FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA 22.12.1941 - 18.07.1991
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.

FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA 22.12.1941 - 18.07.1991

Sva(t)ko ima pravo na sjećanja - Свако има право на сећања - Vsak ima pravico na spomine - Секој има право на сеќавање - Gjith kush ka të drejt për kujtime - Mindenkinek joga van az emlekeihez - Everyone has the right to memories
 
HomeEventsRegistracijaLogin

Otvori novu diskusiju   Odgovori na temu
 

 VOJNE ZANIMLJIVOSTI

Go down 
Idi na stranicu : Previous  1, 2, 3 ... 10, 11, 12
AutorPoruka
goran9030
GENERAL MAJOR Moderator stažist(a)
GENERAL MAJOR Moderator stažist(a)
goran9030

Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 3130
REPUTACIJA : 50
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 55
M(j)esto Đakovo

VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: VOJNE ZANIMLJIVOSTI   VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Icon_minitime14.07.21 15:18

Neobični tenkovi Rusije i SSSR-a: Tenkovi s podvodnim krilima
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 T-54_468
Dobivši oznaku PST-63, plovilo je s manjim doradama uvedeno u naoružanje 1965. Fotografija iz slobodnih izvora

Savladavanje vodenih prepreka za teško oklopno vozilo uvijek je predstavljalo kompliciran zadatak, pogotovo kada znamo da tijekom borbenih djelovanja protivnik u povlačenju obično uništava mostove i riječne prijelaze. Taj zadatak je u SSSR-u od 1950-ih do 1970-ih bio riješen na neobičan način: u okviru „Projekta 80“ obični tenkovi pretvarani su u moćne brodove.

Neobični ruski i sovjetski tenkovi: „Car-tenk" kapetana Lebedenka
Kada je početkom Prvog svjetskog rata postalo jasno da se tradicionalnim metodama ne može probiti duboko ešalonirana obrana protivnika, ruski inženjeri počeli su s razvijanjem samohodnog transportnog sredstva s moćnim oružjem, dobrim oklopom i visokom prohodnošću. Jedno od prvih takvih „oklopnih čudovišta" trebao je postati tenk na kotačima Nikolaja Lebedenka, poznatiji kao „Car-tenk".
U povijesti izgradnje tenkova ima dosta primjera izrade vozila koja su mogla prijeći na suprotnu obalu, krećući se ne samo preko vode, nego i po dnu rijeke. Ipak, ta komplicirana i vremenski duga priprema običnog, srednjeg ili teškog tenka za podvodno kretanje, slaba oklopna zaštita i nemogućnost ugrađivanja moćnog naoružanja na lagane ploveće tenkove primoravali su sovjetske inženjere i konstruktore da potraže drugačija rješenja. Bio je potreban ploveći tenk s oklopnom zaštitom protiv granata i s naoružanjem koje bi bilo barem kao kod srednjeg tenka, koji može sudjelovati u brzim desantnim operacijama za zauzimanje položaja na obali i vatrom iz svog naoružanja uništiti obalna utvrđenja, kao i neutralizirati vatrene točke protivnika.
Budući da se činilo gotovo nemogućim napraviti vozilo koje bi odgovaralo tako visokim zahtjevima, konstruktori tenkova su predložili drugačiju varijantu rješenja ovog zadatka. Jedna od tih varijanti podrazumijevala je modernizaciju vozila bez unošenja temeljnih izmjena u konstrukciju, a to je zapravo bilo opremanje konvencionalnog srednjeg tenka specijalnim montiranim visećim plovnim sredstvima koja bi, kada je to potrebno, omogućila vozilu da se transformira u riječno ili morsko plovilo, čime bi istovremeno posjedovala najbolje kvalitete i srednjeg tenka i brzog prijevoznog sredstva na vodi. Jedan takav projekt bio je realiziran u SSSR-u sredinom prošlog stoljeća i imao je oznaku „Projekt 80“.


U Sovjetskom savezu aktivnosti u ovom pravcu su počele 1951. projektiranjem posebnih pontona koji se pričvršćuju na tenk, što mu je omogućavalo da ne potone i da se samostalno kreće po vodi. Prva dva projekta predviđala su ugradnju ovakve opreme na serijske tenkove T-54 i T-55. Oba projekta bila su uspješno završena.
Kasnije, donesena je odluka 1959. da se unificiraju svi modeli, nakon čega je nova oprema dobila oznaku PST-U, pod kojom je 1960. i uvedena u naoružanje Sovjetske vojske. Masa PST-U-a je iznosila oko 10 tona, a kretanje na vodi odvijalo se putem prijenosa sile s vodećih tenkovskih kotača na dvije brodske elise. Maksimalna brzina kretanja na vodi iznosila je 12 km/h, na kopnu (s ugrađenim PST-U-om) do 20 km/h. No prevelika masa i komplicirano montiranje pontona na tenk zahtijevali su usavršavanje PS-a, zbog čega su radovi na njemu nastavljeni, pa su već 1962. izvršena testiranja novog PS-a. Sljedeći model je bio lakši za 4,5 tone, što je omogućilo povećanje maksimalne brzine kretanja na kopnu do 25 km/h, na vodi do 14 km/h i da se bitno smanji opterećenje na šasiju vozila. Ugradnja dodatnih spremnika za gorivo omogućila je povećanje dosega kretanja bez dodavanja goriva do 110 km. Dobivši oznaku PST-63, plovilo je s manjim doradama uvedeno u naoružanje 1965. Kasnije je PST-63 usavršen do PST-64 i PST-64 M.

VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 689_240
„Projekt 80“ podrazumijevao je opremanje srednjeg tenka plovećim sredstvom koje se sastoji od dva brza glisera na podvodnim krilima (hidrogliser), a razvijan je u KB „Volgobaltsudoproekt“, na čijem je čelu tada bio Mihail Ščukin. Početkom 1966. izgrađena je maketa budućeg plovila koje je poslužilo za različita konstruktorska rješenja, a zatim je 1967. izgrađen prvi eksperimentalni model koji je odmah poslan na testiranje u akvatorij Crnog mora kod Sevastopolja. Tijekom testiranja postignuta je maksimalna brzina od 58 km/h, što je bilo više od projektirane koja je iznosila 50 km/h.
No daljnja testiranja su završila neuspješno zbog nezadovoljavajuće čvrstine korpusa. Spojnica nije dozvoljavala da gliseri koji su nosili oklopno vozilo odstupi od kursa; pukla je, te su se zbog toga gliseri razišli a tenk je potonuo. Srećom prošlo je bez žrtava, vozilo je uskoro bilo podignuto, a radi utvrđivanja uzroka havarije formirana je posebna komisija. Nakon obavljanja niza istraživanja, članovi komisije su došli do zaključka da je uzrok kidanja spojke manji propil (mali zarez u metalu) u njezinom srednjem dijelu. Je li se to dogodilo namjerno ili iz nehaja, ostalo je nepoznato. Ipak, uskoro su nedostaci otklonjeni, i novo plovilo „Projekt 80“ izgrađeno je u manjoj seriji od 13 primjeraka. Dio je poslan u pribaltički vojni okrug, a dio u Sevastopolj. Valja istaknuti da je kretanje na vodi u potopljenom položaju bilo moguće pri valovima jačine do 5 stupnjeva, a kretanje na podvodnim krilima - pri valovima jačine do 3 stupnja.
Gliseri koji su u paru ulazili u sastav plovila „Projekt 80“ izrađivani su od aluminijske legure visoke čvrstoće, opremali su se diesel motorom M-50 snage 1.200 ks i pričvršćivali za stranice tenka ušicama koje su već bile posebno predviđene za to u njegovoj konstrukciji. Hidrocilindri ugrađeni na glisere služili su za njihovo podizanje iznad zemlje tijekom kretanja po zemlji i spuštanja pri kretanju po vodi. Potpuna montaža plovila na tenk trajala je oko jednog sata, a „spuštanje“ se odvijalo za 3 minute. Podvodna krila također su imala dvije pozicije: pri transportu podizala su se uvis, a pri kretanju po vodi spuštala su se pod dno nosivih glisera.
Zadnja podvodna krila opremana su brodskim propelerima i upravljačkim mehanizmom, što je osiguravalo promjenu dubine porinuća elise. To je tenku omogućavalo prolazak čak i po najplićim mjestima. Pri kretanju na vodi, upravljanje na oba glisera obavljao je jedan član posade i ono je bilo sinkronizirano. Ali projekt je obustavljen 1971. zbog nesvrshovitosti i odsutnosti perspektive.

_________________
Nigdar ni tak bilo
da ni nekak bilo,
pak ni vezda nebu
da nam nekak nebu.

Doktor Živago voli ovaj upis

Na vrh Go down
https://sked.com.hr
Sloba1
Poručnik
Poručnik
Sloba1

Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2747
REPUTACIJA : 91
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 57
M(j)esto Petrovaradin

VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: VOJNE ZANIMLJIVOSTI   VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Icon_minitime14.07.21 15:38

Poslednja vojna parada Jugoslovenske narodne armije u Beogradu 1985. godine...


VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 21725610

vladimir and goran9030 vole ovaj upis

Na vrh Go down
Doktor Živago
Major
Major


Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 5802
REPUTACIJA : 63
ČLAN OD: : 2020-07-15
DOB : 53
M(j)esto Vinkovci

VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: VOJNE ZANIMLJIVOSTI   VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Icon_minitime14.07.21 15:41

Dobro su razrovali cestu...nikad više..eh..ko bi se tome nadao.
Sad smo samo mi ovdje!
Na vrh Go down
vladimir
Kapetan
Kapetan


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 3124
REPUTACIJA : 151
ČLAN OD: : 2011-01-25

VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: VOJNE ZANIMLJIVOSTI   VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Icon_minitime16.07.21 15:24

g2000 rakete firme ede pro prodate grckoj armiji.rec je o modernizovanoj raketi za VBR  dometa 40km.
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1420
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: VOJNE ZANIMLJIVOSTI   VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Icon_minitime20.07.21 23:56

ATENTAT NA HITLERJA

Na današnji dan leta 1944 je skupina nemških generalov in politikov organizirala atentat na Hitlerja, operacija Valkyrie, vendar akcija ni uspela. Poskus oficirskega puča in atentata na Hitlerja je vodil Claus Schenk Graf von Stauffenberg. Atentat in puč so zarotniki izvedli 20. julija 1944, vendar je bil poskus neuspešen. Povračilni ukrepi so bili izredno hudi. Hitler je dal pobiti več kot 500 pučistov, med njim 5 feldmaršalov in 56 generalov, 49 visokih častnikov pa je naredilo samomor.

VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 800px-73
Hitler se je rokoval z Bodenschatzom v spremstvu Clausa
von Stauffenberga (levo) in Keitela (desno). Bodenschatz
je bil pet dni kasneje hudo ranjen zaradi Stauffenbergove
                 bombe. Rastenburg, 15. julij 1944
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 800px-74
               Claus Schenk Graf von Stauffenberg
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Grafik10
Približni položaji udeležencev na sestanku glede bombe v aktovki, ko je eksplodirala:
1 Adolf Hitler; 2 Adolf Heusinger; 3 Günther Korten; 4 Heinz Brandt; 5 Karl Bodenschatz;
6 Heinz Waizenegger; 7 Rudolf Schmundt; 8 Heinrich Borgmann; 9 Walther Buhle;
10 Karl-Jesko von Puttkamer;11 Heinrich Berger; 12 Heinz Assmann; 13 Ernst Janez iz Freyenda;
14 Walter Scherff; 15 Hans-Erich Voss; 16 Otto Günsch; 17 Nicolaus von Spodaj;
18 Hermann Fegelein; 19 Heinz Buchholz; 20 Herbert Büchs; 21 Franz von Sonnleithner;
                         22 Walter Warlimont; 23 Alfred Jodl; 24 Wilhelm Keitel
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Bundes25
                         Ogled uničenja konferenčne dvorane Volčjega brloga
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Bundes26
                                Bomba je uničila konferenčno dvorano
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Bundes27
                Hitlerjeve hlače po eksploziji bombe
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Stauf10
  Uniforma ob streljanju Clausa von Stauffenberga,
identična uniforma je bila uporabljena ob snemanju
  filma Operacija Valkyrie v glavni vlogi Tom Cruise
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Stauff11
  Spominski kamen na pokopališču Alter St. Matthew's
Kirchhof. "Tu so bila trupla pokopana in nato preseljena
                              neznano kam."


                                                      Operacija Valkyrie


                                                       Operacija Valkyrie

goran9030 and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1420
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: VOJNE ZANIMLJIVOSTI   VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Icon_minitime21.07.21 22:39

PREMIRJA V VIETNAMU

Na današnji dan leta 1954 so na mednarodni konferenci v Ženevi podpisali sporazum o premirju v Vietnamu. Na njej je bil Vietnam po 17. vzporedniku razdeljen na severni in južni del. Demokratična republika Vietnam je bila pod vodstvom Hoja Šia Minha, Republiko Vietnam, to je južni del, pa je vodil Ngo Dinh Diem.

Po padcu oporišča Dien Bien Fu maja 1954 so Francozi in fronta za neodvisnost Vietnama Vietminh v Ženevi podpisali premirje. Vietnam so razdelili vzdolž 17. vzporednika na severni del s komunistično vlado in južni del s prozahodno usmeritvijo. Po odhodu Francozov je postal Vietnam območje z vplivom ZDA. Uporniške skupine v Južnem Vietnamu so se 20. decembra 1960 združile v Narodno fronto za osvoboditev , zaradi komunističnega vodstva imenovano tudi Vietkong. Ker Južni Vietnam ni bil sposoben ustaviti upornikov, ki jih je podpiral Severni Vietnam, so se ZDA leta 1964 pustile vplesti v vojaški spopad, iz katerega so se morale poražene umakniti po znameniti vietkongovski tetski ofenzivi, ki se je začela ob budističnem novem letu leta 1968. Januarja 1969 so se v Parizu začela mirovna pogajanja med Severnim Vietnamom in Narodno fronto za osvoboditev na eni strani ter Južnim Vietnamom in ZDA na drugi. Premirje je bilo sklenjeno januarja 1973.

OFENZIVA TET

30.januarja leta 1968 so južnovietnamska osvobodilna fronta in severnovietnamske enote začele ofenzivo Tet, ki je pomenila uvod v vojaški zlom Združenih držav Amerike v Vietnamu.

31.januarja 1968 so sile severnega Vietnama in pripadniki Vietkonga v Južnem Vietnamu začele obsežne vojaške operacije proti vojski južnega Vietnama, ameriški vojski in njenim zaveznikom. Namen operacij je bil uničiti vojaške postojanke ter med civilisti zanetiti upor ki bi pregnal Američane. Američani o prihajajoči ofenzivi niso vedeli kaj dosti kar je bil za njih hud udarec saj nanjo sploh niso bili pripravljeni.

Glavni napad se je začel zgodaj zjutraj na praznični dan 31.januarja, na prvi dan novega leta po vietnamskem lunarnem koledarju. Osemdeset tisoč pripadnikov severnega Vietnama in komunistov je napadlo več kot 100 mest in 72 okrajev. Dan prej so udarili po ameriških in južno vietnamskih vojaških oporiščih v Nhe Trangu, Ban Me Thuotu, Kontumu, Hoi Anu, Tuy Hoau, Da Nangu, Qui Nhonu in Pleiku. Vsi napadi so potekali na enak način; napad se je začel z minometnim napadom kateremu je nato sledil še pehotni napad pripadnikov Vietkonga s podporo redne vojske severnega Vietnama. Napadalce so dostikrat vodili lokalni vodiči. Napadi po državi niso bili koordinirani kar se je izkazalo kot velika slabost, zato so Američani in njihovi zavezniki do konca dneva odbili večino napadov.

Napad na Saigon, Hue, Phu Bai, Cholon, Gin Dinh ter ostala mesta se je začel v zgodnjih jutranjih urah 31. januarja. Najbolj sta bila na udaru Saigon in Hue. V Saigonu so bili napadeni: letalska baza Tan Son Nhut, predsedniška palača, mornariško poveljstvo, nacionalni radio in ameriška ambasada. Najbolj dramatičen je bil napad na ameriško ambasado v katero so si napadalci vtrli pot z razstrelivom, nato pa so streljali vse povprek, do devete ure zjutraj so bili vsi napadalci mrtvi ali pa zajeti. Napadenih je bilo tudi več policijskih postaj in vojaških postojank po vsem mestu. Po mestu so začeli krožiti eksekucijski oddelki Vietkonga, ki so lovili in morili vse, ki so bili kakor koli povezani z južno vietnamsko politiko in vojsko.

1.februarja je general Nguyen Ngoc Loan na ulici pred kamerami javno ustrelil častnika Vietkonga, pri čemer je nastala znamenita slika, ki je kasneje postala simbol vietnamske vojne. Med spopadi je Vietkong zasedel več mestnih četrti, v katerih so nato izbruhnili ostri spopadi, ki so dostikrat potekali od hiše do hiše. Boji za Saigon so se končali 7.marca 1968.

Na dan ofenzive se je začel napad tudi na pred kolonialno mesto Hue. Komunistične sile so že prvi dan ofenzive z 7.500 vojaki dobesedno preplavile obrambne položaja južno vietnamske vojne. Ker vojska južnega Vietnama ni več obvladovala razmer so ji na pomoč priskočile ameriške čete iz osem kilometrov oddaljenega Pha Baina. Po prihodi ameriških okrepitev so se začeli 25 dnevni krvavi spopadi za vsako hišo in ulico. Ker je bilo mesto spomeniško zaščiteno Američani sprva niso uporabljali težkega orožja, ko pa so postali boji vedno bolj krvavi so posegli tudi po težkem topništvu in tankih, ki so mesto popolnoma uničili. Med boji je umrlo 216 ameriških vojakov 1.609 pa je bilo ranjenih. Trpelo je tudi civilno prebivalstvo, med kratkotrajno okupacijo je Vietkong v mest in okolici postrelil preko 2.800 civilistov, ki se tako ali drugače niso skladali s komunističnimi ideologijo.

Med ofenzivo so bile oči javnosti usmerjene tudi v ameriško bazo Khe Sanh na skrajnem severu južnega Vietnama. Bazo so sicer napadli že deset dni pred začetkom same ofenzive, zato je napad nanjo predstavljal nekakšen uvod v ofenzivo Tet. Baza se je že kmalu po prvih bojih v okoliških hribih postala obkoljena tako, da je jo je bilo možno oskrbovati le preko zraka. Da se ne bi ponovil francoski Dien Bien Phu so Američani bazi med bojem neprestano nudili močno letalsko podporo. Ta ni kaj dosti pomagala saj je sovražnik vsak dan na bazo izstrelil več kot 1.000 granat in raket. Boji za bazo so se zaključili 8.aprila.

Ofenziva se je zaključila 30.avgusta 1968 in je imela močan vpliv na vse vpletene strani. Severni Vietnam je med ofenzivo izgubil neverjetnih 111.179 vojakov, vzrok za to naj bi bila slaba koordinacija, napačna strategija in podcenjevanje nasprotnika. Vendar bitka kljub visokim izgubam zanje ni bila izgubljena saj so dosegli, da so se Američani iz podeželja umaknili v mesta, s čimer so dobili več manevrskega prostora in večjo podporo lokalnega prebivalstva. Velik problem so zanje predstavljale izgube v ljudeh, še posebej v poveljstvu Vietkonga, ki so jih morali nadomestiti s pripadniki redne vojske Severnega Vietnama. Čeprav je bil Južni Vietnam na zmagovalni strani je ofenziva pokazala vse njegove slabosti. Nad dogajanjem v državi so bile ljudje zgroženi in nemočni zato po ofenzivi vladi niso več zaupali, kar je pripeljalo do politične krize. Nič bolje ni kazalo v ZDA. Z ofenzivo so ameriške izgube skokovito narasle na 16.500 mrtvih vojakov. Zato so Američani začeli vedno bolj dvomiti v smiselnost vojne. Podpora vojni se je še dodatno zmanjšala, ko so februarja v vojsko vpoklicali 48.000 novih rezervistov.

KONEC VOJNE

Tridesetega aprila 1975 je severnovietnamska vojska izvedla svojo zadnjo ofenzivo. Enote Severnega Vietnama so ob podpori tankov in topništva iz predmestja Saigona začele prodirati v njegov center. Odpor južnovietnamske vojske je bil minimalen in nepovezan. Ob 10:24 je predsednik Južnega Vietnama Duong Van Minh razglasil predajo in severnovietnamsko vojsko prosil za ustavitev sovražnosti. Ta ga ni poslušala. Nekaj čez enajsto uro zjutraj so pred predsedniško plačo pripeljali prvi severnovietnamski tanki. Predsednik je bil aretiran in ob 11:30 je na predsedniški palači že visela severnovietnamska zastava. Ob 15:30 je Van Minh preko radia razglasil končanje sovražnosti in konec države Južni Vietnam. Vietnamske vojne, ki je trajala 19 let in 180 dni, je bilo dokončno konec.

ŽRTVE

ZDA so v letih 1965 do 1975 neposredno za vojno porabile 111 milijard $, poleg tega pa v obdobju od 1953 do 1974 še 16,138 milijarde $ za vojaško pomoč in 7,315 milijarde $ za gospodarsko pomoč Južnemu Vietnamu, kar bi preračunano na fiskalno leto 2015 skupaj znašalo 1,02 bilijona $.
To je v državni blagajni povzročilo velik primanjkljaj. V Vietnamu je služilo in se bojevalo več kot 3 milijone ameriških vojakov, 58.220 jih vojne ni preživelo, 150.000 je bilo ranjenih, 21.000 pa jih je postalo trajnih invalidov. Čeprav točno število še danes ni znano, je po nekaterih podatkih pogrešanih ostalo 1.350 ameriških vojakov, 1.200 pa jih je umrlo in njihovih trupel nikoli niso našli. Po nekaterih podatkih je bila povprečna starost padlih 21 let, 86,3 % je bilo belih in 12,5 % je bilo črncev in pripadnikov drugih ras.Po vojni je 830.000 vojakov zbolelo z različnimi psihičnimi motnjami. Po ocenah se je z begom vpoklicu izognilo 125.000 Američanov, 50.000 pa jih je dezertiralo.

Južno vietnamska vojska je imela med spopadi 220.357 mrtvih in 1.170.000 ranjenih. Najhujše izgube v vojni je utrpel Severni Vietnam. Od leta 1955 do 1975 je v različnih bojnih operacijah izgubil kar 1.176.000 rednih vojakov in pripadnikov Vietkonga, 600.000 pa jih je bilo ranjenih. Izgube pa niso bile le vojaške. Najbolj je trpelo civilno prebivalstvo, tekom vojne je umrlo več kot dva milijona Vietnamcev. Tem pa lahko prištejemo še do 300.000 mrtvih civilistov iz Kambodže in do 200.000 mrtvih civilistov iz Laosa. Uničene so bile številne vasi in mesta tako v južnem kot severnem Vietnamu.
Kako totalna je bila vojna, je moč sklepati tudi po porabi orožja. Med vojno so Američani na Vietnam odvrgli kar neverjetnih 6.727.084 ton bomb, kar je več kot v obeh svetovnih vojnah skupaj. Uporabljalo pa se ni le konvencionalno orožje. Da bi Američani odkrili sovražnikove premike so nad pragozdom v Vietnamu, Laosu in Kambodži razpršili več tisoč litrov različnih kemičnih snovi, ki so povzročile, da je drevesom odpadlo listje. Podobno tehniko so uporabljali pri uničevanju kmetijskih pridelkov, da ti nebi prišli v roke sovražnika in mu tako omogočili obstanek. S pršenjem kemikalij v zrak, jim je uspelo spreminjati tudi vreme, tako so npr. krajšali sušna obdobja med katerimi je bil sovražnik najbolj aktiven. Vse te kemikalije pa niso imele vpliv le na rastline ampak tudi na ljudi, tako da so ti obolevali še leta po koncu vojne.

"Bila je tudi prva vojna, v kateri je ena stran (ZDA) zmagala v vseh bitkah, vendar izgubila vojno".

https://sl.wikipedia.org/wiki/Vietnamska_vojna
https://en.wikipedia.org/wiki/Nguy%E1%BB%85n_Ng%E1%BB%8Dc_Loan#/media/File:GenNguyenNgocLoan.jpg
https://www.rtvslo.si/svet/umrl-arhitekt-ameriske-vojne-v-vietnamu/206983
https://www.rtvslo.si/svet/mi-lai-tudi-po-40-letih-ni-pozabljen/84750
https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/filmi-iz-ameriskega-bunkerja-4-vietnam/364684
https://www.rtvslo.si/svet/primer-my-lai-pokol-v-imenu-vojne/225349
https://rjensen.people.uic.edu/vietnam.html
https://www.rtvslo.si/1968/my-lai-ameriski-nikdar-kaznovani-pokol-civilistov-v-vietnamu/44816


VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 800px-66
                   Ho Chi Minh, oče vietnamskega upora
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Ngo_di10
   Ngo Dinh Diem, voditelj Južnega Vietnama, dokler ga v
    državnem udaru uporniki ob pomoči CIE niso ustrelili
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 1280p107
Ameriški predsednik John F. Kennedy novinarjem pojasuje položaj ZDA v Vietnamu
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 800px-67
V prvi polovici vojne so Američani večinoma izvajali zračne operacije
                                nad Severnim Vietnamom
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 800px-68
William Westmoreland, poveljnik ameriške vojske v Vietnamu
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 1280p108
                 Pomembno vlogo med boji v Vietnamu je odigral hellikopter
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Vietco11
Pripadnik Vietkonga v podzemnem tunelu leta 1968
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Execut10
   Major Nguyen Ngoc Loan 1.februarja 1968 pred kamerami na ulici ubije
              častnika vietkonga, kar postane simbol Vojne v Vietnamu
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 1280p109
Ameriška ambasada v Saigonu potem, ko so jo januarja 1968 napadli pripadniki Vietkonga
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 1280p110
                      Južno vietnamski vojaki med boji v okolici Saigona
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Jungle10
                            Ameriške posebne enote za boje v džungli
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Us-arm10
                                     Ameriška patrulja med počitkom
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 1280p111
                      Zadnja velika severno-vietnamska ofenziva leta 1975
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 800px-69
                                           Zmaga

VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 1280p112
Ameriški marinci med desantom na otoku Koh Tang (Mayaguez incident), kmalu
zatem so padli v zasedo rdečih Kmerov, med evakuacijo so za seboj pustili tri
         marince, ki zdaj veljajo kot zadnje uradne žrtve vietnamske vojne
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 My_lai10
Mrtvi vaščani iz vasi My Lai, ki so jih 16. marca 1968 brez razloga pobili ameriški
vojaki. Podobni pokoli so se dogajali po vsem Vietnamu in so jih izvajale vse
                                    v vojno vpletene strani
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 65480710
                               Ameriški vojak med požigom vasi My Lai

MY LAI

16. marca 1968 je skupina ameriških vojakov iz čete Charlie iz prvega bataljona 23. pehotne divizije brutalno ubila večino vaščanov My Laia, vključno s starci, otroki in ženskami, ki so jih pred tem posilili in iznakazili.

Ameriški vojski je pokol uspelo prikrivati leto dni, dokler o njem niso začeli poročati ameriški mediji, s tem pa so sprožili val mednarodnega ogorčenja. ZDA so imele v tistem času v Vietnamu že skoraj 500.000 vojakov, kar je Washington vsak mesec stalo dve milijardi dolarjev.
Razkritje pokola, ki ga domoljubni Američani nikdar ne bi pripisali svojim junakom v uniformah, je pomenilo odločilno točko preobrata v ameriškem javnem mnenju glede vietnamske vojne in dokončno obrnilo javnost proti nesmiselni vojni na jugovzhodu Azije, v kateri je v slabih dveh desetletjih umrlo 58.000 ameriških vojakov, 303.000 pa jih je bilo ranjenih.

Ocene, koliko je bilo skupno smrtnih žrtev vojne, ki je terjala še posebej visok davek med civilisti, so različne in se gibljejo med 1,5 milijona in 3,6 milijona. (Poenostavljen) razlog, zakaj se je vojna, najdaljša za ZDA, sploh začela? Ameriški patološki strah pred komunizmom in prepričanje, da se bo iz Severnega Vietnama razširil po celotni jugovzhodni Aziji.

Četa Charlie in Stekli pes

Vas My Lai je bila sicer del Južnega Vietnama, ki je bil s severom v vojni, a provinca Quang Ngai je veljala za trdnjavo komunistične Fronte narodne osvoboditve (NLF) oz. vietkongovcev, zato je bila pogosta tarča tako ameriških kot južnovietnamskih bombnih napadov.
Marca je bila četa Charlie pod vodstvom strahospoštovanega stotnika Ernesta Medine - Steklega psa obveščena (napak, kot se je izkazalo), da so vietkongovci zasedli vas Son My/My Lai, zato so bili poslani tja, da sovražnika in simpatizerje vietkongovcev odstranijo, vas pa uničijo. V tistem času je morala ameriških vojakov na terenu naglo upadala, sama četa Charlie pa je od svojega decembrskega prihoda v državo v treh mesecih utrpela že 40 žrtev v svojih vrstah, tako da jih je do marca ostalo samo še dobrih sto.
Medina je na predvečer napada svojim vojakom dal navodila, naj v vasi pobijejo vse "sovražnike", saj naj bi se civilisti okoli 7. ure odpravili na tržnico. Na vprašanje, ali naj ubijejo tudi ženske in otroke, naj bi dal Medina nejasen odgovor in poudaril, naj ubijejo "sovražnike". "Vsi so vietkongovci, pojdite in jim pokažite!"

Brez milosti

Ko je četa Charlie pod vodstvom mladega poročnika Williama Calleyja kmalu po zori prispela v My Lai, tam niso našli nobenega vietkongovca, le mirno vas, v kateri so se pretežno ženske, otroci in starci ravno spravljali k zajtrku. Vojaki so vaščane zbrali v skupine in začeli pregledovati njihove kolibe. Čeprav so našli le nekaj kosov orožja, je Calley svojim možem ukazal poboj neoboroženih vaščanov.
Nekaj vojakov se je ukazu uprlo, a brez učinka - v nekaj sekundah je bil pokol s Calleyjem v prvih bojnih vrstah v polnem zagonu. Eden od vojakov je starca nabodel z bajonetom, drugega vaščana pa vrgel v vodnjak in vanj vrgel granato. Ženske in otroke, ki so molili okoli oltarčka s kadilom, so vse po vrsti pobili s strelom v zatilje.

Milosti niso pokazali do nikogar - mame, ki so ščitile svoje otroke, so ustrelili, otroke, ki so skušali zbežati, prav tako, množično so posilili neznano število žensk, njihove domove pa požgali do tal. Znesli so se tudi nad živino, uničili polja in pridelek ter zastrupili vodnjake. Calley je osebno v jarek za vasjo odvlekel več deset vaščanov, vključno z otroki, in jih usmrtil z mitraljezom.
"Videl sem, kako so z raketometom ustrelili v skupino ljudi. A večinoma so uporabljali brzostrelke, ženske in otroke pa so postrelili kot vse druge," je pozneje na sojenju povedal očividec, narednik Michael Bernhardt. "Nobeden izmed vaščanov se vojakom ni postavil po robu, sam pa sem videl samo tri kose zaseženega orožja. Na ameriški strani ni bilo nobene žrtve. My Lai je bil kot vsaka druga vietnamska vas - starci, ženske in otroci. V bistvu se ne spomnim, da bi videl v celi vasi enega za vojsko godnega moža, živega ali mrtvega."

Junaški pilot

Da je v My Laiu sploh kdo preživel, je bil zaslužen Hugh Thompson, pilot vojaškega helikopterja, ki je bil ravno takrat s svojo ekipo na izvidnici. "Leteli smo naprej in nazaj in ni trajalo dolgo, da smo začeli opažati večje število trupel. Kamor koli smo pogledali, smo videli trupla. Dojenčki, dve, tri, štiri leta stari otroci, ženske, starci, nobenega za vpoklic godnega človeka," se je Thompson spominjal na konferenci o My Laiu leta 1994.
Thompson je s svojim helikopterjem pristal med vojaki in bežečimi vaščani ter je najprej vojake zaprosil za pomoč pri ranjenih vaščanih, ti pa so mu posmehljivo odgovarjali, da je edina pomoč zanje granata. Nazadnje je svojim rojakom zagrozil, da bo nanje streljal, če bodo še naprej napadali vaščane, in skušal rešiti tiste, ki se jim je še dalo pomagati.
S svojo posadko je nekaj deset preživelih odpeljal do bolnišnične oskrbe, dogajanje v My Laiu pa prijavil svojim nadrejenim kot "umor" in "nepotrebno pobijanje". Ker so se bali prevelikega prahu, so vrhovni vojaški poveljniki odpovedali podobne operacije v provinci, kljub temu pa so Medini izdali pohvalo, četi Charlie čestitke, operacijo v My Laiu pa uradno razglasili za "uspeh", v kateri naj bi bilo ubitih 128 vietkongovcev in 22 civilistov. "Ameriški vojaki so v krvavi, cel dan trajajoči bitki ubili 128 komunistov," je takrat zmagoslavno poročala vojaška revija Stars and Stripes.

Thompson - junak ali izdajalec?

Čeprav se je Thompson v zgodovino vpisal kot junak, je bil po vrnitvi iz Vietnama v domovini dolgo izobčen, črna ovca v vojski, grozili so mu s smrtjo, za nameček je trpel za posttravmatskim sindromom in hudimi depresijami. Leta 1998 so mu podelili vojakovo odličje, najvišje priznanje ameriške vojske, namenjeno tistim, ki so izkazali poseben pogum. Ker so mu ga želeli izročiti po tiho, brez pompa, se je Thompson uprl in od vojske zahteval javno odlikovanje, skupaj s svojo posadko.
Thomspon je umrl za rakom leta 2006, star 60 let. Vojakom, ki so masakrirali My Lai, ni nikdar oprostil. "V meni ni dovolj moškega, da bi jim oprostil. Ker so povzročili toliko gorja in trpljenja - in to brez kakršnega koli razloga. Nobenega razloga ni bilo, nobene grožnje, nobenega sovražnika, celo nikogar, ki bi lahko zrasel v sovražnika," je povedal leta 2004 v intervjuju za BBC. "Tega vojak ne počne. V nobeni državi. Preprosto ne počne."

Prikrivanje My Laia

V My Laiu so po koncu pokola našteli 504 mrtve, od tega 182 žensk (17 nosečih) in 173 otrok, vključno s 56 dojenčki. Ker so se dobro zavedali, da bi novica o pokolu sprožila velik škandal, so višje postavljeni častniki v četi Charlie in 11. brigada skušali storiti vse, da bi škodo minimalizirali in pokol prikrili. Posamezni nižje rangirani vojaki so sicer vodstvo skušali opozoriti, kaj se dogaja v Vietnamu, a brez učinka.
Eden tistih, ki je bil zadolžen za preverjanje obtožb, je bil takrat 31-letni Colin Powell, ki je dobrih 30 let pozneje postal državni sekretar v republikanski administraciji Georgea W. Busha. Powell je v uradnem poročilu zapisal, da očitki ne držijo in da so odnosi med ameriškimi vojaki in Vietnamci "odlični". Primerjajte to s prostodušno izjavo Dennisa Bunninga, enega izmed vojakov v četi Charlie, ki je pozneje takole pričal pred vojaškim sodiščem: "Rekel bi, da večina članov naše čete Vietnamcev ni imela za ljudi."

Razkritje

Za pokol pa je slišal tudi Ron Ridenhour, vojak v 11. brigadi, ki pri pobijanju ni sodeloval, se je pa odločil, da dogodke razkrije. Po neuspešnem pisanju pisem ameriškemu predsedniku Richardu Nixonu, Pentagonu, State Departmentu, generalštabu in več kongresnikom je nazadnje vse razkril v intervjuju z neodvisnim preiskovalnim novinarjem Seymourjem Hershem, ki je zgodbo za AP objavil novembra 1969, povzeli pa so jo vsi večji mediji.
Razkritje je dvignilo veliko prahu, javnost je bila ogorčena, aktivisti pa so ameriške vojake označevali za "morilce dojenčkov". Vojski ni preostalo drugega, kot da ukaže preiskavo pokola v My Laiu in poskusov njegovega prikritja, za kar so zadolžili generala Williama Peersa. Marca 1970 so po 14 tednih dela in 400 intervjujih s pričami objavili končno poročilo in priporočilo, da se zaradi vpletenosti v prikrivanje pokola ovadi 28 častnikov. Nazadnje so obtožnice vložili le proti 14, vključno s Calleyjem, stotnikom Ernestom Medino in polkovnikom Oranom Hendersonom.
Vsi so bili oproščeni, razen Calleyja, za katerega je sodišče odločilo, da je kriv naklepnega umora, ker je ukazal poboj, čeprav se je Calley branil, da je le izpolnjeval Medinove ukaze.
"Dobil sem ukaz, da grem v vas in uničim sovražnika. To je bila tisti dan moja naloga. To je bila misija, ki mi je bila zaupana. Nisem si razbijal glave in razmišljal v okvirih moški-ženske-otroci. Vsi so bili označeni enako in s tako oznako smo se tam ukvarjali - preprosto, sovražnik. Zdelo se mi je - in še vedno se mi zdi - da sem ukrepal, kot so mi ukazali, in da sem izpolnil ukaz, ki mi je bil dan, in zaradi tega se ne počutim prav nič slabo," je dejal na sojenju.

Namesto dosmrtne ječe tri leta hišnega pripora

Calley je bil marca 1971 obsojen na dosmrtno kazen, a so mnogi v njem videli grešnega kozla. Po pritožbi so mu kazen najprej znižali na 20 let, nato pa na 10. Leta 1974, po vsega treh letih hišnega pripora, kamor ga je dal iz vojaškega zapora preseliti Nixon že na dan obsodbe, je bil že pogojno izpuščen.
Danes je star 74 let in živi v Miamiju na Floridi, leta 2009 pa se je vseeno javno opravičil za svojo vlogo pri pokolu, a ponovil, da je le "nespametno" izpolnjeval ukaze.
Poznejše preiskave so razkrile, da pokol v My Laiu še zdaleč ni bil osamljen incident. Dogajala so se še številna druga grozodejstva, a javnosti manj znana, kot je denimo pokol vaščanov v My Kheju. V delti Mekonga pa so v zloglasni vojaški operaciji "Hitri ekspres" pobili na tisoče vietnamskih civilistov, zaradi česar je poveljnik te operacije, general major Julian Ewell, dobil vzdevek "Klavec iz delte".
Ostaja pa pokol v My Laiu, skupaj s pokolom v južnokorejskem No Gun Riju leta 1950 med korejsko vojno, eden največjih pokolov civilistov s strani ameriških sil v 20. stoletju.

Posledice razkritja

Do začetka 70. let je ameriška ofenziva v Vietnamu že izgubljala zalet, Nixonova administracija pa je počasi umikala čete iz države in prenašala pooblastila na za terenske operacije zadolženim Južnim Vietnamcem. Morala med ameriškimi vojaki v Vietnamu je bila izredno nizka, naraščale pa so jeza in frustracije. Vojaki so vse bolj posegali po mamilih in oblasti so leta 1971 ocenile, da je zasvojena že dobra tretjina vojakov.
Razkritje pokola v My Laiu je vojake samo še bolj demoraliziralo, saj so se spraševali, kaj vse še počno in prikrivajo njihovi nadrejeni v državi, ki naj bi jo osvobajali. Medtem je v ZDA močno naraščalo protivojno razpoloženje, še okrepljeno po novicah o My Laiu, javnost pa je postajala vse bolj zagrenjena zaradi dolgoletne vojaške prisotnosti v Vietnamu.
Vojna v Vietnamu se je uradno končala aprila leta 1975, preživeli pokola v My Laiu pa zadoščenja nikdar niso dobili.
https://www.rtvslo.si/svet/izbor-svet/my-lai-ameriski-nikdar-kaznovani-pokol-civilistov-v-vietnamu/448167

ORANŽNI AGENS

Sodišče v Franciji ni ugodilo zahtevi po sojenju kemičnim podjetjem, ki so Združenim državam med vietnamsko vojno dobavljala herbicide, tudi zloglasni oranžni agens.

Francosko sodišče je 10.maja 2021 v odmevni odločitvi zavrnilo tožbo francoske državljanke Tran To Nga, po rodu Vietnamke, proti štirinajstim podjetjem, ker so proizvajala močno strupene herbicide in jih prodajala ameriški vojski, ki jih je uporabljala med vietnamsko vojno. Šlo je zlasti za zloglasni oranžni agens, ki je ime dobil po barvi posod, v katerem so ga shranjevali.

Sodišče je zavrnitev začetka sodnega postopka proti podjetjem utemeljilo s tem, da so delala za Združene države in da sodišče nima pristojnosti nad ravnanjem tuje suverene države v času vojne. Med podjetji, ki jih je 79-letna Tran To Nga v svojem imenu, v imenu svojih prizadetih otrok in stotisočev Vietnamcev tožila, sta tudi Monsanto, ki je zdaj v lasti nemškega farmacevtskega velikana Bayer, ter ameriški Dow Chemical.

Strup v prehranjevalni verigi

Po ocenah nevladnih organizacij je milijon Vietnamcev utrpelo posledice zaradi uporabe 76 milijonov litrov herbicidov, ki jih je v letih 1962–1971 ameriška vojska raztrosila po gozdovih in poljih na površini, veliki kot Slovenija. Vietnamska vlada govori o treh milijonih prizadetih, ZDA pravijo, da so ocene nezanesljive.

Oranžni agens povzroči odpadanje listov z dreves in je bil namenjen razkrivanju in preprečevanju preskrbovalnih poti pod listavci iz komunističnega Severnega Vietnama v kapitalistični Južni Vietnam. Uporabo agensa je leta 1961 odobril predsednik John F. Kennedy. Strup je prodrl v tla in podtalnico ter zašel v prehranjevalno verigo, tako da sta zelenjava in meso, ki so ju Vietnamci z juga uživali, povzročala bolezni in smrt v več generacijah. Zlasti je bil nevaren za nosečnice oziroma njihov plod. Omeniti velja tudi zastrupljeno in zato neuporabno obdelovalno zemljo ter umiranje živali.

Tran To Nga, ki je vložila tožbo, je nekdanja novinarka in aktivistka, ki se je leta 1966 skupaj s še dvesto mladimi odpravila na več kot 1000 kilometrov dolgo pot skozi džunglo iz Severnega v Južni Vietnam po znameniti Ho Ši Minhovi poti, da bi sodelovala pri osvoboditvi južnega dela države. Potovali so štiri mesece. Zatem je več let preživela v džungli, tam rodila, nakar so jo ujeli in mučili, potem pa je bila spet noseča. A vse to je preživela ter dočakala ameriški umik leta 1973 in združitev države leta 1975. Živi razpeta med Francijo in Vietnamom, v zadnjih letih se bojuje z rakom zaradi velike količine joda v krvi, sladkorne bolezni tipa 2 in izredno redke alergije na inzulin, poleg tega je dvakrat prebolela tuberkulozo, kar naj bi bilo vse posledica oranžnega agensa. Tudi njeni otroci so bili zaradi istega razloga rojeni z genskimi okvarami, hčerka je umrla zaradi srčne okvare.

Sledi pritožba

Tožbo proti kemičnim podjetjem je sama označila za »zadnji boj«. Potem ko jo je sodišče včeraj zavrnilo, pa je dejala, da je dosegla cilj, namreč seznaniti ljudi po svetu s tragedijo, ki jo povzroča oranžni agens. V Vietnamu se namreč otroci še vedno pogosto rojevajo z Downovim sindromom, cerebralno paralizo in močno deformiranim obrazom. Napovedala pa je tudi pritožbo na včerajšnjo sodbo.

Združene države so sicer priznale odškodnino svojim, avstralskim in južnokorejskim veteranom, pri katerih so se pokazale posledice uporabe kemikalij, ne pa (še) veliko številnejšim vietnamskim žrtvam.
https://www.dnevnik.si/1042954875

goran9030 voli ovaj upis

Na vrh Go down
goran9030
GENERAL MAJOR Moderator stažist(a)
GENERAL MAJOR Moderator stažist(a)
goran9030

Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 3130
REPUTACIJA : 50
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 55
M(j)esto Đakovo

VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: VOJNE ZANIMLJIVOSTI   VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Icon_minitime22.07.21 18:02

Vijest kao vijest - treba je objaviti, a da li će biti kao što je napisano, vidjet ćemo kad avion poleti. 
Do tada je sve ovo "na vrbi svirala"

PETA GENERACIJA
Rusija predstavila borbeni avion 'Šah-mat', rival američkom 'nevidljivom' lovcu F-35

VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 1501593
Ruski Sukhoi Šah-mat
Izvor: Profimedia / Autor: Alexey Maishev / Sputnik / Profimedia

Rusija je u utorak na MAKS-u, godišnjoj izložbi aviona u Moskvi, predstavila prototip svog novog Sukhoi borbenog aviona pete generacije za koji je najavljeno da će prvi put poletjeti 2023., a prva bi serija trebala biti proizvedena 2026.


Ratni avion, koji je dobio naziv “Šah-mat”, vjerojatno će postati rival američkom “nevidljivom” lovcu F-35, rekao je Oleg Pantelejev, šef analitičke službe agencije Aviaport.
Očekuje se da će novi ruski borbeni avion prvi put poletjeti 2023. godine, a prva serija trebala bi biti proizvedena 2026., rečeno je na predstavljanju, kako prenosi agencija Interfax.
U kratkom promotivnom videu sudjelovali su piloti iz Ujedinjenih Arapskih Emirata, Indije, Vijetnama i Argentine, pa se pretpostavlja da Moskva svoj novi avion namjerava predstaviti i na inozemnim tržištima.


Izvor: Društvene mreže / Autor: youtube

Posljednjih je godina Rusija uspješno proizvela prototipove novih sustava naoružanja, no čini se da je imala određene probleme u nastojanju da krene sa serijskom proizvodnjom, kako piše Reuters.
Zemlja, od kada je Vladimir Putin na vlasti, izdvaja golema sredstva za vojno zrakoplovstvo i naoružanje, i u okviru vlastitih oružanih snaga, ali i u nastojanju da poveća prihode od izvoza oružja. Novo rusko oružje velikim se dijelom temelji na sovjetskoj tehnologiji iz doba Hladnog rata.


Rusija već ima borbene avione četvrte generacije – Sukhoi Su-27 teške kategorije i Mikoyan MiG-29 lakše kategorije. Kako je naveo Pantelejev, iz skupine aviona teške kategorije, Rusija za sada ima samo jedan takav primjer pete generacije, Su-57, koji nema svoj ekvivalent u lakoj kategoriji.
“Borbeni avioni lake kategorije puno su traženiji nego avioni teške kategorije, jeftiniji su i prikladniji za države koje nemaju velike teritorije”, rekao je Pantelejev za Reuters.
Rusija je svoj “nevidljivi” borbeni avion Sukhoi Su-57 predstavila na MAKS-u 2011. godine
Vlasnik kompanije koja proizvodi zrakoplove Sukhoi, a koja datira još iz sovjetske ere, je United Aircraft Corporation, dio konglomerata Rostec.

_________________
Nigdar ni tak bilo
da ni nekak bilo,
pak ni vezda nebu
da nam nekak nebu.

Doktor Živago voli ovaj upis

Na vrh Go down
https://sked.com.hr
goran9030
GENERAL MAJOR Moderator stažist(a)
GENERAL MAJOR Moderator stažist(a)
goran9030

Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 3130
REPUTACIJA : 50
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 55
M(j)esto Đakovo

VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: VOJNE ZANIMLJIVOSTI   VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Icon_minitime23.07.21 12:22

Ratni brodovi Irana u Baltičkom moru, hiljadama kilometara od kuće, na putu za Rusiju

VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Fee4c44d2a9dd20bb946cfc026e025a9-e1626977274766
Foto: Beta/Royal Danish Air Force via AP
Danska vojska je danas saopštila da je uočila iranski ratni brod, razarač, i veliki brod za podršku kako plove Baltičkim morem, verovatno na putu za Rusiju, na predstojeću paradu.

Ministarstvo odbrane Danske je objavilo fotografije novog iranskog razarača domaće proizvodnje „Sahand“ i broda za prikupljanje obaveštajnih podataka „Makran“ kako plove pored danskog ostrva Bornholm. Fotografije je napravilo Ratno vazduhoplovstv Danske.
„Pretpostavlja se da su na putu ka godišnjoj pomorskoj paradi u Sankt Peterburgu“, objavila je Vojska Danske.

Danas je iranska državna novinska agencija IRNA izvestila je da će zapovednik Ratne mornarice, admiral Hosein Hanzadi, biti na toj pomorskoj paradi na poziv ruskog ministra odbrane, ali pod uslovom da „ruski planirani program bude u skladu s planovima Ratne flote Irana“.
Očekuje se da će se pomorska parada održati u nedelju, prenose ruski državni mediji.
Dva iranska broda snimljena kod Danske su još u maju isplovila iz svoje luke Bandar Abas.
Fotografije kompanije „Maxar Technologies“ od 28. aprila pokazuju da je na palubi „Makrana“ sedam iranskih čamaca za brzi napad, koja obično koriste snage paravojne Revolucionarne garde. Na danskim vojnim fotografijama objavljenim danas, tih sedam čamaca se vidi pokriveno ciradom.

Sajt „Politico“ je krajem maja, pozivajući se na neimenovane zvaničnike, pisao da je Venecuela konačno odredište dva iranska broda. Međutim, izgleda da su oni, umesto toga, oplovili afrički Rt dobre nade i nastavili ka severu tokom putovanja neobično dugog za Ratnu mornaricu Irana.

_________________
Nigdar ni tak bilo
da ni nekak bilo,
pak ni vezda nebu
da nam nekak nebu.

Doktor Živago voli ovaj upis

Na vrh Go down
https://sked.com.hr
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1420
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: VOJNE ZANIMLJIVOSTI   VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Icon_minitime25.07.21 23:37

VOJAŠKA PARADA RUSKE MORNARICE

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes med vojaško parado mornarice v Sankt Peterburgu dejal, da je ruska mornarica sposobna smrtonosnih napadov na podvodne in zračne cilje sovražnika, če bo to potrebno. Putin je omenjeno dejal le nekaj dni po tistem, ko so predstavniki ruske vojske napovedali preizkus novega ruskega naprednega orožja.

Za del tega orožja je Vladimir Putin po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal, da je nepremagljivo.
"Ruska mornarica ima danes vse, kar potrebuje za zaščito naše države in naših nacionalnih interesov," je dejal ruski predsednik. Dodal je, da lahko Rusija zazna "podvodne, kopenske ali zračne sovražnike in jih zadene, če bo potreben smrtonosni napad".

Putin je po poročanju ruske državne televizije še dejal, da si je Rusija zagotovila mesto med vodilnimi svetovnimi pomorskimi silami, med drugim z razvojem "najnovejšega hipersoničnega natančnega orožja, ki mu še vedno ni para na svetu".

Ruski voditelj je govoril ob robu vsakoletne parade vojaških plovil, na kateri so sodelovali ruski pomorski častniki in obrambni minister Sergej Šojgu. Na peti paradi skupno sodeluje 54 ladij, 48 letal in več kot 4000 vojakov. Pripravili so jo ob 325. obletnici ustanovitve ruske flote.

Rusija sodi med države z najdaljšo obalno črto na svetu, poleg Kanade, Indonezije in Grenlandije. Parado so ob današnji obletnici po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pripravili tudi v drugih ruskih pomorskih oporiščih, kot so oporišče črnomorske flote v Sevastopolu na polotoku Krim, sirsko sredozemsko obalno mesto Tartus ter Vladivostok, ki je pristanišče za tihomorsko ladjevje ruske mornarice.

ZDA, Kitajska, Francija in druge velesile so že napovedale načrte za razvoj lastnega hipersoničnega orožja in naj bi kmalu dohitele Rusijo.
Z drugim največjim arzenalom jedrskega orožja na svetu in ogromnimi zalogami balističnih raket ima Rusija že sedaj po navedbah AFP zadostne vojaške zmogljivosti za odvračanje svojih sovražnikov.
https://siol.net/novice/svet/putin-napenja-misice-ruska-mornarica-je-sposobna-smrtonosnih-napadov-557690
https://si.rbth.com/science/88502-pomorska-parada-sankt-peterburg-2021
https://si.rbth.com/science/87025-pomorska-parada-dan-vojne-mornarice-sankt-peterburg

VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 325_le10
            Slavna bojna ladja Azov ob 325 letnici ustanovitve vojne mornarice
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 90c9b010
Na peti paradi ruske mornarice sodeluje 54 ladij, 48 letal in več kot 4000 vojakov
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Putin_10
       Peto parado ruske mornarice so pripravili ob 325 letnici njene ustanovitve
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Putin_10
                    Rusija sodi med države z najdaljšo obalno črto na svetu
VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Putin_11
                            Sodelovalo je 45 najsodobneje opremljenih ladij



Video slovesnosti Pete parade Ruske mornarice, vreden ogleda v 41:16 omenjajo Beograd

Doktor Živago voli ovaj upis

Na vrh Go down
Sponsored content




VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: VOJNE ZANIMLJIVOSTI   VOJNE ZANIMLJIVOSTI - Page 12 Icon_minitime

Na vrh Go down
 
VOJNE ZANIMLJIVOSTI
Na vrh 
Stranica 12/12Idi na stranicu : Previous  1, 2, 3 ... 10, 11, 12

Permissions in this forum:Možete odgovoriti na teme ili komentare u ovom forumu
FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA 22.12.1941 - 18.07.1991 :: CIVILNA PLATFORMA :: GLOBUS-
Otvori novu diskusiju   Odgovori na temuIdi na: