INFLACIJSKA SPIRALA ?
10,5%Letna inflacija marca v Sloveniji za več kot pol višja od inflacije območja evraLetna stopnja inflacije v Sloveniji je marca znašala 10,5%, kar je 1,2% točke več kot februarja in največ od avgusta lani. K inflaciji so največ prispevale višje cene hrane in električne energije. Na mesečni ravni se cene niso spremenile, potem ko je bila februarja mesečna rast cen 0,7%, je objavil državni statistični urad.
Cene blaga so se marca na letni ravni v povprečju zvišale za 12,4%, cene storitev pa za 6,9%. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 15,7%, poltrajno blago za 6,1% in trajno blago za 5,9%.
Največ, 2,9% točke, so k letni inflaciji prispevale za 19,1% višje cene hrane. Meso se je podražilo za 18,2%, kruh in izdelki iz žit za 20,1% ter mleko, sir in jajca za 24,4%.
Za 1,2% točke je inflacijo zvišala dražja električna energija. Ta se je podražila za 49%, kar je bila med drugim posledica delne odprave ukrepov za omilitev posledic energetske draginje, uvedenih pred letom dni, pojasnjujejo statistiki.
Letna rast cen v marcu je bila precej višja kot leto prej - marca lani je znašala 5,4% - in najvišja od avgusta lani, ko je bila pri 11%. Letna stopnja inflacije je septembra znašala 10%, oktobra 9,9%, novembra 10%, decembra 10,3% in januarja 10%.
Spremembe cen v marcuMarca letos so cene na mesečni ravni ostale nespremenjene. Zaradi končanih popustov in prehoda na spomladansko-poletno kolekcijo so se najbolj zvišale cene v skupini oblačila in obutev (za 7,2%), ki so k mesečni inflaciji prispevale 0,4% točke. Oblačila so se podražila za 9,1%, obutev pa za 3,2%. Cene medicinskih proizvodov, pripomočkov in opreme so se zvišale za 7,2%, inflacijo so potisnile navzgor za 0,3% točke.
Hrana se je na mesečni ravni podražila za 1,1%. Izstopale so podražitve zelenjave (za 3,7%) in mesa (za 1,1%). Zvišale so se tudi cene oskrbe z vodo (za 4,7%) ter cene v skupini drugi rekreacijski predmeti, vrtnarjenje in male živali (za 2,3%).
Na drugi strani so mesečno inflacijo za 0,9% točke ublažile pocenitve počitniških paketov (za 22,4 %), po 0,1% točke pa še cenejša trdna goriva (za 4,0%) in gospodinjsko pohištvo (za 2,2%).
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila marca 10,4%. Mesečna rast cen je bila 0,5%.
Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 11,9 odstotka, cene storitev pa za 7,2 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 15,5%, poltrajno blago za 6,3% in trajno blago za 4,1%.
Letna inflacija v območju evra upadla na 6,9%Marca je bila inflacija najvišja v segmentu hrane, alkohola in tobaka, rast cen je tu glede na februar pospešila za 0,4% točke na 15,4%.
Sledile so cene neenergetskih industrijskih dobrin, ki so bile ta mesec za 6,6% dražje kot pred letom dni, februarja je njihova medletna rast medtem znašala 6,8%. Storitve so se na letni ravni podražile za 5%, kar je nekoliko več kot februarja (4,8%).
Cene energentov pa so bile za 0,9% nižje kot pred letom dni, medtem ko je februarja njihova medletna rast znašala 13,7%.
Od držav, ki uporabljajo evro in za katere je Eurostat imel podatke, so najnižjo letno inflacijo marca zabeležili v Luksemburgu (3%), Španiji (3,1%) in na Nizozemskem (4,5%).
Najvišjo letno inflacijo so tudi tokrat zabeležile Latvija (17,3%), Estonija (15,6%) in Litva (15,2%).
Brez upoštevanja cen energentov in hrane je bila marčna inflacija v območju evra 5,7%.
Kljub umirjanju skupne izmerjene inflacije v zadnjih mesecih Evropsko centralno banko (ECB) skrbi stalna rast osnovne inflacije, torej rasti cen brez energije in hrane. Ta je znak, da se inflacijski pritiski vse bolj utrjujejo po celotnem spektru gospodarstva, kar povečuje nevarnost plačno-inflacijske spirale in dolgotrajne inflacije. Takšen scenarij lahko kontinuirano zniža življenjski standard.
Država lani z nižjim primanjkljajem in dolgom
Javnofinančni primanjkljaj je lani dosegel 2,32 milijarde € ali 3,9% BDP, kar je 91 milijonov evrov ali 0,7 % točke manj kot v 2021, je danes objavil statistični urad. Javni dolg se je kljub nominalnemu povišanju v deležu BDP znižal. Ob koncu leta je bil pri 69,9% BDP, ob koncu 2021 je znašal 74,5% BDP.
Brezposelnost v območju evra in EU stabilna
Stopnja brezposelnosti je v območju evra februarja ostala pri 6,6%, v EU pa se je znižala za 0,1 % točke na 6%. Na letni ravni je medtem v obeh območjih upadla za 0,2% točke. V Sloveniji je bila brezposelnost februarja 3,2%, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat.
inflacija cene brezposelnost [url=https://www.dnevnik.si/tag/javna poraba]javna poraba[/url]
https://www.dnevnik.si/1043020255/posel/novice/letna-inflacija-marca-v-sloveniji-za-vec-kot-pol-visja-od-inflacije-obmocja-evra
https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/11042
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0400600S.px
https://www.ecb.europa.eu/ecb/educational/explainers/tell-me-more/html/what_is_inflation.sl.html
https://www.ecb.europa.eu/stats/macroeconomic_and_sectoral/hicp/html/index.sl.html
https://www.mladina.si/220068/kdo-izkorisca-rast-inflacije/

Stopnja inflacije v Sloveniji