere razpad je bil pravzaprav le še vprašanje časa. Od sredine 19. stoletja so namreč narodi, tedaj združeni še v habsburškem cesarstvu, vedno odločneje zahtevali pravico do samoodločbe oziroma do soodločanja o svoji usodi. Ko je proti koncu prve svetovne vojne umrl tudi pri Neavstrijcih v Avstro-Ogrski priljubljeni cesar Franc Jožef I., ko se je država vedno bolj rušila v veliki vojni in ko se je vedno bolj kazalo, da je monarhistična ureditev stvar preteklosti, so se tudi manjši narodi pod habsburško krono odločili zahtevati suverenost.

[You must be registered and logged in to see this link.]

* 31.oktobra 1918 je avstrijsko poveljstvo predalo Narodnemu veču v Zagrebu vso avstrijsko mornarico in utrdbe v Pulju, Kotoru, Šibeniku, na Reki in v Trstu. V roke nove države je prišlo okoli 300 ladij, med njimi 12 vojnih, 11 križark, 56 torpedov in 18 rušilcev.

* 31.oktobra 1918 je Narodno veče v Zagrebu imenovalo vlado za Slovenijo.

Meščanstvo, če mislimo sedaj na liberalno meščanstvo /.../, je živelo jugoslovanski stereotip oziroma jugoslovenstvo kot poseben način izražanja narodne identitete.
Jurij Perovšek

Tukaj so bile že v 19. stoletju močno prisotne panslovanske ideje in tako kot so se kulturniki s temi idejami veliko ukvarjali, so tudi oni opozarjali, kot npr. Ivan Cankar, ki je v enem svojih del opozoril, da življenje v določenem kulturnem krogu pomeni več skupnega kot pa neke abstraktne nacionalne ideje.
Marko Štepec

[You must be registered and logged in to see this image.]
Slovensko ozemlje v času Države SHS je upravljala Narodna vlada za Slovenijo, ki jo je vodil Josip vitez Pogačnik

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]

zanimivo, posnet je bil tudi film..., orson je igral tudi v Neretvi (vojvodo, če se ne motim)???, takrat je Bulatović privlekel v yugo vso svetovno filmsko smetano, moj prijatel je bil takrat v vojski je pa jeb...al ježa - statist, enkrat nemc, pa partizan, pa čet..., pa veljku nikoli ni bilo dovolj dobro, vedno se je premaknil kak mrtev, ki so ga pokosili ali bata ali dvornik ali samardžić...:

Leta 1938 so na radiu predvajali igro režiserja Orsona Wellsa Vojna svetov. Posledice so bile katastrofalne: histerične množice in veliko ranjenih.

Na tisoče ljudi, ki so zamudili uvod, v katerem so pojasnili, da gre za fikcijo, je bilo prepričanih, da gre za resnično zgodbo. Izbruhnila je panika, nekateri so se pognali v beg, nekateri so se celo oborožili, da bi se branili pred napadajočimi Marsovci, na policiji so prejeli nešteto klicev prestrašenih prebivalcev.

New York Times je na svojih straneh že naslednji dan zapisal: "Panika radijskih poslušalcev, ki so mislili, da je vojna drama resničnost". V raziskavi, ki so jo opravili desetletje po dogodku, so ugotovili, da je bilo prestrašenih okrog milijon ljudi, ki so jih posebni efekti in realističen zvok pretentali.

Dramo je režiral in vodil do takrat neznani Orson Welles, ki je imel takrat le 23 let. Adaptacijo romana in scenarij za dramo je s pomočjo Wellsa in ostalih članov ekipe Mercury Theater napisal Howard Koch. Welles se je pozneje posvetil filmski režiji, igri in produkciji, za svoje delo pa je med drugim prejel tudi oskarja.

Leta 1451 naj bi se rodil italijansko-španski pomorščak Krištof Kolumb. Drugi mogoči datum rojstva je 25. julij 1451.

FJODOR MIHAILOVIČ DOSTOJEVSKI

Na današnji dan leta 1821 se je rodil eden največjih pisateljev 19. stoletja Fjodor Mihajlovič Dostojevski. Z deli Zločin in kazen, Zapiski iz mrtvega doma in Bratje Karamazovi je dosegel vrh psihološkega realizma. Dostojevski je bil ena vodilnih osebnosti ruske književnosti, včasih pa ga imajo za ustanovitelja eksistencializma. Pisatelj je umrl leta 1881.

Dostojevski je tudi tisti ruski pisatelj, s katerim se je in se še ukvarja nemalo literarnih zgodovinarjev. Pa vendar ob množici študij o ruskem realistu – vsaj med slovenskimi – skoraj ni mogoče najti pisca, ki bi se lotil tudi njegovega življenja. Treba je sicer priznati, da biografije z vidika literarne vede pogosto niso primarna snov, a vseeno jih ni mogoče popolnoma zanemariti. Konec koncev dogodki v življenju nekega pisatelja vplivajo tudi na njegovo delo.

Pri Dostojevskem je vsekakor nezanemarljivo dejstvo smrt njegovega triletnega sina Aljoše v času, ko je začenjal pisati Brate Karamazove. Smrt njegovega najljubšega otroka zaradi epilepsije, ki jo je podedoval po očetu, ga je tako razžalostila, da se je (tudi na prigovarjanje svoje žene) odpravil v samostan Optina, kjer je spoznal starca Ambrozija, pri njem iskal tolažilnih besed, bral spise optinskih menihov in bolj ali manj vse te dogodke vključil tudi v Karamazove.
Starec Ambrozij je bil model za starca Zosima. Glavnemu junaku romana je po umrlem dečku ime Aljoša (Karamazov) in najraje ima otroke, stare okoli treh let. V samostan pride obupana ženska, ki ji je nedavno umrl triletni sinko Aljoša, in tolažilne besede starca Zosima so po pričevanju žene Dostojevskega enake, kot jih je pisatelju namenil resnični starec Ambrozij, dolga razprava starca Zosima o družbenem idealu Cerkve pa je povzeta po spisih optinskih menihov. To so sicer pogosteje omenjani dogodki pisateljevega življenja kot tudi čas, ki ga je preživel v katorgi (zapori s prisilnim delom v Sibiriji), kjer je doživel razsvetljenje in ponovno prebujenje vere.

Sodelovanje v krožku Petraševskega
Toda začnimo pri začetku. Dostojevski se je rodil 11. novembra 1821 v Moskvi kot drugi otrok v družini zdravnika, ki je na koncu štela devet članov. Po smrti matere leta 1837 se je skupaj z bratom vpisal na peterburško vojaško inženirsko šolo in jo končal leta 1843, istega leta kot je tudi prevedel in izdal Balzacov roman Evgenija Grandetova. Že dve leti pozneje je izdal svoj prvi roman Bedni ljudje in zanj prejel pohvalne kritike, predvsem od Belinskega, ki je mladega Dostojevskega primerjal z Gogoljem, kar ni brez teže, saj velja, da je v svojih prvih delih (ob Bednih ljudeh še Dvojnik in Bele noči) Dostojevski sledil prav njemu; toda ob tem je že kazal sebi lastne značilnosti. V tem času se je mladi pisatelj zapisal dekabrizmu in se pridružil revolucionarnemu krožku Petraševskega, kar ga je pripeljalo pred strelski vod, v zadnjem trenutku pa so ga pomilostili in ga poslali na štiriletno prisilno delo v Sibirijo.

Zaprli so ga leta 1849 skupaj z drugimi somišljeniki. Pregrešil se je tako, da je pred zbrano družbo prebiral, tedaj že vsem znano, vendar prepovedano odprto pismo Belinskega Gogolju iz leta 1847, v katerem je literarni kritik napadal religijo in zahteval družbene reforme v Rusiji. Prepise pisma je bilo prepovedano širiti, prav tako je bilo prepovedano javno branje. Zato je bil Dostojevski obsojen na smrt, v zadnjem trenutku pa so obsojencem, ki so že stali pred cevmi pušk, prebrali carjevo pomilostitev in jih poslali v sibirske katorge. Tam se je za Dostojevskega začelo novo duševno življenje.

Preobrat k skrajni religioznosti
Po lastnih besedah je Dostojevski izhajal iz "verne ruske družine ", v kateri so bili "otroci z evangelijem seznanjeni že tako rekoč v zibelki". In celo v času sodelovanja s krožkom Petraševkega, ki je sledil dekabrističnim naukom, je Dostojevski svoje politično prepričanje podrejal Kristusovim idealom. Pozneje v katorgi, kjer je imel možnost spoznati 'pravega ruskega' zločinca, brez vesti in kesanja, zapriseženega zgolj alkoholu in veseljačenju, se je v njem ponovno vzbudilo verovanje in vera v skrite globine ruske duše, ki je medtem že zamrla.

V Dnevniku pisatelja Dostojevski opisuje večer, ko je kot po čudežu prišlo do razodetja; medtem ko so kaznjenci pili, se pretepali in se zabavali, je Dostojevski umaknjen ležal na svojem lesenem ležišču in se nenadoma spomnil že davno pozabljenega dogodka iz otroštva, ko ga je devetletnega prestrašenega dečka na polju našel kmet Marej in ga potolažil. Spomin na Marejevo dejanje je v pisatelju povzročilo nov vzgib in pogled na sojetnike. Nenadoma je spoznal, da je v vsakem človeku kanček dobrega in da je mogoča vera v najvišjo vrednost človekove osebnosti in njene svobode.

Trpljenje nedolžnih in obstoj Boga
A vseeno je bil v Dostojevskem prisoten nekakšen dvojen odnos do Boga; ne glede na to, da je divje hrepenel po veri in bi ga bilo mogoče označiti tudi za skrajno religioznega, so se mu neprestano porajala vprašanja o Bogu in njegovem načrtu. Tako kot Ivan v Karamazovih ni mogel sprejeti smrti nedolžnih otrok ali trpljenja nedolžnih nasploh. Zvezki z osnutki za Brate Karamazove so napolnjeni zgodbami o takšnih trpljenjih, o krutih ravnanjih z otroki, kar posledično postavlja pod vprašaj tudi sam obstoj Boga.
Ena izmed resničnih zgodb, ki se pojavi v romanu, je zgodba o dečku, ki je s kamnom zadel graščakovega psa. Graščak je dečka zato dal sleči do golega pred vsemi vaščani in nanj naščuval pse, ki so ga raztrgali (ob prisotnosti otrokove matere). Zgodbo Ivan Karamazov pove svojemu bratu Aljoši, ki se, ne glede na to, da je veren človek, strinja z bratom, da tovrstne grozote ne bi smele ostati nemaščevane. In tudi to je eno izmed temeljnih vprašanj Dostojevskega; kako je mogoče sprejeti vero v Boga, ko pa je na svetu, ki ga je ustvaril, toliko trpljenja.

Podtalni človek in njegova 'prekleta vprašanja'
Svojih prepričanj Dostojevski ni ubesedil le v literarnih delih, temveč tudi v svojih publicističnih besedilih, ki pa jim manjka predvsem tista umetniška plat predstavitve te ideje, kot jo poznamo iz vseh njegovih velikih romanov – Zločin in kazen, Idiot, Besi in Bratje Karamazovi – najdemo pa jo že v zgodnejših delih. Gre predvsem za to, da Dostojevski v svojih delih v središče postavlja t. i. podtalnega človeka, ki se prvič pojavi v Zapiskih iz podtalja. Podtalni človek je človek, ki je ostal breza 'ideala Kristusa' – ta je bil namreč za Dostojevskega vedno ideal – vendar pa ta človek prav zaradi tega neizmerno trpi in išče svojo vero ter si zastavlja vprašanja o bistvu obstoja, o smrti …
Skratka: Dostojevski je kot predstavnik t. i. psihološkega realizma dosegel vrh v analizi človekovega notranjega življenja, pri čemer ga niso zanimali tipični, povprečni primeri človekove duševnosti, ampak njene izjemne oblike, polne protislovij, pogosto že deformirane ali že kar patološke. Podtalni ljudje, torej. Poleg tega presega okvire realizma tudi s svojim obravnavanjem svetovnonazorskih, moralnih in religioznih vprašanj, kjer pogosto na nasprotna si bregova postavlja krščanstvo in ateizem, moralno in amoralno, dobro in zlo. S tovrstnimi tematikami v svojem leposlovju zgradi kompleksno filozofijo, na kar kaže že to, da je samo en roman – npr. Brate Karamazove – mogoče razložiti na več načinov; lahko je to delo o ponižanih in razžaljeni, o očetomoru, o iskanju Boga, o dobrem in zlem.

Usodna epilepsija
Leta 1854 je Dostojevski lahko zapustil katorgo in se pridružil sibirskemu pehotnemu polku. V tem času je spoznal ženo znanca iz Sibirije Marijo Dimitrijevo Isajevo in se z njo poročil leta 1857, ko je ovdovela. Dve leti pozneje sta se zakonca iz Semipalatinska preselila v Sankt Peterburg, kjer sta skupaj z bratom Mihailom začela izdajati več književnih revij, med njimi tudi s političnim tonom obarvano revijo Vremja. Leta 1864 je, nedolgo za bratom, zaradi jetike umrla tudi njegova žena, zato je zapadel ne le v popolno potrtost, temveč tudi v dolgove in kvartopirske večere, ki so mu prinesli še več dolgov, kar ga je pognalo v beg pred upniki po zahodni Evropi.

Leta 1867 se je poročil z mlado stenografinjo Anno Grigorjevno Snitkino in z njo imel štiri otroke, od katerih sta dva umrla že v zgodnjem otroštvu. Čas zakona s Snitkino je bil za Dostojevskega čas pisanja njegovih največjih romanov in publicističnih uspehov.
Dostojevski je umrl 9. februarja 1881 za posledicami krvavitve v pljučih, pljučnega emfizema in epileptičnega napada (ti so ga mučili od njegovega 9. leta dalje), v mislih pa je snoval nadaljevanje Bratov Karamazovih, ki bi pravzaprav morali postati trilogija. Kakšno bi bilo to nadaljevanje, ne bomo izvedeli nikoli, vsekakor pa je za seboj zapustil občudovanja vreden opus.

GLAVNA DELA

* Bedni ljudje - 1845
* Dvojnik - Perterburška pesnitev - 1846
* Bele noči - 1848
* Pošteni tat - 1848
* Netočka Nezvanova - 1848
* Selo Stepančikovo in njeni prebivalci - 1859
* Stričkove sanje - 1858
* Ponižani in razžaljeni - 1861
* Zapiski iz mrtvega doma - 1862
* Zapiski iz podtalja - 1864
* Zločin in kazen - 1866
* Igralec - 1867
* Idiot - 1868
* Besi - 1871
* Mladenič - 1875
* Bratje Karamazovi - 1880

"Nobene civilizacije ne bi bilo, ko si ne bi bili izmislili Boga."
 F. M. Dostojevski: Bratje Karamazovi

"Povedal sem že, da skozi nekaj let nisem opazil pri teh ljudeh niti najmanjšega znamenja skesanosti niti najrahlejše moreče misli zaradi lastnega zločina in da se ima večina izmed njih na tihem za popolnoma nedolžne. To drži. Seveda so vzroki za to v marsičem slavohlepnost, slabi zgledi, objestnost, napačna sramežljivost. Pa drugi strani pa, kdo bi mogel reči, da je raziskal globočino teh izgubljenih src in prebral v njih tisto, kar je skrito pred svetom."
F. M. Dostojevski: Zapiski iz mrtvega doma

"Bolan človek sem ... Hudoben človek. Neprijeten človek sem. Mislim, da me bolijo jetra."
F. M. Dostojevski; Zapiski iz podtalja

"Sleherni človek je resnično kriv pred vsemi in za vse; ljudje tega le ne vedo, a ko bi vedeli, bi takoj nastal raj na zemlji."
F. M. Dostojevski; Bratje Karamazovi

"In kaj je meni tega, da bom dvajset let s kladivcem rudi odbijal - tega se prav nič ne bojim, ampak nečesa drugega me je strah: da me bo zapustil človek, ki je v meni vstal od mrtvih!"
F. M. Dostojevski; Bratje Karamazovi

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Fjodor Mihaljevič Dostojevski                                                                                            Anna Grigorjevna Snitkina                                                               

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Fjodor Mihailovič Dostojevski                                                                        Fjodor Mihailovič Dostojevski

[You must be registered and logged in to see this image.]
Beležke za 5.poglavje romana Bratje Karamazovi, Dostojevski se v svojih delih ni loteval le zahtevnih tem,
temveč je te zahtevne teme oblikoval v natančnem slogu (Janko Kos nekje celo zapiše, da je temu posveča
več pozornosti kot vsebini). Po ruskem literarnem teoretiku Bahtinu je za Dostojevskega značilna t. i.
polifonija ali večglasnost v romanu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Rokopis dela Zli duši

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
           Bele noči                               Zločin in kazen                     Bratje Karamazovi

DAN REFORMACIJE

Na današnji dan leta 1517 je Martin Lut(h)er na vrata wittenberške cerkve obesil 95 tez z zahtevami po prenovi Cerkve, in začela se je reformacija. Praznik vsako leto zaznamujemo tudi v Sloveniji.
Luter je zahteval, da naj bo cerkev preprosta, da se mora bogoslužje približati človeku in zato opravljati v domačem jeziku. Menil je, da vernik ne potrebuje papeža, da bi se približal Bogu, prav tako pa ni potrebe po čaščenju svetnikov in relikvij. Biblijo je treba za ljudi prevesti v materni jezik in jim tako omogočiti, da jo berejo sami.

Zahteva po prevodih verskih knjig v jezike vernikov je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med njimi tudi na slovensko književnost. V času reformacije je tako nastala tudi prva slovenska knjiga, Katekizem Primoža Trubarja, ki je slovenski jezik postavila na mesto knjižnega jezika.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Martin Lut(h)er

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           Marin Luthrovih 95 tez

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        31.oktobra 1517 Martin Luther nabije 95 tez na vrata katedrale v Wittenburgu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Srečanje med Martinom Luthrom (desno) in Kardinalom Kajetanom (levo pred knjigo)

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Luther na cesarskem zboru v Wormsu

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                Katharina von Bira žena Martina Luthra                                    Martin Luther - Finska znamka 1967

MIKA HAKKINEN

Na današnji dan leta 1999 je Finec Mika Pauli Hakkinen (McLaren) ubranil naslov svetovnega prvaka v formuli ena. Na zadnji dirki sezone v Suzuki je z zanesljivo zmago zbral 76 točk, njegov tekmec Eddie Irvine (Ferrari) pa je s tretjim mestom končal svetovno prvenstvo na drugem mestu s 74 točkami. Vozil je za moštvo Lotus in McLaren, njegovi sovozniki so bili Julian Bailey, Johnny Herbert, Ayrton Senna, Martin Brundle, Nigel Mansell, Mark Blundell in David Coulthard.

Dirkati je začel v katingu leta 1978 in osvojil Regionalno prvenstvo, prav tako v letu 1979 in v letu 1980 končal na 4 mestu. Leta 1981 je presedlal v F miniserijo, kjer je prav tako osvojil prvenstvo, v letu 1982 pa postal viceprvak in obenem osvojil tudi memorial Ronnie Peterson. V letu 1983 je presedlal v FN serijo ter osvojil prvenstvo, v naslednjih 3 letih pa v serijo FA, kjer je trikrat zaporedoma osvojil 1 mesto.
V letu je 1987 je nastopil v Finski Formuli Ford 1600 in osvojil 1 mesto, prav tako v Švedskem prvenstvu in Norveškem prvenstvu Formule Ford 1600, v letu v 1988 pa v Opel Lotus evropski seriji in osvojil 1 mesto, v Britanski GM seriji  pa 2 mesto. V letu 1989 je presedlal v Britansko formulo 3 ter končal na 7 mestu v letu 1990 pa osvojil prvenstvo Formule 3.

Po Formuli 1 je po treh letih vrnitve na avtomobilistične dirke, nastopal tudi v rallyju z Mitsubishi gr.N, kasneje dirkal z Mercedesom AMG Mercedes C-Klasse tudi v nemškem prvenstvu DTM in z Mercedes SLS AMG GT3 na dirkah GT Asian Series. Velikokrat se udeležuje kot član akademije Laureus z njihove strani organizirahih humanitarnih dogodkih, vozi starodobne dirkalnike v Goodwoodu, sodeluje in opozarja na dogodkih z jasno noto "proti pitju alkohola" med vožnjo in ostalimi dirkaškimi prireditvami.  


Število dirk: 165
Število točk: 420
Število zmag: 20
Število drugih mest: 13
Število tretjih mest: 18
Število stopničk: 51
Število pole position: 26
Število najhitrejših krogov: 25
Število startov iz prve vrste: 39

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]     [You must be registered and logged in to see this image.]
              Mika Hakkinen leta 1993                                                        Mika Hakkinen v Gokartu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Mika Hakkinen pred Michaelom Schumackerjem v prvenstvu Formula 3 v Macau leta 1990

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Mika Hakkinen z Lotus 102B v Montecarlu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                   Mika Hakkinen kot eden najuspešnejših dirkačev pri moštvu McLaren

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                         Mika Hakkinen z McLaren Mercedes v Buenos Airesu leta 1997                                                      Mika Hakkinen Svetovni prvak Formula 1

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Mika Hakkinen z McLaren Mercedes v Monzi leta 1998

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                          Večni dvoboj velikanov                         Mika Hakkinen je prehitel Michaela Schumacherja mimo Ricarda Zonte v SPA

[You must be registered and logged in to see this image.]
   Mika Hakkinen s svojim največjim konkurentom Michaelom Schumacherjem ob osvojitvi naslova Svetovnega prvaka 1998

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                 Michael Schumacher pravi, da je kot konkurenta najbolj spoštoval Miko Hakkinena

[You must be registered and logged in to see this image.]
         Mika Hakkinen med Michaelom Schumacherjem ter Davidom Caulthardom na njegovi 20 zmagi na GP ZDA leta 2001

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Mika Hakkinen s sinom Hugom in ženo Erjo leta 2002

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Mika Hakkinen v AMG Mercedes C-Klasse DTM leta 2007

[You must be registered and logged in to see this image.]
       Mika Hakkinen je ob 30. letnici prvenstva DTM slavil prvo zmago v SPA 2014

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Mika Hakkinen z Mercedes-Benz W196 1954 2.5-litre 8-Cylinder v Goodwoodu leta 2010


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Hika Hakkinen se vrača v DTM z Mercedes SLS AMG GT3 leta 2013

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
   Mika Hakkinen je zmagal na dirki AMG Customers GT Asia Series v Kitajskem dirkališču Zhuhai                          Mika Hakkinen in žena Marketa Kromatowa

[You must be registered and logged in to see this image.]
                  Mika Hakkinen je dobil nagrado "Laureus member" za povratek v Formulo 1 po veliki nesreči leta 1995

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               Mika Hakkinen z McLaren Mercedes leta 2008 na "Stars and Cars McLaren"

[You must be registered and logged in to see this image.]
                   Mika Hakkinen v akciji "Join the Pack" - "Ako piješ ne vozi" na dirkalniku Caparo T1_9 v Zagrebu 2013

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
       Mika Hakkinen na dirki Mille Miglia v Bresci leta 2016                                         TAG HEUER                                        Limited Edition 1998

Radio emisija Karavan - Zabavna redakcija Radio Beograda 1, slavi 55 godina!

Tim povodom, javno snimanje Karavana i proslava rodjendana odrzana je veceras u Velikoj dvorani Zaduzbine Ilije Kolarca, sa pocetkom u 20 casova.

3. studenog 1914. prvi je put u povijesti SAD-a patentiran grudnjak.
Patent je prijavila 23-godišnja Mary Phelps Jacob (1891.-1970.), pripadnica američkog visokog društva iz dobrostojeće obitelji. Ranije je u sferi ženskog donjeg rublja dominirao korzet, koji je bio neudoban za nošenje.
Mary je imala velike grudi te joj se nije sviđalo kako korzet izgleda ispod svečanih haljina. Prije jednog bala uz pomoć sluškinje izradila je prvi grudnjak od dva rupčića povezana ružičastom vrpcom, a kad je primila narudžbe za isti, shvatila je kako tu može i zaraditi te se bacila na dizajniranje pravog modela.
Uvođenje grudnjaka bilo je u skladu s novim trendom slobodnijeg životnog stila, koji se uvelike očitovao i u oblačenju. Patent grudnjaka Mary Phelps Jacob odobrio je Američki ured za patente i zaštitne znakove (United States Patent and Trademark Office) pod brojem 1.115.674. Svoj je patent za 1500 dolara prodala tvrtki Warner, kojoj je donio zaradu od oko 15 milijuna.
U vrijeme Prvog svjetskog rata američka vlada zamolila žene da prestanu kupovati korzete kako bi ostalo više metala za proizvodnju oružja. Nakon  toga žene u SAD-u i Europi počele su odbacivati korzete i nositi sve popularnije grudnjake, a uskoro su ih prihvatile i dame u Aziji, Africi i Latinskoj Americi.

JICAK RABIN

Na današni dan leta 1995 so v Tel Avivu ubili izraelskega premierja Jicaka Rabina. Ubili so ga na shodu v Rabinovo podporo.

Rabin se je rodil v Jeruzalemu leta 1922. Ko mu je bilo 21 let se je podal v vojsko. Med arabsko-izraelsko vojno se je zelo izkazal, postal je celo general. V šestdnevni vojni leta 1967 je premagal Egipt, Sirijo in Jordanijo ter tako osvojil staro mesto Jeruzalema.

Ko je prenehal z vojaško službo, je postal diplomat, kmalu zatem pa je prvič postal premier. Rabin je bil premier dva mandata, in sicer med letoma 1974 do 1977 ter od leta 1992 do njegove smrti. Leta 1994 je skupaj z Šimonom Peresom in Jaserjem Arafatom prejel Nobelovo nagrado za mir, ki so jo prejeli, ker so sklenili mir med Izraelci in Palestinci ter podpisali Oselski sporazum.

Rabina je ustrelil Jigal Amir, desničaski izraelski radikalec, ki je nasprotoval sklenitvi miru z Arabci. Atentat je napravil po velikem shodu, ki je bil organiziran v podporo mirovnim prizadevanjem. Rabinovega pogreba se je udeležilo veliko svetovnih državnikov, med njimi tudi ameriški predsednik Bill Clinton, egiptovski predsednik Hosni Mubarak in jordanski kralj Husein, svoje sožalje pa je izrazil tudi Jaser Arafat.


[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Jicak Rabin                                                          Nobelova nagrada za mir

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Šimon Peres in Jicak Rabin

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               Jicak Rabin in Bill Clinton ter Jaser Arafat leta 1993

[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
Jaser Arafat in Šimon Peres ter Jicak Rabin ob prejemu Nobelove nagrade za mir leta 1994                    Znamka Jicak Rabin

RUDI HITI

Na današnji dan 1946 se je na Jesenicah rodil nekdanji hokejist in hokejski trener Rudi Hiti. Kariero je začel na Jesenicah in se leta 1968 preselil k Olimpiji. Poseben pečat je pustil tudi v Italiji (Alleghe, Como, Fiemme in Bolzano). V Bolzanu je trikrat postal italijanski prvak, njegovo številko 13 pa so upokojili. Leta 1970 se je preizkusil tudi v Ligi NHL, na pripravljalni tekmi je zaigral za Chicago Blackhawkse. Za reprezentanco Jugoslavije je zbral 177 nastopov in dosegel 84 zadetkov.
Igral je za Acroni Jesenice, HK Kranjska gora, HK Olimpija Ljubljana, HC Alleghe, HC Bolzano, HC Bled.

Nastopov za jugoslovansko reprezentanco: 177
Zadetkov: 84
Olimpijske igre: 2 (Grenoble, Sapporo)
Svetovna prvenstva: 17
Slovenski hram slavnih: 2007
Mednarodni hram slavnih: 2009

»V vseh ekipah so bili lepi trenutki. Dvakrat sem bil prvak z Jesenicami, dvakrat z Olimpijo, nepozabno je zadnje prvenstvo, ki sem ga pri 40 letih osvojil z Jeseničani. Tega si bom zapomnil za vselej, saj je to najlepši zaključek kariere. Bil sem tudi prvak z Bolzanom, kot igralec in kot trener. Nepozaben trenutek sem doživel, ko so mi v Bolzanu v dvorani v slovenščini razobesili transparent po vsej dolžini dvorane z napisom ′Rudi hvala za vse, kar si naredil za Bolzano′. Tam me še danes zelo spoštujejo, čeprav so imeli velike zvezdnike, ki so igrali tudi v ligi NHL.«
Rudi Hiti o svoji karieri

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                                Rudi Hiti                                              Hokejska reprezentanca Jugoslavije iz leta 1974, ki je na svetovnem      prvenstvu v Ljubljani zasedla drugo mesto oz. skupno osmo na svetu!

 [You must be registered and logged in to see this image.]

 Jugoslovanska hokejska reprezentanca je sodelovala na petih Olimpijskih igrah, v letih 1964, 1968,
   1972, 1976 in 1984. Na sliki tekma med Jugoslovansko in Nizozemsko reprezentanco leta 1961

[You must be registered and logged in to see this image.]
                      Rudi Hiti z ženo Alenko in hčerkama Katko in Laro

[You must be registered and logged in to see this image.]
                      Rudi Hiti - HDD Bled Ice Hockey Camp Slowenia HOKEJSKO DRSALNO DRUŠTVO BLED

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Rudi Hiti prejema iz rok Mira Cerarja Bloudkovo priznanje za leta 2013

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Člani hrama slavnih Brane Oblak in Miroslav Steržaj ter Rudi Hiti

[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Mednarodni hokejski kamp in mednarodna šola za hokejske vratarje Rudi in Gorazd Hiti

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       ŠTD Akademija Rudi Hiti