SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)

MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO - XXII.

MDA SLOVENSKE GORICE 77

DNEVNO POVELJE

Naša MDB Srečko Kosovel se je udeležila MDA Slovenske Gorice 77 v II.Izmeni, ki je trajala od 24.junija 1977 do 15. julija 1977. 
Kot običajno se je vsaki dan na oglasno desko pritrdilo Dnevno povelje, kjer je bilo prikazano delo in prostočasne dejavnosti ter aktivnosti za tisti dan. Prav eno takšnih povelj sem uspel ohraniti, saj je bilo napisano za predzadnji dan v naši izmeni. Na ta dan, kot se vidi, se je dogajalo zelo veliko, saj so bile brigadne konference, na katerih se je predlagalo za najvišja priznanja brigadirjem, udarniške značke in pohvale na posameznih področjihdela in življenja.
Posebej tudi zato, ker je sledila tudi skupščine izmene, najvišji samoupravni organ v izmeni, na kateri so se sprejemala poročila in uspehi o opravljenem delu na trasi, uspehih na področju interesnih dejavnostih, sodelovanju med brigadami in odnosih z domačini, TV, drugimi mediji,...
Značilnost tega dneva pa je bila tudi velika zabava, ki je bila še posebej slovesna, saj je bila za vse sodelujoče tudi zadnja v naši izmeni, zadnja, ko smo lahko zaplesali in se veselili prijateljstva, sreče, ljubezni, povezanosti in vedenja, da smo spet nekomu uspeli pomagati.
Vse to kar smo doživeli bo za vedno ostalo zapisano v naših spominih, v naših srcih in v naših izdanih biltenih, stenskih časopisih ter nešteto fotografijah.
Res pa je da takrat še ni bilo na voljo toliko modernih medijev, saj se je vse pisalo na pisalne stroje z možnostjo kopiranja in izdajalo biltene, ki so bili z veliko truda narejeni s ciklostilom, kar je ob današnjih možnostih, ki jih ima domala vsako gospodinjstvo, malodane smešno.
Tisti najbolj podjetni ali pa najbolj napredni pa so s pomočjo filmarjev, mladih avtorjev posneli celo avtorske filme, ki so jih šele v zadnjem času objavili na Youtube ali drugih družabnih omrežjih, kjer jih je še vedno lepo pogledati. Enkratni. Arhivski. Neponovljivi. Izjemni.
Še dandanes je ta dokument zanimiv, posebej tudi zato, ki ga je podpisala takratna komandantka MDA Slovenske Gorice 77, Lidija Korpar, ki se je kasneje uveljavila kot zelo uspešna novinarka na RTV Slovenije, kjer dela še dandanes, saj je leta 1977 štela komaj rosnih 18 let.


[You must be registered and logged in to see this image.]
          Dnevno povelje za četrtek 14. julij 1977
[You must be registered and logged in to see this image.]
Zbor brigarirjev ob predsednikovem obisku drugi z leve proti desni, Boris Volaj
- namestnik komandanta za interesne dejavnosti Slovenske Gorice 77, Ljubo Jasnič
predsednik ZSMS Slovenije , Lidija Korpar Komandant MDA Slovenske Gorice 77,
Komandant MDB, naš traser Ibro
[You must be registered and logged in to see this image.]
Brigadirji MDB Srečko Kosovel v jarku - Mitja Cergol, Rado Skočir
Miki, Žigante, Milan Maljevac,
[You must be registered and logged in to see this image.]
13.julija 1978 je objavljena slika naše MDB Srečko Kosovel v Mladini,
Zoran, Marko Čakarun, medicinka Vesna, Žigante in Milan Maljevac
[You must be registered and logged in to see this image.]
Moja ljubezen je bil kramp, kanal za vodovod je bil v globok do 3,5 metra,
zgoraj širina 2,4 metra spodaj pa širina 1 krampa ali 1,2 metra
[You must be registered and logged in to see this image.]
Trenutki sprostitve pri naselju v šoli v Dornavi - Vesna, Milan Maljevac, Gianni Ivan
Lakovič, Damijan Jakac, komandant MDB Veselko Španič, Mitja Cergol,

Zanimljivo i za današnje generacije potpuno neobično događanje. 
Onako uzgred, ne mogu a da ne primjetim kako su pripadnici ORB "Srečko Kosovel" nakako "nadrapali". 
Na posao su krenuli dobrih sat i četvrt prije ostalih, a vratili se pola sata ranije. Još su taj dan pokupili i dvije opomene
Jedino su bili pošteđeni jutarnje tjelovježbe. 
Kako god, bilo bi super da se takve radne akcije i danas mogu organizirati. Današnjoj omladini bi samo mogle koristiti. Malo rada umjesto sjedenja u kladionicama i kafićima, dobro bi došlo.

MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO - XXIII.

LMDA GABROVICA 77

BOROV PRELEC

Leta 1977 smo imeli v organizaciji obalne konference ZSMS, mladinci dvodnevno lokalno delovno akcijo Gabrovica 77, kjer smo urejali cesto, brežino in odvodnjavanje. Šli smo od odcepa ceste iz Kopra proti Črnemu Kalu vse do Socerba, kjer smo iz bolanih borovcev odstranjevali sive kepe, v katerih so bile gosenice.
Vse to smo s samokolnicami vozili na velik kup in kasneje vse uničili oziroma zažgali. To je bila tudi ena prvih delovnih akcij, ki je označevala ponoven začetek in nov zagon mladinskega prostovoljnega dela.
Še dandanes se vidi na tem predelu stare regionalne ceste, pa tudi ob novi avtocesti, sive kepe, ki pa jih žal dandanes nima več kdo odstranjevati in s tem pomagati ljudem, živalim ter predvsem naravi.


[You must be registered and logged in to see this image.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Tak je pa "sprevod" borovega prelca.Za psa celo smrtno nevaren.

MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO - XXIV.

1. APRIL

DAN MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD - MDB

Prvi april praznujemo tudi kot »Dan mladinskih delovnih brigad«, dan, ko se že 79. leto spominjamo nešteto lokalnih, republiških in zveznih delovnih akcij, predvsem pa brigadirk in brigadirjev, ki smo prostovoljno pomagali pomoči potrebnim širom po naši domovini. Še vedno je veliko delujočih objektov, železniških prog, cest, vodovodov, ptt kablov, tudi pri nas, zasluga prav mladih in pridnih rok, ki so v svoji rani mladosti nesebično prispevale k izgradnji svoje domovine. Žačetki MDA segajo med drugo svetovno vojno, ko so se mladi lotili delo na polju, z zasipavanjem in obdelovanjem zemlje, zbiranjem hrane in zelišč ter sanacijo ruševin in cest. Gradnja železniške proge Šamac-Sarajevo, Brčko-Banoviči, avtoceste Ljubljana-Beograd, avtoceste Ljubljana -Zagreb, proge Beograd-Bar, izgradnja Novega Beograda, izgradnja Nove Gorice so samo nekatere velike delovne akcije, kjer je sodelovalo več deset tisoč brigadirjev iz celotne domovine Jugoslavije.

Gabrovica, Marezige, Boršt, Korte, Kozjansko, Kožbana, Kostanjevica, Kozje, Suha Krajina, Bela Krajina, Haloze, Goričko, Slovenske Gorice, Kobansko, Posočje, Istra, Brkini, so bile lokalne, republiške in zvezne delovne akcije po Sloveniji. Tovarištvo, solidarnost, prijateljstvo, so bile kvalitete, ki so krasile vse tiste, ki so odšli, tudi iz drugih republik in pokrajin, daleč stran od svojih domov in pomagali domačinom izgraditi in dograditi prepotrebne objekte ter drugo infrastrukturo. Pri tem seveda ne smemo pozabiti brigad Rdečega Križa, ki so širom po Sloveniji v sklopu delovnih akcij pomagali pri zdravstveni negi, hišnih opravilih in zaupani jim zdravstveni oskrbi domačinov na področju, kjer so potekale delovne akcije. Poleg tega so se na deloviščih in pri športnih ter kulturnih dejavnostih izkazali tudi vojaki, saj so obenem prispevali tudi svoje stroje in kompresorje. Tukaj ne gre pozabiti tudi uspešnega mednarodnega sodelovanja, saj je veliko tujih delegacij obiskalo delovišča na različnih delovnih akcijah in se pomerilo v zanimivih športnih dejavnostih: 

»Delajte, dokler ne boste zgradili...«
(Josip Broz Tito - na otvoritvi ZMDA Kozjansko 1974)

»Želim, da bi Zveza socialistične mladine in druge družbenopolitične organizacije ustvarile možnosti, da bi v prihodnje delovne akcije zajele čimvečje število mladih. Očitno je, da je zanimanje mladih za delovne akcije ogromno, in velika škoda bi bila, ko ne bi omogočili sodelovanja vsem, ki si to želijo. Na mladinske delovne akcije se ne sme gledati samo s stališča materialnih učinkov, marveč je treba imeti vselej pred očmi njihov vsestranski in neprecenljiv pomen za mlado generacijo in našo deželo v celoti.«
Beograd, 1.aprila 1976
(Odboru za proslavo 30. obletnice mladinskih delovnih akcij v Brčkem)
[You must be registered and logged in to see this link.]

MDB VOJKA ŠMUC

Ime brigade se je prvič pojavilo takoj po vojni, ko so mladinci iz Trsta sodelovali na delovnih akcijah kot so: Šamac - Sarajevo, Brčko - Banovići in druge.

Drugače so brigadirji iz Izole sodelovali na veliko delovnih akcijah z drugimi MDB iz obalno-kraške regije in širše, venomer so se izkazali z vestnim trdim delom, sodelovanju pri interesnih dejavnostih in bili vsepovsod cenjeni ter spoštovani. Redno so sodelovali tudi v vodstvih MDB in MDA, kjer so se izkazali s svojimi sposobnostmi in aktivnostmi pri vodenju in uveljavljanju dejavnosti ter ciljev mladinskega prostovoljnega dela. Tako je tudi MDB iz Izole odšla na MDA Slovenske Gorice 1976, kjer so sodelovali mladinci iz delovnih organizacij in šol.

Natanko po 30 letih 1.aprila 1979 ob dnevu brigadirjev je bila ustanovljena mladinska delovna brigada MDB Vojka Šmuc s strani OK ZSMS Izola smo mladinci iz Izole, razvili prapor. MDB Vojka Šmuc je sodelovala na različnih 6 delovnih akcijah, tako zveznih (ZMDA), kot tudi republiških (MDA):

* 1979 - MDA Slovenske Gorice - II.izmena
* 1980 - ZMDA - Autoput Bratstvo i jedinstvo, Katlanovo, Makedonija - lenta bratstva in enotnosti oz.trak akcije
* 1981 - MDA Bela Krajina - trak akcije in Priznanje RK ZSMS, kot najboljši MDB na akciji
* 1982 - ZMDA Suha Krajina - II.izmena - Priznanje KS Kitni vrh
* 1983 - MDA Goričko - I.izmena - trak akcije in Priznanje RK ZSMS, kot najboljši MDB na akciji
* 1984 - MDA Kobansko - I.izmena

Na delovnih akcijah je bila brigada Vojka Šmuc vedno lepo sprejeta in vedno smo se dobro razumeli z brigadirji, domačini, vodstvi akcij ter bili vedno pripravljeni pomagati, kdor je bil pomoči potreben. Znani smo bili tudi po ljubeznivosti ter prijaznosti, miroljubnosti, da o živahnosti ne gre niti za govoriti. Sodelovali smo tudi na veliko LMDA (lokalnih mladinskih delovnih akcijah) na MDA Istra, LMDA Marezige, LMDA Korte in ostale. Med drugim smo zaradi doseženih uspehov na delovišču in pri organiziranju interesnih dejavnosti dobili veliko priznanj in prav pri srcu so tudi rdeči trakovi akcij z imenom akcij, kot najboljša delovna brigada na celotni MDA, saj smo jih dobili na ZMDA Avtoput Bratstvo i jedinstvo - Katlanovo, MDA Bela Krajina in MDA Goričko in kot taka prejela tudi najvišja republiška priznanja RK ZSMS.

YOU TUBE

Tukaj je povezava do portala YouTube, kjer so objavljeni originalni posnetki Davorina Marca, ki nas je na delovnih akcijah ZMDA Suha Krajina 1982 in MDA Goričko 1983 posnel, ob gledanju pa se prebudijo najrazličnejši in lepi občutki povezanosti, prijateljstva in solidarnosti ter smeha ali če hočete, dogodkov iz naše ognjevite mladosti, ki smo jo preživljali tudi na takšen način.
Leta 2015 sem doma v mojem osebnem arhivu našel oba omenjena in že skoraj pozabljena 8mm filma, ki sem ju po našem srečanju maja 2016 v Arrigoniju takoj posredoval Davorinu Marcu, saj bi se že dosedaj izgubila neznano kje, tako, kot so neznano kje vsa naša priznanja, skupaj s trakovi akcij ter priznanji za najboljšo mladinsko delovno brigado na akcijah. Naše dragocene arhivske posnetke, pa je potrebno še dodelati in opremiti s kakšno primerno muziko alidodatnim besedilom, zato, kar na plano z dobrimi idejami!

SUHA KRAJINA 82
741 ogledov
[You must be registered and logged in to see this link.]

GORIČKO 83
653 ogledov
[You must be registered and logged in to see this link.]

LOKALNE DELOVNE AKCIJE

Lokalne delovne akcije so bile lahko največkrat enodnevne, dvodnevne ali pa večdnevne, ko se je pomagalo lokalnim skupnostim pri urejanju cest, hudournikov, melioracijah, rušenjih objektov, pri domačih delih in opravilih, po dogovoru in sodelovanju z vsemi deležniki iz posameznih občin, ki so nam vedno pomagali s finančnimi sredstvi, pijačo, prehrano, itd...V organizacijo je bilo potrebno vložiti veliko naporov, da je delo in ostale prostočasne aktivnosti, potekalo po načrtu in varno, predvsem pa v zadovoljstvo vseh sodelujočih brigadirjev. Organizirani so bili tudi plesi s kakšnimi novimi še neuveljavljenimi ansambli, morda ogled kakšnega filma, izdelava stanskih časopisov ter biltenov, kjer smo pisali svoje občutke, pesmi in spomine na lepoto brigadirskih dni.

Na dveh slikah so brigadirji pri urejanju Arrigonija in sicer v letnem kinu, ker je bilo potrebno urediti in očistiti klopce in park za prihodnje prireditve ter koncerte. To je bila ena zadnjih lokalnih delovnih akcij, ki jih je organizirala OK ZSMS Izola, takrat so sodelovali v večini mladinci iz SGTŠ šole ter tako uresničili zadane nam naloge. Obenem je lepo videti takrat še obstoječe klopi v letnem kinu, ki jih že zdavnaj ni več, pa tudi ideje o Mladinskem centru so se razblinile, čeravno je bilo to lepo zapisamo v dolgoročnem planu razvoja Izole do leta 2000, da bodo prav ti prostori namenjeni mladim. To pa se še sedaj kljub pretečenih 35 letih, ni uresničilo in samo upamo lahko, da bodo sedaj v družbi prepoznali pozitivno vlogo mlade generacije in mesto, ki ji gre in pripada v družbi. Spomini pa ostajajo in prav zato je naša odgovornost, da jih obelodanimo in jih uredimo na najprimernejši način.

BOB DNEVA

"Izkazovanje solidarnosti, prostovoljstvo, je pomembno dogajanje, ki plemeniti Slovenijo. Je protiutež vrednotam, ki prevladujejo pri odločevalcih, pri eliti, pri tistih, ki imajo veliko."
Anica Mikuš Kos, psihiatrinja in pediatrinja
Ponedeljek, 26.junij 2017
[You must be registered and logged in to see this link.]

BOB DNEVA

"Nekoč je bilo prostovoljstvo samoumevno, danes je trend. To, da iz dneva v dan potrebujemo več prostovoljstva, je absurd. Nekateri pa v svojo korist dobro izkoriščajo sistem in narod."
Ajet Kevrić, prostovoljec
Sreda, 4.julija 2018
[You must be registered and logged in to see this link.]

BOB DNEVA

"V mestu je težko dobiti prostovoljca. Če že koga ogovoriš, vpraša, kakšno bo plačilo. Povem mu, da to delo ni plačano z denarjem, ampak z nasmehom, hvaležnostjo ljudi."
Marjeta Kočevar, predsednica RK Slovenj Gradec
Torek, 18. december 2018
[You must be registered and logged in to see this link.]

MISEL DNEVA

Si predstavljate, da bi se zdaj lotili izgradnje železniške proge Brčko-Banovići z mladinskimi delovnimi brigadami? Težko je zbrati ljudi že za dobrodelni dogodek. Nihče nikomur ne zaupa.
Bogdan Tanjević, košarkarska legenda
Petek, 24.maja 2019
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               Enodnevna lokalna delovna akcija Arrigoni
[You must be registered and logged in to see this image.]
      V letnem kinu Arrigoni so bile še original lesene klopce, ki jih danes žal ni več

Niš

[You must be registered and logged in to see this image.]

Vukovar 60-ih godina
[You must be registered and logged in to see this image.]

Par slika iz Đakova:

Đakovo 60-ih godina
[You must be registered and logged in to see this image.]

U jednoj od nekadašnjih đakovačkih prodavaonica: 
[You must be registered and logged in to see this image.]

Jedan drugačiji pogled na đakovačku katedralu - 1959. 
[You must be registered and logged in to see this image.]
Staro kupalište
[You must be registered and logged in to see this image.]

Đakovački bajkeri 1950(i neke) godine
[You must be registered and logged in to see this image.]

goran9030 (citat):

[You must be registered and logged in to see this image.]

Možeš premjestiti postove - [You must be registered and logged in to see this link.]

Rečeno - učinjeno

Ovo smo nekad pili kao klinci. Ima toga i danas, ali nije kao nekad...
[You must be registered and logged in to see this image.]

[You must be registered and logged in to see this image.]

Nekad se ovako nosila voda

Ove smeđe papuče su mi zapele za oko. Taman takve smo zadužili u vojsci...
[You must be registered and logged in to see this image.]

sad ima goriva, ali nemam bonova 
[You must be registered and logged in to see this image.]

Prilep:
[You must be registered and logged in to see this image.]

Priština 1963:

[You must be registered and logged in to see this image.]

Predvojnička obuka, Valjevo 1975

[You must be registered and logged in to see this image.]

Kula Nenadović, Valjevo 1974. 

[You must be registered and logged in to see this image.]

Ima li nekoga da nije gledao ovaj film?

[You must be registered and logged in to see this image.]

Zagreb, Trg Maršala Tita 1960

[You must be registered and logged in to see this image.]

Gužva u Beogradu - ulica Maršala Tita

[You must be registered and logged in to see this image.]

Zagrebačko Zapruđe oko 1970.

[You must be registered and logged in to see this image.]

Konjic 1962

[You must be registered and logged in to see this image.]

Varaždin 1960. 

[You must be registered and logged in to see this image.]

goran9030 (citat):

sad ima goriva, ali nemam bonova 
[You must be registered and logged in to see this image.]

Bonovi i par-nepar tablice...

Mikula 67 (citat):

goran9030 (citat):

sad ima goriva, ali nemam bonova 
[You must be registered and logged in to see this image.]

Bonovi i par-nepar tablice...

Bonska vlada Milke Planinc...

Evo danas naiđem na jednu priču koju će razumjeti svi koji su se nekad vozili "srebrnom strelom". 
Oni koji nisu neka pogledaju sliku šinobusa i sve će im biti jasno. 

[You must be registered and logged in to see this image.]

Шинобус
или
Доба кад је време спорије текло
Сваке године у Мају, сајам у Новом Саду, спреми се друштво из мог села, бицикловима до Перлеза, шинобус и правац Нови Сад. Чим седнемо, распакују се торбе, замириши домаћи лебац, печени пилићи и црни лукац, брице одраде свој пос'о и полако уз флашицу ракије од једног до другог, за к'о рећи од уста до уста, полако са клопарањем точкова шинобуса и приче, стигнемо до сајма.
Разгледање пољопривредних машина, расне живине, голубова и стоке, спремимо се и правац Рибарско острво, на валда најлепши рибљи паприкаш у то време.
Пред вече поново шинобус, поново Перлез и бицикловима кући.
Лепо, али ме јако подсетило на једну причу кад је још ишао воз, кад су са једне стране биле кабине друге класе са дрвеним клупама, прозорима на којима је и Ћирилицом и Латиницом била плочица на којој је писало " Забрањено је нагињати се кроз отворен прозор ".
Путује ти тако Лала од Новог сада до Перлеза, преко пута њега седи један наочит момак, ћуте, проводећи време свако са својим мислима док једном момак не упита Лалу.
Извини Лало, јел оћеш да ми кажеш колко је сати ?
Нећу, одговори Лала.
Момак онако у чуду упита : Па што нећеш ?
Е...ако ти ја кажем колко је сати, ти ћеш једва дочекати да наставиш разговор и питаћеш ме одакле сам, а ја ћу ти казати да сам из Перлеза, па ћеш ме ондак питати шта имам, а ја ћу ти казати да имам четир коња, два радна и два парадна, она која прежем само у фијакер, да радим максим моје земље, да држим и краве и триста оваца, да товим бикове и да ја и моја Соса имамо и ћерку и то девојку за удају и са миразом од педесет дуката и пет сеферина и свим осталом спремом за њу.
Ондак ћеш ти казати да би воло да видиш те моје парадне коње, а ја знам да они теби нису најважнији већ моја кћер, удавача и то не она него дукати и сеферини, а ја овако прост, још ћу те и повести кући.
Ал кад боље размислим... па извинте на изразу...јебеш зета који нема ни сат !!!
Таки смо ми Лале.


[You must be registered and logged in to see this image.]

Dio Đakova koji na žalost više nije isti...

[You must be registered and logged in to see this image.]

ZASTAVA YUGO in ZDA

Yugo na vlaku svečano prvič proti ZDA

Pred 36 leti so v srbskem Kragujevcu organizirali posebno proslavo. Na vlake so takrat naložili prve Zastavine yuge, ki so jih poslali proti ZDA. To so zasebni fotografski spomini na ta dogodek.

Od začetka Zastavine proizvodnje yuga za trg v ZDA mineva 36 let. Leta 1985 so Američanom prvič pokazali yuga s ceno slabih štiri tisoč ameriških dolarjev. Bil je eden najcenejših avtomobilov na trgu.
Yugo v ZDA kljub klavrnemu koncu ni bil brez uspehov. Leta 1986 so jih prodali 36 tisoč, leta 1987 že 48 tisoč. V ZDA so jih prodajali do leta 1992, ko se je končna številka izdelanih yugov za Američane ustavila pri 141 tisočih.

Proslava ob prvi pošiljki Yugov za ZDA

Za promocijo yuga v ZDA je skrbel tudi Jonas Halperin, ki se je spoznal na industrijo zabave v Hollywoodu. Na področju stikov z javnostmi oziroma takratnega marketinga je delal za Malcolma Bricklina, ki je bil idejni vodja poizkusa prodora takratnega jugoslovanskega avtomobila v ZDA. Halperin je leta 1985 obiskal Kragujevac, in sicer skupaj s takrat 15 let starim sinom Danom. Tam so organizirali proslavo v čast prve pošiljke yugov za ZDA. Dan Halperin je naredil nekaj fotografij z dogodka, ki jih je zdaj prvič delil z avtomobilskim portalom Motor1.


Ali ste vedeli?

Prvega predserijskega yuga so v Kragujevcu sicer izdelali že julija leta 1977, s serijsko proizvodnjo pa začeli novembra leta 1980. Do novembra leta 2008 so jih izdelali 794.428.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
  Malkolm Briklin v Yugotu za ameriško tržišče v avtomobilski tovarni v Kragujevcu
[You must be registered and logged in to see this image.]
                   Pred 36 leti je vlak odpeljal prvo pošiljko Yugov proti ZDA
[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Proslava leta 1986 ob prvi pošiljki Yugov v ZDA
[You must be registered and logged in to see this image.]
        Veseli zaposleni na traku v avtomobilski tovarni Zastava v Kragujevcu
[You must be registered and logged in to see this image.]
                 Proizvodna hala avtomobilske tovarne Zastava v Kragujevcu

CAPUCCINO

Ko gremo na kakšen "cafe" pri nas, se vedno znova znajde kakšna znana fotografija ali predmet iz naše bivše domovine Jugoslavije. Bodisi kakšen prtiček, vžigalnik, neredko pa se tudi naša zastava znajde na sladkorju, kot v tem primeru. V času Covid-19 pa so med nami tudi maske z zastavo ali grbom, pa da ne boste mislili, da ni povpraševanja, ravno nasprotno... 

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                 Sladkorček 5g z Jugoslovansko zastavo
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                Maska Covid-19 z Jugoslovanskim grbom

goran9030 (citat):

Evo danas naiđem na jednu priču koju će razumjeti svi koji su se nekad vozili "srebrnom strelom". 
Oni koji nisu neka pogledaju sliku šinobusa i sve će im biti jasno. 

[You must be registered and logged in to see this image.]

[size=32]Шинобус
или
Доба кад је време спорије текло[/size]
[size=32]Сваке године у Мају, сајам у Новом Саду, спреми се друштво из мог села, бицикловима до Перлеза, шинобус и правац Нови Сад. Чим седнемо, распакују се торбе, замириши домаћи лебац, печени пилићи и црни лукац, бри[/size][size=32]ц[/size][size=32]е одраде свој пос'о и полако уз флашицу ракије од једног до другог, за к'о рећи од уста до уста, полако са клопарањем точкова шинобуса и приче, стигнемо до сајма.[/size]
[size=32]Разгледање пољопривредних машина, расне живине, голубова и стоке, спремимо се и правац Рибарско острво, на валда најлепши рибљи паприкаш у то време.
Пред вече поново шинобус, поново Перлез и бицикловима кући.
Лепо, али ме јако подсетило на једну причу кад је још ишао воз, кад су са једне стране биле кабине друге класе са дрвеним клупама, прозорима на којима је и Ћирилицом и Латиницом била плочица на којој је писало " Забрањено је нагињати се кроз отворен прозор ".
Путује ти тако Лала од Новог сада до Перлеза, преко пута њега седи један наочит момак, ћуте, проводећи време свако са својим мислима док једном момак не упита Лалу.
Извини Лало, јел оћеш да ми кажеш колко је сати ?
Нећу, одговори Лала.
Момак онако у чуду упита : Па што нећеш ?
Е...ако ти ја кажем колко је сати, ти ћеш једва дочекати да наставиш разговор и питаћеш ме одакле сам, а ја ћу ти казати да сам из Перлеза, па ћеш ме ондак питати шта имам, а ја ћу ти казати да имам четир коња, два радна и два парадна, она која прежем само у фијакер, да радим максим моје земље, да држим и краве и триста оваца, да товим бикове и да ја и моја Соса имамо и ћерку и то девојку за удају и са миразом од педесет дуката и пет сеферина и свим осталом спремом за њу.
Ондак ћеш ти казати да би воло да видиш те моје парадне коње, а ја знам да они теби нису најважнији већ моја кћер, удавача и то не она него дукати и сеферини, а ја овако прост, још ћу те и повести кући.
Ал кад боље размислим... па извинте на изразу...јебеш зета који нема ни сат !!!
Таки смо ми Лале.

[/size]
[size=32][You must be registered and logged in to see this image.]
[/size]

Kad sam bio dijete od nekih 8 godina,slomio sam ruku u laktu. Nakon pregleda u nasoj bolnici,doktori su rekli da moram hitno i Zagreb. To je značilo da smo mama i ja cijelu noc proveli u šinobusu. Užasno iskustvo

Sloba1 (citat):

I ova šećerna ploča beše kvalitetna


[You must be registered and logged in to see this image.]

Je! Sami sećer. Ne bi me čudilo da ta generacija danas obija stomatološke prakse 

goran:
tak šinobus me je 06.08. 72 ge pripeljal iz zagreba po podravki v našice, krasna vožnja...

Pa zar treba čekati da prođe okruglih 50 godina da te opet dopelja???
Ja sam ti na pola sata od Našica. 
Mogao bi obnoviti uspomene u NA, pa da se još provozamo okolo do mog Đakova ili ako bude vremena da baciš pogled na Baranju...

BLAGOVNE REZERVE V JUGOSLAVIJI

Vemo, da se državni arhivi odpirajo zelo počasi, nekje po 50 letih, ponekod celo več, ali pa ostanejo zaprti za vse čase. Zato je lepo, da o zgodovini in dogodkih v nekdanji skupni državi spregovorijo tudi tisti, ki so v tistem času aktivno soustvarjali zgodovino države. Darko Ambrožič je bil takrat pomočnik Direktorja Zvezne direkcije za blagovne rezerve, ki ga osebno poznam in smo se velikokrat srečali in govorili prav o delu in aktivnostih v tistih časih. Da vse to ostane zapisano je prav tudi zato, da se razčistijo različne dezinformacije, ki še danes nekaterim pridejo prav, da na vse načine blatijo uspehe takratne skupne domovine. Koliko se je izgradilo in kakšen gospodarski ter politični položaj je imela takratna Jugoslavija, je vidno tudi v izgradnji avtocest, železnic, vodovodov, cest, ki obstajajo še danes, problem pa je, da tega ne znamo ceniti dovolj, kajti to je bilo delo naših nonotov, staršev, kaj in kako bomo zapustili zanamcem, bo pokazal čas. 

Ob tem je potrebno povedati, da je bila leta 1989 Izola po bruto nacionalnem dohodku v Sloveniji na častljivem 10.mestu, Koper na 13.mestu in Piran na 27.mestu, kar priča o temu, da je bilo zaposlenih več kot 7000 delavcev, ki so delali v tovarnah Mehanotehnika, Delamaris, Iris, Riba, Argo, Droga, Stavbenik, Ladjedelnica, IMP, Mala Oprema I. in II., itd. Sedaj pa so to vse objekti v razpadanju, kar priča o poraznem stanju v gospodarstvu in tudi zaposlenosti v nekoč cvetoči in srečni Izoli, na lestvico o ustvarjenem BPD pa bolje ne pogledati. Seveda ob tem je potrebno omeniti tudi ribiče, ki so morali svoje dejavnosti preoblikovati v s.p. po dekretu iz Ljubljane in svoja plovila dobesedno razrezati, navkljub blažilnim ukrepom iz Bruslja. Veliko ribičev se sedaj z barvanjem stanovanj, kot da bi se ukvarjala z ribolovom, kot so se njihovi pranonoti, nonoti in očetje. Res smo zelo zelo napredovali, predvsem v revščini, obubožanju zaradi zgrešene pri(h)vatizacij, ki so mnoge potisnile na rob, njihove družine pa na kant.
Vsem, ki bodo prišli bo zelo težko, saj prevzemajo nase veliko breme, pa najsibodi z referendumom ali brez njega, z sprejetim OPNjem ali brez njega, s protipoplavnimi valobrani ali brez njih, z novimi delovnimi mesti ali brez njih, z oživitvijo mrtvih con v Izoli in oživitvijo malega gospodarstva, s kulturnim domom ali brez njega, s stanovanjsko izgradnjo za mlade družine ali brez nje, namreč bo potreben resničen "reset" če hočemo še ujeti razvojne projekte, bolj okoljsko naravnan razvoj mesta il ljudi v njem, se skratka potruditi, ne samo, da bomo na vrhu priljubljenosti, kot turistične destinacije, ampak, da bomo v njej resnično dobro in kvalitetno živeli...

[You must be registered and logged in to see this image.]
Zanimiv članek je izšel v Mandraču št.1421 z dne 28.oktober 2021

[You must be registered and logged in to see this image.]
             Koliko takratnih mogočnih podjetij v Jugoslaviji še sploh obratuje

MOUNT EVEREST & SAGARMATHE & ČOMOLUNGMA -  8.848,86 m

Britanska izvidniška odprava, ki se je pred 100 leti namenila na Mount Everest, je morala prehoditi več kot 300 kilometrov, da je sploh dosegla severno stran gore. Že sama pot je bila pravi podvig. Nepal je bil tedaj namreč zaprt za tujce, zato je bil pristop mogoč le s tibetanske strani.

Everest bo za zmeraj ostal najvišji, (le) v tem je po mnenju mnogih njegov fenomen. Komercializacija mu je zgolj navidezno zmanjšala vrednost, je prepričan eden najboljših alpinistov na svetu Andrej Štremfelj. Na strehi sveta je stal prvič leta 1979, ko sta z Nejcem Zaplotnikom postala prva Slovenca na Everestu, nato pa še leta 1990 z ženo Marijo Štremfelj, prav tako vrhunsko alpinistko.

»Slovenci ste bili v nekem trenutku najboljši alpinisti sveta«
Reinhold Messner

»Gora je zaradi svoje višine rekorderka sama po sebi, zato jo tudi izkoriščajo v komercialne namene, čeprav je res, da ima vsaka odprava v sebi nekaj komercialnosti, nekdo jo vendarle mora plačati. Ampak dva tisoč šerp, ki danes pripravijo pot na vrh, je nekaj neverjetnega. Stranke odštejejo veliko denarja, da pridejo v bazni tabor in tam bivajo, kot bi bile v hotelu s petimi zvezdicami s savno. V baznem taboru so štiri helikopterska pristajališča, v vsakem taboru po en zdravnik in kuhar. To je ta 'stezni' alpinizem, kot mu pravim.«
Reinhold Messner


[You must be registered and logged in to see this image.]
              Oktobra 1921 je Britanska odprava prvič osvojila Mount Everest
[You must be registered and logged in to see this image.]
Andrej Štremfelj 13.maja 1979 ko sta z Nejcem Zaplotnikom po zahodnem grebenu
                      splezala na Everest in razvila Jugoslovansko zastavo

Zoran I (citat):

[You must be registered and logged in to see this image.]
Andrej Štremfelj 13.maja 1979 ko sta z Nejcem Zaplotnikom po zahodnem grebenu
                      splezala na Everest in razvila Jugoslovansko zastavo

Ne znam je li on bio starješina JNA, ili je s njim u ekipi bio oficir, s kojim je cijela naša klasa 1981. (ili 1982, zaboravio sam) ispenjalaa vrh Pokljuke (i to ime sam zaboravio), pa nam je rekao da se možemo i mi smatrati alpinistima

MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO - XXV.

MDB MILOŠA ZIDANŠKA

Mladinska delovna brigada (MDB) je bila v občini Šentjur ustanovljena leta 1977, za potrebe razvoja lokalnih, republiških in takratnih zveznih manj razvitih področij takratne domovine Jugoslavije. V tem letu je pod takratnim imenom MDB Cvetke Jerin in Dušana Laha, skupaj z brigadirji iz pobratene občine Požega – Srbija, na lokalni MDA Resevna, v celoti zgradila cesto na Resevno.
Leta 1978 se je brigada preimenovala po narodnem heroju Milošu Zidanšku. Delovala je vse do leta 1987, ko so se zaradi tehnološkega napredka, novih alternativnih oblik mladinskega prostovoljnega dela in političnih pogledov, klasične oblike mladinskega prostovoljnega dela pričele ukinjati. Brigadirke in brigadirji so se pod zastavo MDB Miloša Zidanška udeležili veliko mladinskih delovnih akcij, tako na lokalnem, republiškem kot zveznem nivoju.

Lokalne mladinske delovne akcije

V Loki pri Žusmu, leta 1981, je MDB sodelovala pri rekonstrukciji ceste, V Gorici pri Slivnici pa zgradila pešpot. V Šentrupertu nad Laškim so skupaj z MDB Ilija Badovinac iz Laškega, gradili cesto na relaciji Šentrupert-Laško. V Šentjurju je MDB Miloša Zidanška, ob pešpoti Pešnice, zasadila drevored. Na Resevni je so zasadili smreke in priskočili na pomoč pri izkopu vodovodnih odtokov na planinskem domu Petra Štanteta – Skale. Na Rifniku so pred pričetkom arheoloških raziskav stare naselbine očistili z grmovjem in drevesi zaraščeno področje stare naselbine. Leta 1985 so brigadirke in brigadirji MDB Miloša Zidanška skupaj s komunalnim podjetjem Šentjur, zaradi velikih količin snega, odstranili sneg s pločnika na relaciji OŠ Franja Malgaja, do Zdravstvenega doma Šentjur.

Številne zahvale

Mladinska delovna brigada Miloša Zidanška je vsako leto sodelovala v pripravah na ZMDA in pri urejanju brigadirskega naselja ZMDA Kozjansko v Šentvidu pri Planini. V času trajanja ZMDA je MDB na udarniških dneh sodelovala pri izvedbi programov in doseganju zastavljenih ciljev ZMDA in s tem tudi pripomogla k razvoju krajev v občini Šentjur.
Za svoje delo je brigada prejela številna priznanja in zahvale, med drugim tudi posebno občinsko priznanje pri izgradnji Tolminskega vodovoda in najvišje zvezno priznanje Veljko Vlahovič – na ravni Jugoslovanske države. Odlikovani so bili z odličji udarne brigade, na skoraj vseh akcijah, na katerih je sodelovala, kar je izjemen uspeh. Številne brigadirke in brigadirji pa so za svoje delo in nesebično pomoč prejeli udarniške značke in pohvale.

Prapor so slovesno prevzeli

Poseben dan pa je bil zagotovo v soboto, 11. septembra, ko so se na sv. Uršuli nad Dramljami srečali brigadirke in brigadirji MDB Miloš Zidanšek. Posebno pozornost pa je doživel klub mladinske delovne brigade Miloša Zidanška, ki je razvil svoj prapor in se z njim postavil ob bok preostalim domoljubnim društvom. Pri tem slovesnem dogodku so prisostvovali tudi predstavniki društev in klubov brigadirjev iz drugih krajev Slovenije, župan občine Dobje Franc Leskovšek, Jožef Školč in predsednik brigadirjev Slovenije Ferdo Koloman. Novi prapor je iz rok predsednika kluba brigadirjev MDB Miloša Zidanška prevzel praporščak Peter Roman.

Pevci z domoljubnimi pesmimi

Da je bilo dogajanje prepleteno še s kulturnim programom, so poskrbeli pevci domačega MoPZ Dramlje, ki so z odpetimi domoljubnimi pesmimi prireditvi dali še dodatno težo. Pomembno vlogo pri organizaciji prireditve je imel predsednik kluba brigadirjev Janez Kukovič, ki je takole povedal za konec: »V času  delovanja smo brigadirke in brigadirji razvijali in gojili vrednote, kot so nudenje nesebične pomoči, strpnosti, razumevanja, sožitja in solidarnosti. Ravno na tej prireditvi smo s strani Planinskega društva Dramlje, Moškega pevskega zbora Dramlje, Prostovoljnega gasilskega društva Dramlje, Mesnice Vok Vlado in Kea Šentjur podoživeli naša takratna prizadevanja, naše vrednote, za kar se jim lepo zahvaljujemo.«  (Tjaša Ferlež, Foto: Društvo MDB)
Šentjur, 11. 9. 2021
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
          Brigadirji MDB Miloš Zidanšek so 11.septembra 2021 dobili nov prapor
[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Slovesnosti ob razvijanju praporja MDB Miloš Zidanšek
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                Razvijanje praporja MDB Miloš Zidanšek
[You must be registered and logged in to see this image.]
Na novem prapirju MDB Miloš Zidanšek je bilo tudi priznanje ZSMJ Veljko Vlahovič
[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Na proslavi je bil tudi bogat kulturni program
[You must be registered and logged in to see this image.]
                   Zbor brigadirjev MDB Miloš Zidanpek pred novim praporjem
[You must be registered and logged in to see this image.]
Kot vedno je na feštah vedno odlično pripravljeni golaž

Bravo za (o)mladince!!!
  

CVETOČI VRTOVI - II.

Ljubezen do našega predsednika Josipa Broza Tita ali do ljudi, živali, kot tudi do rastlin se lahko prikaže z umetnostjo oblikovanja ter voljo vse to pokazati obiskovalcem, domačim ali tujim turistom, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja množično obiskovali Strunjan in tamkajšnji Hotel Salinera ter lepo in lično urejene plaže. Ko je eno leto naš predsednik Josip Broz Tito s spremstvom prišel v Strunjan po stari cesti preko Belega Križa in videl vse te ročno ustvarjene umetnine, ki so bile posvečene njemu, domovini Jugoslaviji in svetovnemu gibanju Neuvrščenosti. Tito je prosil takratnega predsednika IS RSlovenije Staneta Kavčiča, ki je živel prav tam, da uredi vse potrebno, da bi prav tega vrtnarja rad imel in videl na Brionih. Žal se je takrat zaradi drugih okoliščin, na katere ni bilo možno vplivati, vse skupaj izteklo drugače.
Kot že rečeno, je ta vrtnarska umetnost prišla do izraza tudi takrat, ko je bilo potrebno okrasiti notranje prostore hotela ob raznih obiskih, ob vsakokratnih  porokah, drugih slovesnostih, ki jih je bilo v takratnem času precej več kot jih je danes.
Velikokrat so bili na hotelskih mizah in mizah v restavraciji lepi šopki, ki so se dnevno prilagajali in spreminjali ter seveda dopolnjevali. Bodisi, da so bile to vrtnice, drobno poljsko cvetje ali lično okrašen rožmarin, to je bila takratna značilnost in dodana vrednost, ki je še bolj pritegnila goste. To so bili domači in predvsem tuji turisti, ki so znali ceniti, takšno posebno pozornost, ki jo je vrtnar ponujal kot dekor ali dodatek. Vse to je prispevalo k boljšemu, kvalitetnejšemu vzdušju in kvalitetno bogati vsebini, ki je ni bilo najti povsod.
Vsi turisti so bili zadovoljni, ko so si z zanimivostjo ogledali bližnje soline, vinsko klet ali pa domačo kmetijo, kjer so se lahko še dodatno okrepčali in opomogli po naporni poti. Poleg vsega tega je bila pri njegovi roki vedno harmonika, ki jih je na poti spremljala in spravljala v dobro voljo ob zvokih domačih pristnih pesmi, ki so še dolgo donele v njihovih ušesih. Prav poseben dogodek pa je bil, ko so v njegovim vodstvom organizirano odšli v bližnje soline in se tam učili pobirati belo kristalno sol, jo grabiti, natovoriti ter prepeljati na velik kup soli, ki se je neprestano višal in višal. Vse ta doživetja so pripovedovali svojim družinam, znancem in prijateljem ter vedno znova in znova prihajali v Strunjan, ki je bil že takrat simbol miru in prijateljstva.
Ljubezen do narave, ljubezen do predsednika Josipa Broza Tita, ljubezen do domovine in družine, ljubezen do petja in igranja harmonike, ljubezen do ljudi in živali, vse to je prispevalo, da je doživel častjivih 92 let in to naj bo eden spominov na izjemnega delavca, domoljuba, državljana.

DELOVNA KNJIŽICA FNRJ

Pod roko mi je slučajno prišla njegova delovna knjižica, saj mi je vedno govoril o podjetju A.Ranković iz Reke, v katerem je po vojni, in kasnejšemu služenju vojske začel delati daljnega leta 1950. Ker je bilo podjetje na Reki in je bilo v dvojezičnem področju je bilo vse zapisano tudi v italijanskem jeziku. Notri pa so bila zapisana tudi priznanja, inovacije, racionalizacije, udarništva skratka, tudi vsa Pravila in Uredba št.84 iz 2.X.1948 Službeni list FNRJ o Delovnih knjižicah, navodila in tudi sankcije od 5.000 din do 20.000 din, kolikor bi podjetje, direktor podjetja, kolikor sprejeli na delo nekoga brez delovne knjižice.


[You must be registered and logged in to see this image.]
  Na vsakem koraku je poudarjal ljubezen do domovine in predsednika Tita
[You must be registered and logged in to see this image.]
                 Njegovo cvetoči vrtovi so bili zgledno urejeni in negovani
[You must be registered and logged in to see this image.]
    Ob vsaki priložnosti je s seboj vzel svojo 120 basno
                 klavirsko harmoniko Paolo Soprani
[You must be registered and logged in to see this image.]
                 Delovna knjižica FNRJ iz leta 1950, ki je stala takratnih 5 din
[You must be registered and logged in to see this image.]
       Delovna knjižica št.2341435 z dne 31.III.1950
[You must be registered and logged in to see this image.]
Podatki in datumi o izobrazbi strokovne šole, tečaja, priznanje strokovne izobrazbe
[You must be registered and logged in to see this image.]
Podatki o delu od 28.II.1950 do 31.X.1951 Podjetje A.Ranković Rijeka - vatrogasac
[You must be registered and logged in to see this image.]
Podatki o iznajdbah, inovatorstvu, racionalizatorstvu, udarništvu in odlikovanja
[You must be registered and logged in to see this image.]
               Podatki o vklučevanju zaposlenih v kmetijstvo, industrijo in podjetja
[You must be registered and logged in to see this image.]
        Pravila in Uredba št.84 iz 2.X.1948 Službeni list FNRJ o Delovnih knjižicah
[You must be registered and logged in to see this image.]
Pravila in Uredba št.84 iz 2.10.1948 Gazzetta Ufficiale dela RFPJ v italijanskem jeziku
[You must be registered and logged in to see this image.]
Pravila in Uredba št.84 iz 2.10.1948 Gazzetta Ufficiale dela RFPJ v italijanskem jeziku
[You must be registered and logged in to see this image.]
   Pravila in Uredba št.84 iz 2.10.1948 Gazzetta Ufficiale
                   della RFPJ v italijanskem jeziku

TOPOL - TOVARNA LESNE INDUSTRIJE ILIRSKA BISTRICA

Topol 1971 - 310 delavcev predelalo 16.000 m3 lesa

Tovarna Topol Ilirska Bistrica se je leta 1971, ko je fotografija nastala, ponašala s sekalnim strojem Cremona- Milano. Stroj je imel 27 hodov (rezov) v minuti in je bil dolg dobre tri metre. To se pravi, da je vsako minuto odrezal 27 listov furnirja. Preden so les vpeli na stroj so ga morali pariti.
To so bili zlati časi Slovenske lesne industrije, med katerimi je bila občina Ilirska Bistrica s Topolom in Lesonitom, ter Javorjevo stolarno na Baču med močnejšimi lesno-predelovalnimi kraji. Samo v Topolu so takrat letno predelali 16.000 m³ lesa, od tega 10 tisoč kubikov na žagah in 6 tisoč kubikov v furnir. V podjetju je bilo tega leta zaposlenih 310 delavcev, od tega 156 žensk in 8 vajencev. V dveh furnirskih obratih so izdelovali slep in plemenit furnir, v žagarskem obratu so rezali les za najrazličnejšo uporabo, v zabojarni so izdelovali zaboje za sadje in zelenjavo za domači trg, v galanterijskem oddelku pa razne vrste lesenih pladnjev in košarice za razne uporabe.
 
Zanimiva je širša zgodovina Topola. Podjetje se je nahajalo v starem delu Ilirske Bistrice na posestvu Košomatovih. Tu je bila leta 1899 ustanovljena tovarna testenin, ki je kmalu po ustanovitvi dobila ime »Pekatete« (Prva Kranjska tovarna testenin). Anton Žnideršič- Košomatov jo je zaradi nasilja fašistične oblasti nad njim v tridesetih letih prodal Viktorju Tomšiču, ki je po požaru opustil proizvodnjo testenin in se preusmeril v lesno industrijo.

Po drugi vojni je bila njegova tovarna nacionalizirana in dobila ime Topol. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so podjetje združili z Lesonitom, po osamosvojitvi pa je zaradi večletne poslovne zgube podjetje usahnilo. Danes je od Topola ostalo nekaj stavb, ostala večina pa spominja, če se ironično izrazim, na Črnobil.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                   Topol tovarna lesne industrije 1971
[You must be registered and logged in to see this image.]
     Še vedno dobra naša domača omara izdelana iz masivnega lesa 20.X.1964

Ovo je za našeg Gorana9030..on obožava drvnu industriju!

U pravu si Doktore, drvna industrija i drvo su moja "tiha patnja". 
Ne kaže se uzalud "Drvo je prvo!"
Drvo je plemenito i pod rukom pravog majstora nastavlja život i nakon sječe.

goran9030 (citat):

U pravu si Doktore, drvna industrija i drvo su moja "tiha patnja". 
Ne kaže se uzalud "Drvo je prvo!"
Drvo je plemenito i pod rukom pravog majstora nastavlja život i nakon sječe.

Jesu li i tebi, k'o i meni, u skoli govorili, sjedi drvo na drvo??? 

Meni nisu...ne mogu reći da jesu. Jako sam volio ići u školu. Istina, sad se više ne bih htio vratiti u to vrijeme školskih klupa. Za sve postoji vrijeme...

pera84 (citat):

goran9030 (citat):

U pravu si Doktore, drvna industrija i drvo su moja "tiha patnja". 
Ne kaže se uzalud "Drvo je prvo!"
Drvo je plemenito i pod rukom pravog majstora nastavlja život i nakon sječe.

Jesu li i tebi, k'o i meni, u skoli govorili, sjedi drvo na drvo??? 

Pa jesu - kad smo imali (u osnovnoj školi, u jednom razredu) one drvene klupe koje su imale na sredini rupu za tintarnicu i fiksiranu drvenu klupu za sjedenje. 
Tko zna gdje su one danas...