SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)

MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO - XXVII.

MDA KOZARA 76

BIJELO DUGME

Mladi su i na tim akcijama u slobodno vrijeme čitali, gledali filmove, bavili se sportom i plesali kolo uz logorsku vatru. No sada su ih, umjesto književnika, posjećivali mađioničari i pjevači. Tih godina, kada su Nagradu sedam sekretara SKOJ-a za stvaralaštvo mladih primili Marko Brecelj (1976), Leb i sol (1978), Lačni Franz (1981), Pankrti (1982), Luna (1984) i Ekatarina Velika (1986), na omladinskim radnim akcijama redala su se gostovanja ne samo pjevača zabavne i „narodne“ glazbe, nego i rock-glazbenika, često na temelju višegodišnjih ugovora s republičkim omladinskim organizacijama. Brigadiri i brigadirke zabavljali su se uz nastupe Parnog valjka, Nervoznog poštara, Animatora, Prljavog kazališta, Yu grupe, Drugog načina, Filma, Riblje čorbe (na akciji Đerdap ‘85 oni su snimili album koji će nazvati Koncert za brigadire), Bijelog dugmeta…

[You must be registered and logged in to see this image.]
  Bijelo dugme na ORA kozara '76: Ljubiša Racić, Vlado Pravdić, Goran Bregović,
                     Ipe Ivandić i Željko Bebek (čuči) Photo: Lična arhiva

Na akciji Kozara ‘76 članovi skupine Bijelo dugme sudjelovali su kao brigadiri. Godinu dana poslije u razgovoru za RTV reviju Goran Bregović će se požaliti: „Ostali omladinci mogu da idu na radnu akciju ako to žele, samo nama se zbog tog pripisuju razne drame“ i traži se „nešto skriveno u tom našem gestu“ (12). U svakom slučaju, trojica od petorice dobili su udarničke značke, dokazavši se kao uzorni omladinci. U jednoj kasnijoj zgodi Bregović je navodno priznao da je „bend“ poveo na akciju kako bi ga „doveo u red“, jer su već bili „nepoželjni u desetak hotela širom Jugoslavije“. Odlazak na radnu akciju, zaključio je, mogao im je „donijeti samo dobro” (13). Pozitivne vrijednosti akcijama su pripisivali i Arsen Dedić i Đorđe Balašević: Dedić je 1975. godine napisao glazbu i tekst „akcijaške himne“ pod naslovom „Hej, haj, brigade“ (14), a Balašević je skladao akcijašku uspješnicu „Strašan žulj“ (15). „Brigadirsku pjesmu“ pjevala su i Srebrna krila (16).

[You must be registered and logged in to see this link.]

Ovo nisam nikad vidio..ne sjećam se

Sloba1 (citat):

50 + , osvezite secanja [You must be registered and logged in to see this image.]

Dok sam živio u Raškoj 'šezdeset i neke - svi su mi nudili i davali "vitasok". 
Tako da mi je bilo veoma čudno kada sam došao u Slavoniju i tu je bio samo "sok", a onda su u modi bili "Frio" sokovi
[You must be registered and logged in to see this image.]

goran9030 (citat):

Sloba1 (citat):

50 + , osvezite secanja [You must be registered and logged in to see this image.]

Dok sam živio u Raškoj 'šezdeset i neke 

Raška, jug Srbije?

Raška, grad na Ibru. Jug Srbije
Adresa nam je bila Nemanjina 2, Vojni paviljon. Stan je bio na prvom katu/spratu.

goran9030 (citat):

Raška, grad na Ibru. Jug Srbije
Adresa nam je bila Nemanjina 2, Vojni paviljon. Stan je bio na prvom katu/spratu.

Prolazio tuda više puta. A posetio i kasarnu gde mi je brat od tetke služio. Ima i postavljena slika iz nekog restorana.

Pančevo -pijaca

[You must be registered and logged in to see this image.]

MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO - XXVIII.

IZOLA 1954

SVETILNIK

Tudi v tistih letih se je naredilo mnogo z mladinskim prostovoljnim delom, tako, da so poprimili za krampe in lopate in urejali dele mesta v Izoli. V očetovem arhivu sem našel čudovito fotografijo takratnega časa, ko je kakšnih 61 mladink in mladincev leta 1954 delali "udarniško" in sicer od takratne Ribarnice do Svetilnika ter naredili plažni zid. Tam je bila prej ena sama svinjarija in umazanija. Tako je opisal v svojih spominih.


[You must be registered and logged in to see this image.]
    Po končani akciji so se mladinke in mladinci slikali pred staro bolnišnico blizu
                                Svetilnika, oče je na levi označen s piko

Nekad se letovalo ovako

[You must be registered and logged in to see this image.]

Sloba1 (citat):

Nekad bilo sad se pripoveda [You must be registered and logged in to see this image.]

Od nekadasnje fabrike, Ostalo je samo naselje koje nosi to ime.

Nije samo Tesla nestala iz Panceva vec i Azotara, Gaj, Pivara, trudbenik, Novitet. Od Utve je jedva nesto ostalo.


[You must be registered and logged in to see this image.]
Umesto Tesle gde je i jedan deo moje rodbine bilo zaposljeno, danas je izgradjen trzni centar.

[You must be registered and logged in to see this image.]

Sloba1 (citat):

Nekad bilo sad se pripoveda [You must be registered and logged in to see this image.]

Da je Fabrika sijalica „Tesla” Pančevo „živa” ove godine proslavila bi 90 godina postojanja. Od prve Jugoslovenske industrije sijalica i metala tehničkih izrađevina koju je 1931. godine osnovao Jaša Alkalaj, sa skromnom proizvodnjom od 120.000 komada sijalica godišnje i pedesetak zaposlenih, Fabrika sijalica „Tesla” je izrasla u giganta sa 1.628 zaposlenih koji je tokom zlatnih godina 1970. godina prošlog veka proizveo rekordnih 59,9 miliona sijalica. Fabrika je ušla u ediciju Lideri srpske privrede XX veka, kao jedno od preduzeća koje je svojim radom obeležilo tu epohu.


[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]

MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO - XXIX.

MDA BRESTOVICA 81

GENERAL STEVAN MIRKOVIĆ

“Še preden smo začeli z gradnjo brestoviškega vodovoda, sem šel kot predsednik izvršnega sveta tedanje velike sežanske občine v Postojno. Povedal sem mu, da je oskrba z vodo v krajih ob meji z Italijo zelo slaba, da raziskave kažejo na dober vodni vir, a da v nekaterih krajih ne moremo priti zraven s stroji in bi rabili pomoč vojske,” se prvega srečanja s Stevanom Mirkovićem spominja Albin Debevec, od leta 1976 do 1983 predsednik Izvršnega sveta Občine Sežana.

Pri Mirkoviću je izposloval pomoč vojakov pri kopanju dolgega vodovodnega sistema od Klaričev do Rodika. “883 vojakov je v različnih obdobjih sodelovalo pri gradnji vodovoda. Za vse pa smo najprej pripravili tečaje za delo z vrtalnimi stroji,” pove Debevec.

Poleg tega je tedanja JLA pomagala pri gradnji vodovoda z denarjem iz “vojnega servisa za ureditev teritorija z obrambnega vidika”. Kraševci so pridobili simpatije vojaške oblasti tudi tako, da so vodo napeljali tudi do vojaških obmejnih stražnic. “Naredili smo projekte za oskrbo z vodo v vseh karavlah vzdolž 43 kilometrov dolgega odseka meje z Italijo. Stražnici v Krvavem potoku in Lipici sta vodo dobivali celo iz Italije, kar je Beograd neznansko čudilo,” se spominja Debevec.

Skupaj s tedanjim direktorjem Kraškega vodovoda Francem Pirjevcem je Mirkoviću obljubil, da bodo stražnice deset let dobivale vodo zastonj, če bo vojska pomagala pri gradnji vodovoda. In res so se vojaki izkazali, Mirković pa jih je podpiral. “Ljudje so ga spoštovali in imeli radi,” še doda Debevec.
[You must be registered and logged in to see this link.]

ZMDA ISTRA 1980

MEDOŠI, IV, 2, Izola, Piran. — Z od-ločbo Medobčinskega ZSV Piran (št. C/11-466-80, 31. 7. 1980) je določen nadzornad gradnjo vodovoda Dvori n. Izolo—Medoši—Sv. Nedelja. Po dogovoru z MDA Istra 80 in Rižanskim vodovodom na terenu razbremenilnik ni bil postav-ljen v ruševino romanske cerkve Sv. Ne-delje (VS 13-14, 1970, 173), pač pa v ne-poslredni bližini. — Trasa je pri zasel-ku Pašljun presekala opuščeno cesto,sicer ugotovljivo na starih kat. načrtih,
— Glej: Rimska doba. — M. Ž.
[You must be registered and logged in to see this link.]


*** Vse skupaj ob sedanjih napovedi redukcij vode na Obali spominja tudi na pred 40 leti otvoritev višinskega vodovoda, pomembnost brigadirskega dela, kateremu so se velikokrat priključili in pomagali vojaki JLA. Imel sem priložnost spoznati generala Stevana Mirkovića, ki nam je vedno pomagal, bodisi z udelkežbo vojakov na trasi višinskega vodovoda, s sodelovanjem na Obrambnih dnevih ali pa športnih srečanjih ter raznih plesih z vojaškim ansamblom iz Postojne, katerega vodja je bil Slavko Ivančić. Posebej je to aktualno sedaj, saj ob napovedanih redukcijah, ponovno postaja aktualna nova vrtina v Klaričih... 


[You must be registered and logged in to see this image.]
Ko je leta 2009 Stevan Mirković (na fotografiji prvi z leve) dobil priznanje sežanske
občine, ga je Albin Debevec (drugi z desne) povabil na obisk Parka Škocjanskih jam,
                                             kjer je bil tedaj direktor.

goran9030 (citat):

Raška, grad na Ibru. Jug Srbije
Adresa nam je bila Nemanjina 2, Vojni paviljon. Stan je bio na prvom katu/spratu.

pred petimi leti sem bil v jošanički banju, ni daleč od raške, na jošanici smo postavljali mhe, lep kraj..., uf, ibar je bil pa usran do amena, katastrofa...

JADRANSKI SUSRETI

To je bila nova zabavna oddaja programa Televizije Zagreb (TVZ), pod imenom "Jadranski susreti", začela je 23.07.1971 leta s prenosom iz Korčule med ekipo Korčule in Vele Luke. Finale te oddaje je bilo petdeset dni kasneje 3.septembra 1971 leta med Umagom in Trogirjem.
Najpopularnejši zabavni program TVZ je nastal na podlagi predloga urednika zabavno glasbenega programa Saše Bjelousova. Tukaj je šlo pravzaprav o kmečkih športnih igrah, ki so temeljile na pomorski tradiciji, igrami s potezanjem vrvi in plezanja na jambor do vrha po pršute. Uredniki so bili Miro Mahelič in Lazo Goluža, ki je bil scenariist ter avtor iger, uredniki Borut Hvala iz Slovenije, Mario Kalebota in najdlje Ivan Hetrich, voditelji Ljubo Jelčić in Mladen Delić, zatem pa Helga Vlahović in Oliver Mlakar.

To so bila zlata osemdeta, na vseh področjih dela in življenja. Tudi v Izoli smo se pripravljali za poletne igre "Jadranski susreti", med obalnimii mesti, takrat smo hoteli vsi tekmovati, zato se je vedno izbiralo najboljše športnike in športnice, ki so potem resnično tekmovali v vseh zvrsteh. Med najbolj zanimivimi je bilo vlečenja vrvi "štrika" in plezanje po jamboru do pršutov, ki si jih je kasneje razdelila zmagovalna ekipa, pa saj jih je bilo toliko, da je vsak dobil kakšen košček.

Spominjam se, da je naša ekipa Izola tekmovala v polfinalu leta 1978 v Opatiji in izgubila z ekipo Poreč s tesnim izidom 13:12, tako, da so se v finale uvrstila ekipa Poreča.
[You must be registered and logged in to see this link.]

IZLETI PO DOMOVINI

V tistih časih smo brezskrbno potovali praktično po celotni državi, posebej pa po spominskih obeležjih ter zgodovinskih krajih takratne Jugoslavije. Vedno smo potovali kot družina in z avtomobilom, bodisi z Citroen Ami 6 ali pa z našo Zastava 101, ki je povsod popularna še danes.

Tako smo obiskali Petrovaradinsko trdnjavo, Sutjesko, Neretvo, Kozaro, Bihač, Jajce, po naših otokih ter ostale zgodovninske kraje, venomer smo poskušali tudi kaj poslikati za spomin.

Eden takšnih spominov na moje starše pa je nastal tudi ob izletu leta 1978 v Jajce, ko smo se povzpeli na takratne skale pred zgodovinskim in enkratnim slapom. Ob tem velja pripomniti, da sva bila z ženo lansko leto v Jajcu, pa ni bilo več tiste lepe skale, sedaj pa je narejena betonska ploščad.

Spomini pa ostajajo, posebej na plemenita dela mojih staršev in upam, da jim bom še naprej vzor v vsakdanjem delu in življenju.

[You must be registered and logged in to see this image.]
       Leta 1978 smo bili na čudovitem izletu in obiskali tudi Jajce
[You must be registered and logged in to see this image.]
                   Bili smo tudi pri spomeniku na Sutjeski oziroma Tjentištu
[You must be registered and logged in to see this image.]
                 Ustavili smo se tudi tem spomeniku, čeravno ne vem kje je

To bi lahko bilo na Cresu.

[You must be registered and logged in to see this image.]

MS BERGE ISTRA

Dolžina: 314 metrov

"Krstim te, Berge Istra," je ob predaji v uporabo velikega tankerja z nosilnostjo 227.500 DWT leta 1972 dejala Jovanka Broz. Štiri leta kasneje je ladja skrivnostno izginila med plovbo v bližini otoka Mindanao na Filipinih. Ladja je tovorila železovo rudo iz Brazilije na Japonsko. 30 ljudi je umrlo, dva mornarja pa so rešili japonski ribiči.

Nesreča 314-metrskega tankerja Berge Istra je zagotovo ena večjih pomorskih nesreč, povezanih s SFRJ. Nenavadno izginotje pa je v Jugoslaviji spodbudilo številna ugibanja in teorije zarote.

Tanker Berge Istra je bil sicer v lasti norveške družbe Sig. Bergesen d.y., registriran pa je bil v Liberiji. Tanker je pripadal razredu kombiniranih ladij za prevoz nafte, razsutega tovora in rude. Hkrati je bil tudi največji v seriji štirih tankerjev, ki so jih zgradili v Uljaniku. Sestrske ladje so nosile ime Berge Adria, Berge Brioni in Berge Vanga.

Tanker je odplul iz pristanišča Tubaraoa v Braziliji. Prevažal je železovo rudo na Japonsko. Nenadoma pa je v Tihem oceanu, v bližini otoka Mindanao, utihnil njegov signal. Teden dni kasneje, 7. januarja 1976, so razglasili izginotje ladje, stekla je iskalna akcija, ki ni obrodila sadov. Izginotje je povzročilo velik odziv v jugoslovanskih medijih, pojavile pa so se tudi številne špekulacije.

Umrlo je 30 članov posadke, preživela pa sta le 41-letna Španca Barreto Leon in 39-letni Epifanio Lopez, ki ju je skoraj povsem onemogla 20. januarja na odprtem morju našla japonska ribiška ladja, štiri dni po tem, ko so uradno prekinili obsežno iskalno akcijo. Brodolomca sta na splavu preživela 20 dni z minimalnimi zalogami vode in hrane v pločevinkah.

Vse do trenutka, ko so preživela člana posadke našli japonski ribiči, je večina domače javnosti verjela, da so ladjo ugrabili pirati. Lokacija izginotja ladje je bila namreč znotraj območja, kjer so bili aktivni pirati. Spet drugi so ugibali, da je ladjo uničila neeksplodirana podvodna mina iz druge svetovne vojne ali ponesreči izstreljeni torpedo oziroma raketa. Španca pa sta razkrila, da je na ladji prišlo do eksplozije.

Leon in Lopez sta imela srečo, ker sta se v času eksplozije nahajala na premcu ladje. Najprej sta zaslišala močno eksplozijo, nato pa še dve šibkejši, ki sta prelomili ladjo. Tanker je hitro začel toniti. Eden od preživelih se je nato hitro prijel za splav, drugi pa je priplaval do splava, na katerega ga je nato potegnil tovariš.

Nato so se začela nova ugibanja. Najbolj popularna je bila teorija, da so eksplozijo povzročili ostanki nafte v tovornem prostoru, ki je bil napolnjen z železovo rudo. Direktor norveškega podjetja je sicer ves čas trdil, da je bil tanker žrtev izbruha podvodnega vulkana. Ob tem pa se je nato v Jugoslaviji govorilo, da je podjetje samo potopilo tanker, saj si je obetalo visoke zavarovalne premije. To sta sicer uradno zanikali tako Norveška kot Jugoslavija, pa tudi različni strokovnjaki.

Glavni projektant ladje Mladen Klasić je zavrnil trditve, da je bila težava v dizajnu ladje. Povedal je, da je bil razlog za tragedijo varjenje na palubi ladje. Njegova predvidevanja sta potrdila tudi španska člana posadke, ki sta povedala, da je v trenutku eksplozije nekdo varil na palubi. Prvi kapitan ladje je sicer prepovedal varjenje med plovbo, vendar je krmilo v Braziliji prevzel drugi kapitan, ki pa očitno ni bil tako dosleden. Nedoslednost ga je stala življenja, na dno Tihega ocena pa je s seboj potegnil še 29 ljudi.

Dogodek pa očitno ni služil kot resen opomnik kapitanu sestrske ladje Berge Vanga, ki je izginila 29. oktobra 1979, prav tako na relaciji Brazilija–Japonska. Natančen vzrok nesreče ni znan, verjetno so eksplozijo povzročili ostanki nafte. Umrlo je 40 oseb. Po teh dveh nesrečah niso več gradili podobnih ladij in nafte niso nikoli prevažali skupaj z rudo.

Na nedavnem filmskem festivalu v Pulju so predvajali tudi dokumentarni film z naslovom Berge Istra, avtorjev Zorana Angeleskega in Dražena Majića. Film temelji na doslej še nevidenih arhivskih posnetkih, izjavah vpletenih ter tudi na usodi drugega tankerja Berge Vanga.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                Tanker Berge Istra v času gradnje v ladjedelnici Uljanik v Puli
[You must be registered and logged in to see this image.]
Tanker je predala 15.01.1972 botra Jovanka Broz z besedami "Krstim te, Berge Istra"
[You must be registered and logged in to see this image.]
Slavnostni trenutek, ko Jovanska Broz krsti največji Jugoslovanski tanker Berge Istra
[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Berge Istra ponos ladjedelnice Uljanik iz Pule
[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Največji Jugoslovanski tanker Berge Istra med plovbo
[You must be registered and logged in to see this image.]
Na vhodu v ladjedelnico Uljanik je bila 25.07.2020 postavljena spominska plošča
                          žrtvam tankerjev Berge Istra in Berge Vanga

Zoran I (citat):

MS BERGE ISTRA

Dolžina: 314 metrov

"Krstim te, Berge Istra," je ob predaji v uporabo velikega tankerja z nosilnostjo 227.500 DWT leta 1972 dejala Jovanka Broz. Štiri leta kasneje je ladja skrivnostno izginila med plovbo v bližini otoka Mindanao na Filipinih. Ladja je tovorila železovo rudo iz Brazilije na Japonsko. 30 ljudi je umrlo, dva mornarja pa so rešili japonski ribiči.

Nesreča 314-metrskega tankerja Berge Istra je zagotovo ena večjih pomorskih nesreč, povezanih s SFRJ. Nenavadno izginotje pa je v Jugoslaviji spodbudilo številna ugibanja in teorije zarote.

Tanker Berge Istra je bil sicer v lasti norveške družbe Sig. Bergesen d.y., registriran pa je bil v Liberiji. Tanker je pripadal razredu kombiniranih ladij za prevoz nafte, razsutega tovora in rude. Hkrati je bil tudi največji v seriji štirih tankerjev, ki so jih zgradili v Uljaniku. Sestrske ladje so nosile ime Berge Adria, Berge Brioni in Berge Vanga.

Tanker je odplul iz pristanišča Tubaraoa v Braziliji. Prevažal je železovo rudo na Japonsko. Nenadoma pa je v Tihem oceanu, v bližini otoka Mindanao, utihnil njegov signal. Teden dni kasneje, 7. januarja 1976, so razglasili izginotje ladje, stekla je iskalna akcija, ki ni obrodila sadov. Izginotje je povzročilo velik odziv v jugoslovanskih medijih, pojavile pa so se tudi številne špekulacije.

Umrlo je 30 članov posadke, preživela pa sta le 41-letna Španca Barreto Leon in 39-letni Epifanio Lopez, ki ju je skoraj povsem onemogla 20. januarja na odprtem morju našla japonska ribiška ladja, štiri dni po tem, ko so uradno prekinili obsežno iskalno akcijo. Brodolomca sta na splavu preživela 20 dni z minimalnimi zalogami vode in hrane v pločevinkah.

Vse do trenutka, ko so preživela člana posadke našli japonski ribiči, je večina domače javnosti verjela, da so ladjo ugrabili pirati. Lokacija izginotja ladje je bila namreč znotraj območja, kjer so bili aktivni pirati. Spet drugi so ugibali, da je ladjo uničila neeksplodirana podvodna mina iz druge svetovne vojne ali ponesreči izstreljeni torpedo oziroma raketa. Španca pa sta razkrila, da je na ladji prišlo do eksplozije.

Leon in Lopez sta imela srečo, ker sta se v času eksplozije nahajala na premcu ladje. Najprej sta zaslišala močno eksplozijo, nato pa še dve šibkejši, ki sta prelomili ladjo. Tanker je hitro začel toniti. Eden od preživelih se je nato hitro prijel za splav, drugi pa je priplaval do splava, na katerega ga je nato potegnil tovariš.

Nato so se začela nova ugibanja. Najbolj popularna je bila teorija, da so eksplozijo povzročili ostanki nafte v tovornem prostoru, ki je bil napolnjen z železovo rudo. Direktor norveškega podjetja je sicer ves čas trdil, da je bil tanker žrtev izbruha podvodnega vulkana. Ob tem pa se je nato v Jugoslaviji govorilo, da je podjetje samo potopilo tanker, saj si je obetalo visoke zavarovalne premije. To sta sicer uradno zanikali tako Norveška kot Jugoslavija, pa tudi različni strokovnjaki.

Glavni projektant ladje Mladen Klasić je zavrnil trditve, da je bila težava v dizajnu ladje. Povedal je, da je bil razlog za tragedijo varjenje na palubi ladje. Njegova predvidevanja sta potrdila tudi španska člana posadke, ki sta povedala, da je v trenutku eksplozije nekdo varil na palubi. Prvi kapitan ladje je sicer prepovedal varjenje med plovbo, vendar je krmilo v Braziliji prevzel drugi kapitan, ki pa očitno ni bil tako dosleden. Nedoslednost ga je stala življenja, na dno Tihega ocena pa je s seboj potegnil še 29 ljudi.

Dogodek pa očitno ni služil kot resen opomnik kapitanu sestrske ladje Berge Vanga, ki je izginila 29. oktobra 1979, prav tako na relaciji Brazilija–Japonska. Natančen vzrok nesreče ni znan, verjetno so eksplozijo povzročili ostanki nafte. Umrlo je 40 oseb. Po teh dveh nesrečah niso več gradili podobnih ladij in nafte niso nikoli prevažali skupaj z rudo.

Na nedavnem filmskem festivalu v Pulju so predvajali tudi dokumentarni film z naslovom Berge Istra, avtorjev Zorana Angeleskega in Dražena Majića. Film temelji na doslej še nevidenih arhivskih posnetkih, izjavah vpletenih ter tudi na usodi drugega tankerja Berge Vanga.
[You must be registered and logged in to see this link.]



                Tanker Berge Istra v času gradnje v ladjedelnici Uljanik v Puli

Tanker je predala 15.01.1972 botra Jovanka Broz z besedami "Krstim te, Berge Istra"

                            Berge Istra ponos ladjedelnice Uljanik iz Pule

                       Največji Jugoslovanski tanker Berge Istra med plovbo

Na vhodu v ladjedelnico Uljanik je bila 25.07.2020 postavljena spominska plošča
                          žrtvam tankerjev Berge Istra in Berge Vanga

Hteo bi te pohvaliti za ovu odlicnu reportazu i samo dodati da smo jednom davno diskutirati o toj temi. (Mislim da je bilo pod temom brodivi ex YU). 

Tada aktivni clan Stazio i neki drugi su hteli moj prevod sto su Norveski eksperti napisali uvezi nestanka tih brodova.

I jedna dodatna slika

[You must be registered and logged in to see this image.]

I jos jedna...
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]

Ovako je izgledalo i u DDR. Baš takvi lusteri.