Da li je PVO/PZO bila adekvatna prostoru i vremenu?

Isajev S-125 Neva/Pečora (rus. С-125 Нева / Печора; NATO naziv: SA-3 Goa) je sovjetski raketni zemlja-zrak sustav koji je razvijen kako bi upotpunio starije sustave S-25 Berkut i S-75 Dvina. Ima kratki efektivni domet i leti na nižoj nadmorskoj visini od svojih prethodnika zbog čega Neva ima mogućnost gađanja meta u niskom letu (za razliku od prethodnih modela). Također, S-125 je mnogo otporniji na elektroničko ometanje u odnosu na S-75. Obje inačice koriste radijsko navođenje.
Osim kopnene, postoji i mornarička inačica M-1 Volna (rus. Волна; hrv. Val; NATO naziv: SA-N-1 Goa). Raketni sustav koristi projektile 5V24 (V-600) koji postižu brzinu od 3 do 3.5 Macha te ih pokreću raketni motori na kruto gorivo. Sustav koristi radare kojima se upravlja iz zapovjedne zgrade ili kamiona te postoje tri primarna radarska sustava:
- P-15 ili P-15M (2) - 380 kW C-band radar za pronalazak mete. Koriste ga i stariji raketni sustavi Kub i Osa. Domet radara iznosi 250 km.
- SNR-125 - 250 kW I/D-band radar za navođenje, praćenje i upravljanje paljbom. Ima domet od 40 km (80 km u drugom modu).
- PRV-11 - E-band radar dometa 28 km kojeg osim S-125 koriste i SA-2 Guideline, SA-4 Ganef te SA-5 Gammon. Izvor: wiki.
 

 
Dosta zanimljivih fotografija i informacija na:
 
[You must be registered and logged in to see this link.]
 
[You must be registered and logged in to see this link.]
 
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]

Šic, mic macane!

Samohodni PA top M53/59 PRAGA
 
[You must be registered and logged in to see this link.]
 
Karakteristike:
Posada: 4
Dimenzije: dužina: 6.91 m, širina: 2.35 m, visina: 2.52 m
Težina: 10.3 t
Oklop: 10 mm
Osnovno naoružanje: dvocijevni protuavionski top M-53 30 mm
Borbeni komplet: 400 granata
Pogon: Tatra T 912-2 6-cil vodom hlađen diesel motor 110 KS
Brzina na cesti: 60 km/h
Snaga/težina: 10.7 ks/t, 81 kW pri 2200 o/min
Autonomija: 500 km

Tatra T 912-2  kao vozilo je odavno prevazidjeno I zastarelo ali PRAGA je mama I dan danas.

vladimir (citat):

Tatra T 912-2  kao vozilo je odavno prevazidjeno I zastarelo ali PRAGA je mama I dan danas.

Da, ali za šta?

 
ZSU-57-2 (Зенитная cамоходная yстановка), sovjetski samohodni protuavionski top. Napravljen je na osnovi podvozja tenka T-55 na koji je postavljena četvrtasta kupola s dva topa S-36 kalibra 57 m. Namijenjen je osiguranju oklopno-mehaniziranih kolona od djelovanja aviona na manjim visinama.
U praksi se najviše koristio za gađanje ciljeva na zemlji jer posjeduje samo optički nišan tako da nije osobito djelotvoran u borbi protiv aviona, a pogotovo u otežanim meteouvjetima.

Protuavionski top 20/3 mm M-55 CZ:

9K32 Strela-2

Razglednica S-75 Dvina:

Tu se da nešto pročitat, ali uz napor...

Klik na veću sliku:

[You must be registered and logged in to see this link.]

Poslijeratni protuavionci s njemačkim šljemovima...

PA M53/59 Prage u školskom centru ARJ/PVO u Zadru:

zastavnik (citat):

BOV-3 je oklopno vozilo PVO. Nalazilo se u samohodnom AR divizionu PVO u sastavu okb ili mbr. Divzion je obično imao jednu topovsku bateriju (BOV-3) i dve raketne baterije (strela 1 ili Strela 10)

Samohodni protuzrakoplovni top 20/3 mm BOV-3



[You must be registered and logged in to see this link.]

JNA nije imala borbena sredstva za dejstvo po ciljevima u vazduhu na visinama od 4000-8000 metara. Trupna PVO (laka PA artiljerija i laki raketni samohodni i prenosni sistemi) su bili efikasni na visinama do 4000 metara za dejstvo po avionima za podrsku na frontu. Druga komponenta "PVO teritorije" bila je u sastavu RV i PVO, i imala sredstva za dejstvo na srednjim i donjim granicama velikih visina (srednji samohodni raketni sistemi). To je bila velika mana ondasnjeg sistema PVO. To je izuzetno koristila NATO avijacija u operaciji "milosrdni andjeo" koja je uglavnom dejstvovala iz tog nebranjenog vazdusnog prostora.

Protuzrakplovni top 20 mm M55 - "trocijevac" u osnovi predstavlja licencno oružje sastavljeno od tri automata Hispano-Suiza HSS-804 20 mm L/70 postavljena na tegljeni lafet HSS 630-3.
Proizvođen je u četiri osnovne varijante: M55A2B1, M55A3B1, M55A4B1 i M55A4M1 (BOV-3).

Stazio (citat):

Max Blitz (citat):

Je li ovo PVO sustav?
 

[You must be registered and logged in to see this image.]

Britanski 3Mk7 iz II sv. rata, korišćen u JNA prvo za PVO a kasnije u OA (uvezan u SUVOA). Napajao ga je agregat Lister.
Imali smo ga u bateriji 85mm u vojsci, imao je odličan klima uređaj (spas za vrijeme obuke i terena u vruće ljetne dane).  
Pisali smo nešto o njemu na forumu i stavili nekoliko slika.

To je bio nisanski radar u srednjim protivavionskim baterijama (85mm, 88mm, 90mm i 94mm). Podatke o cilju je kablovski primao od pukovskog osmatrackog-akviziciskog radara, i na osnovu toga je odredjivao odnosno izracunavao azimut, visinu i daljinu cilja. Svaki top u bateriji (baterija je imala 4 topa) je bio kablom povezan sa ovim radarom i primao navedene podatke preko selsinskih motora na pokazivacima po pravcu i mesnom uglu. Posluzilac po pravcu i posluzilac po mesnom uglu su na svojim pokazivacima okretanjem rucice za pokretanje topa po pravcu i mesnom uglu, dovodili top na dobivene elemente tj. poklapali su dve crtice na pokazivacu. Pre nego sto punilac ubaci granatu na kolica za punjenje, tempirac je tempira u zavisnosti od dobivene daljine cilja. Cilj se gadjao iskljucivo bateriski. Na komandnom mestu puka nalazio se pukovski-komandni sto, koji je bio povezan sa osmatrackim-akviziciskim radarom i bateriskim radarima 3Mk7. Komandant puka je preko tog stola dodeljivao svakoj bateriji cilj za gadjanje. Puk je imao 4-6 baterija. Takav je bio princip dejstva srednje-protivavionske artiljerije, koja se zadrzala u operativnoj upotrebi JNA do 1969.godine. Posle toga ovi radari su nasli novu primenu u jedinicama zemaljske i obalske artiljerije a kasnije su korisceni i u protivgradnoj zastiti.

Koliko se sećam naš PVO sistem nije mogao da dobaci do nato zlikovaca, jer nije bio domet dovoljan, a nato je zato čuda činio a mi nismo mogli ni dobaciti do njih... Sve je to oprema od nekadašnje JNA sa dometima, neću reći malim, ali za moderna vremena, nedovoljna... Da su nam rusi nešta dali od onoga što imaju, priča bi bila tada sasvim drugačija. Ovaki su sa nama radili šta im je bila volja, nažalost.

Sloba1 (citat):

Koliko se sećam naš PVO sistem nije mogao da dobaci do nato zlikovaca, jer nije bio domet dovoljan, a nato je zato čuda činio a mi nismo mogli ni dobaciti do njih... Sve je to oprema od nekadašnje JNA sa dometima, neću reći malim, ali za moderna vremena, nedovoljna... Da su nam rusi nešta dali od onoga što imaju, priča bi bila tada sasvim drugačija. Ovaki su sa nama radili šta im je bila volja, nažalost.

Izmedju efikasnog dejstva cevnih i raketnih sistema tupne PVO (20/3, 30/2, Bofi L-40, ZSU-57/2, S-1M, S-2M, igla...) i raketnih sistema teritorijalne PVO (KUB, NEVA) bio je nepokriveni ili nebranjeni pojas vazdusnog prostora. Kriticna visina je bila od 3,5 km do 7 km. Upravo sa tih visina su dejstvovali gore pomenuti. JNA je nekada imala do 70-tih godina kada su izbaceni iz operativne opotrebe srednje protivavionske topove 90mm i 94mm koji su mogli da dejstvuju u navedenom pojasu. Posle toga nikada nije imala odgovarajuca sredstva za srednje visine. Mora se priznati da su njihovi piloti izuzetno znali takticko-tehnicke karakteristike svih navedenih sredstava PVO. Ko je od pilota pogresio ili se opustio, ili nije imao "taze" izvidjacke podatke bio je u problemu ili je platio ceh.

MISTRAL 3 PLUS

Predsednik Srbije Vučuć je potrdil, da so v Srbijo dostavili protiletalske rakete francoske izdelave. Kot je navedel v svojem televizijskem nagovoru, so bili v Srbijo dostavljeni prenosni raketni lanserji in rakete iz zahodne države. Gre seveda za francoske protiletalske raketne sisteme kratkega dosega zračne mistral 3, ki so jih plačali pred tedni.

Na Sardiniji je bila leta 2019 predstavljena in kasneje sklenjena pogodba z evropsko obrambno družbo MBDA o nakupu 18 sistemov zračne obrambe mistral in 50 ustreznih raketah zanje, te dni pa je bila ta pogodba plačana v celoti in blago je bilo dobavljeno.

Poleg novo prispelih mistralov ima srbska vojska v rabi tudi že precej zastarele sovjetske sistema strela, pa tudi nekaj novejše sisteme igla. Osemnajst raketnih lanserjev mistral 3 plus bo v prvi vrsti nameščenih na domače hibridne sisteme zračne obrambe PASARS, piše Srbija Danas.

Razvoj francoskega univerzalnega raketnega mistrala kratkega dosega se je začel v poznih 70-letih prejšnjega stoletja. Med razvojem rakete so bile določene naslednje zahteve: ena raketa za vse različice (prenosne, na vozilih, plovilih…), ne glede na način izstrelitve z minimalnim vzdrževanjem. Leta 1980 se je začelo polno delo na različici SATCP [zelo kratkega dosega zelja-zrak]. Od leta 1986 do 1988 je francoska vojska opravila vojaške teste, sistem pa sprejela v operativno rabo leta 1988.
Leta 1986 je bila podpisana pogodba za razvoj letalske različice rakete za uporabo na helikopterjih. Ta različica se je prvotno imenovala HATCP [Very Short-Range Helicopter-Air], kasneje pa je bila preimenovana v ATAM [Air-To-Air Mistral]. Prve izstrelitve raket ATAM je leta 1990 opravil helikopter gazelle.

Na raketnem sistemu je infrardeči sistem za namerjanje, podobno kot na raketnem protiletalskem sistemi magic-2D, vendar ima mistral povečano občutljivost, ki mu omogoča tudi odkrivanje ciljev z nizkim sevanjem, kot so helikopterji na razdalji do 4 kilometrov.

Raketa ima v repnem delu štiri majhne pravokotne krmilne površine in štiri stabilizatorje. Lanser za enkratno pošiljanje in izstrelitev tehta 3 kilograme.

Raketa zrak-zrak mistral je opremljena z eksplozivno bojno glavo z volframovimi kroglicami kot udarnim elementom. Vžigalnik je laserski in kontaktni, zaščiten pred aktivacijo ob trku z drevesi ali površino vode.

Raketni motor je dvostopenjski na trdo gorivo s šestimi šobami, ki zagotavlja stabilizacijo vrtenja s hitrostjo 10 vrtljajev na sekundo, kasnejši modeli motorjev imajo reliefno šobo za doseganje enakega učinka. Pospeševanje rakete je ob lansiranju do 40 m/s. Na razdalji 15 metrov od izstrelitvene enote se aktivira motor, ki raketo pospešuje do hitrosti 800 m /s. Telo motorja je narejeno iz kevlarja.
Sistem deluje na dva načina:

* avtonomno – namerjanje se opravi s pomočjo preprostega kolimatorja in omogoča streljanje po vzdolžni osi helikopterja;
* integrirano – namerjanje se izvaja z uporabo žirostabiliziranega optičnega elementa in omogoča, da se cilji streljajo pod kotom do vzdolžne osi helikopterja

Sisteme zračne obrambe kratkega dosega mistral uporabljajo v Avstriji, Botsvani, Braziliji, Bruneju, Čilu, Kolumbiji, Cipru, Ekvadorju, Estoniji, Franciji, Gruziji, Madžarski, Indoneziji, Indiji, Keniji, Libanonu, Maroku, Omanu, Pakistanu, Filipinih, Ruandi, Srbiji, Singapurju, Južni Koreji, Španiji, Tajski, Ukrajini in Venezueli.

Srbske oborožene sile so dobile mistrale v dveh različicah. V prvi bo uporabljen kot lahki prenosni sistem zračne obrambe, v drugi varianti pa bo integriran v topniško-raketni sistem PASARS-16.

Hrvaško nujno naročilo protiletalskih sistemov

Pred mesecem dni je tudi Hrvaška napovedala “nujno nabavo protiletalskih raketnih sistemov kratkega dosega, njihova nabava raket zemlja-zrak mistral pa je ocenjena na skoraj 72 milijonov €. Financirana bo iz hrvaškega proračuna v obdobju od 2024 do 2026, navajajo viri v hrvaški vladi.

“Okoliščine agresije Ruske federacije proti Ukrajini in padca brezpilotnega letalnika v Zagrebu so pokazale, da je treba prilagoditi prednostne naloge in načrte javnih naročil hrvaške vojske,” je dejal hrvaški obrambni minister Mario Banožić in pri tem mislil na nesrečo sovjetskega letala Tu-141 striž  v marcu 2022, spremenjenega za prenašanje eksploziva-bombe.  Ukrajina in Rusija sta zanikali odgovornost za letalo,  z enakim brezpilotnikom pa so pred časom napadli rusko bazo Engels-2.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
 Srbija je dobila 18 raketnih sistemov Mistral 3 Plus, naročila pa jih je tudi Hrvaška