Priroda u mome kraju (drugi dio teme)

Vojnik Graničar (citat):

Pogled na vojnu bolnicu u Splitu.
Možda i puževi čekaju red.  

arcibald01 (citat):

Če so tudi v Splitu takšne čakalne vrste kot pri nas bodo polži prilezli do zdravnika še prehitro.

Oni mogu doći do bolnice za 1 minutu.
Ima još stabala sa puževima ali na ovome ih je bilo najviše.

Evo jutros oko 06:30 sati otišao sam na kupanje.
Uz more sam sreo sretnu majku i njene pačiće.
Ove godine je uspjela da izleže 5 pačića.
Valjda ih neće debili opet gađati kamenjem i ubiti kao prošle godine.

Atar Inđije... Suncokret, Kukuruz i njiva posle žetve pšenice.

Posljedice vatrometa, ovog puta prigodom otvorenja filmskog festivala u Puli, su stotine mrtvih ptica..

Zlatni rat, Bol na Braču, @Instagram

BOSNA in HERCEGOVINA - I.

POLETJE - 28.dan:

UNA

Na dopustu smo se ustavili v "Restavrant Sunce", malo pred Bihaćem, uživali ob pogledih na čudovito, prelepo smaragdno zeleno, reko Uno in v gostilni jedli odlično pripravljene in poceni postrvi na žaru s prilogo!



                                                                                  Slapovi reke Une


                                                                          Čudovita pokrajina ob reki Una

BANJA VRUĆICA - IV.

POLETJE - 20.dan:

TERME

V hotelu nas je na začetku dopusta čakala revija The PRESTIGE iz aprila/maja 2019, kjer je bila podrobno predstavljena Banja Vrućica, ki praznuje v letošnjem letu kar 100 letnico obstoja. V letu 2018 je Zdravstveno turistični center Banja Vrućica dosegla rekord z 228.000 nočenji.
https://banja-vrucica.com/
https://banja-vrucica.com/termomineralna-voda/
https://banja-vrucica.com/ozdravite-2/
https://banja-vrucica.com/uzivajte/
https://banja-vrucica.com/poslujte/
https://banja-vrucica.com/ojacajte/
https://banja-vrucica.com/online-rezervacija/
https://banja-vrucica.com/blog/
https://banja-vrucica.com/kontakt/



                                                Zdravilo za srce in dušo


                                    Zunanji bazenski kompleks se razprostira na 8000 m2


                         dr.Dragan Bogdanić je novo stari direktor ZTC Banja Vrućica


             Sodobna namestitev, prijazno osebje, dobra hrana in veliko športne dejavnosti

BANJA VRUĆICA - V.

POLETJE - 20.dan:

TERMOMINERALNA VODA

Termomineralna voda je zavoljo in zahvaljujoč svojim zdravilnim lastnosti, ki jih poznajo še iz rimskih časov, med ljudmi zelo priljubljena, ki se zato odločajo za zdravilišče Banja Vrućica tudi zaradi oblike naravnega zdravljenja.
Je svetlo rjave barve in njen izvir je 125 metrov pod zemljo, na izviru ima temperaturo 38 celzija, količina termomineralne vode je 70 l/s in zmanjšan na daje 20 l/s, kar je dovolj za potrebe term Banje Vrućice. V kemični sestavi termomineralne vode prevladuje Natrij Na (450mg/l), Kalij K (43 mg/l), Kalcij Ca (452 mg/l) in Magnezij Mg (105 mg/l).
https://banja-vrucica.com/termomineralna-voda/
https://banja-vrucica.com/balneo-terapija/



                               Letak o termomineralni vodi v Banji Vrućici Teslić


                                Sestava in balneološke značilnosti termomineralne vode


    Na sliki okolice zunanjega bazena, se vidi na pol poti do cerkve, rumeno ograjen prostor, kjer je vrtina termomineralne vode


                                                                   Vrtina termomineralne vode

U krugu od 5km od mog sela imaju bar tri-četiri izvora mineralnih voda.
Najpoznatiji je izvor u istoimenom zaseoku Kisjele vode.



Tu je i devastirani, nekad vrlo popularni motel.

IZOLA - XLXX.

POLETJE - 36.dan:

GLISER

Pred Izolo je nekaj minut pred 14. uro zagorel čoln. Regijski center za obveščanje je bil o dogodku obveščen ob 13.44. Na krovu je bilo šest italijanskih državljanov, ki so poskakali v morje.

Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje je na sedemmetrskem čolnu zagorelo ob 13.44, ko se je nahajal približno eno navtično miljo od obale.

https://www.youtube.com/watch?time_continue=9&v=z4HG3eCHi3E
https://www.primorske.si/kronika/pred-izolo-zagorelo-plovilo-resevalna-akcija-v-tek


                                                             Črn dim iz pogorelega gliserja je bilo videti od daleč


                                                                              Goreči gliser pred Izolo


                                                                      Reševanje že močno gorečega gliserja


                                                                        Reševalna akcija v polnem teku


                                                                        Vlačilec Neptun je gasil goreči gliser


                                                                       Med reševanjem že pogorelega gliserja


                                                                              Poskušajo rešiti, kar se rešiti da


                                                Reševalci in ekipa za varovanje obalnega morja vlečejo ostanke gliserja

Mavrica

Bistrica na četvrtini svog toka

Moj komšija, malinar, ubrao i poklonio svojoj dragoj



Ja sam ubrao šljive sijamke i sam pojeo

IZOLA - XLXXI.

POLETJE - 85.dan:

DIPLOMATSKA REGATA

14. septembra 2019, so se na regatnem polju v obliki trikotnika pred izolsko marino znova pomerile jadrnice. 17. diplomatska regata, ki jo letos tradicionalno na drugo soboto v septembru organizira koprski Jadralni klub Veter pod častnim pokroviteljstvom ministra za zunanje zadeve dr. Mira Cerarja, bo gostila okrog 150 tujih diplomatov iz preko 50 akreditiranih diplomatsko-konzularnih predstavništev v Sloveniji.
Predstavnike diplomatskega zbora, slovenskega gospodarskega, političnega in športnega življenja, medijev, jadralcev in druge visoke goste bo v jutranjem delu prireditve nagovoril zunanji minister dr. Cerar. Udeležbo na regati je doslej potrdilo 39 veleposlanikov, 14 konzulov in častnih konzulov, 4 predstavniki mednarodnih organizacij, trije ministri slovenske vlade, 39 politikov in večje število gospodarstvenikov.
Diplomatska regata predstavlja edinstveno turistično promocijo Slovenije kot pomorske države, njene naravne in kulturne dediščine ter gospodarskih priložnosti. Dogodek povezuje udeležence javnega življenja v duhu športnega, kulturnega in jezikovnega sodelovanja, poleg tega pa je izrednega pomena tudi za krepitev dobrih medsosedskih in mednarodnih odnosov.
Predstavniki medijev, ki se želijo udeležiti letošnje regate, lahko svojo prijavo oddajo na naslednji spletni strani Jadralnega kluba VETER.
https://www.veter-klub.com/diplomatska-regata-2019.html
https://www.gov.si/dogodki/2019-09-14-v-soboto-v-izoli-ze-17-diplomatska-regata/

V ČEM SE "DIPLOMATSKA REGATA" RAZLIKUJE OD OSTALIH

Diplomatska regata je po naših podatkih edina tovrstna prireditev, na kateri se v jadranju med seboj pomerijo tudi člani diplomatskega zbora. Je predvsem prireditev družabno – športnega značaja, kjer se na istem prostoru srečajo jadralci, diplomati, politiki in gospodarstveniki. V sproščenem in neformalnem srečanju si izmenjujejo svoja mnenja in izkušnje, mogoče navežejo tudi kakšne poslovne stike, predvsem pa se zabavajo in preizkusijo v jadralnih veščinah.
Veliko povabljenih gostov s seboj pripelje tudi ožje družinske člane, za katere organizator poskrbi z različnimi obrobnimi aktivnostmi. Povabljenci, ki to sami želijo, pa se na jadrnicah pridružijo članom jadralnih posadk na njihovih jadrnicah.Tako imajo vsi jadralci, ki si to želijo, možnost, da na tej regati zajadrajo s člani diplomatskega zbora oziroma vidnejšimi politiki in gospodarstveniki iz Slovenskega prostora, o čemer odloča žreb, kar daje prireditvi še dodaten čar, saj do žreba nihče ne ve, na kateri jadrnici in s katero posadko bo jadral. Zvečer po regati je družabna prireditev s podelitvijo nagrad in z zabavo, za katero se bomo tudi letos potrudili, da bo nekaj posebnega.

KLJUČ RAZPOREDITVE POVABLJENCEV PO JADRNICAH

Ob prijavi jadrnice za regato se bodo vsi krmarji v skladu z razpisom regate odločili, koliko gostov bodo sprejeli na svojo jadrnico.
Glede na odločitev krmarja o številu gostov na jadrnici bo napisano toliko  listkov, kolikor povabljencev je krmar pripravljen sprejeti na krov svoje jadrnice. Vsi izpolnjeni žrebni listki bodo zbrani v bobnu, iz katerega bodo na sestanku krmarjev povabljeni gostje žrebali jadrnice. Z izžrebanimi jadrnicami pa bodo nato na regati tudi tekmovali. 
Po žrebu se bodo povabljenci pridružili posadki s katero bodo jadrali. Vsak povabljenec – ki je član tujega diplomatskega predstavništva, bo s seboj na jadrnico prinesel tudi zastavo svoje države in jo razobesil poleg zastave države, v kateri je jadrnica registrirana.

REZULTATI

1. Adriatic Europa - 14:06:36
2. Generali - 14:11:21
3. Cleansport One - 14:11:40
4. Scorpio 44 - 14:17:22
5. All 4 One - 14:35:50
6. Alkoholita - 14:39:58
7. Afrodita - 14:40:02
8. Daphne - 14:42:39
9. Christina 4 - 14:44:08
10. Mojca 2 - 14:44:09

ADRIATIC EUROPA

* Dolžina: 19 m
* Širina: 4,78 m
* Ugrez: 4,20 m
* Teža: 7,5 t
* Vodni balast: 1,1 t
* Višina jamborja: 25,65 m
* Glavno jadro: 140 m²
* Flok 1: 76 m²
* Drifter: 170 m²
* Genacker: 350 m²
* Motor: Yanmar 55 KM

Projekt Adriatic Europa – Dušan Puh Sailing Team je zasnovan kot povezovalni projekt, usmerjen k podpori in promociji jadralnega športa, ekologiji in naravnih razvojnih potencialov jadranskega morja, s poudarkom na razvojnih priložnostih severnega Jadrana in Slovenije kot pomorske države in turistične destinacije, s prisotnostjo slovenske maxi jadrnice na regatah na območju celotnega Mediterana. Jadransko morje ima še veliko neizkoriščenih razvojnih potencialov, zato ste k sodelovanju in podpori projekta vabljeni vsi, ki v tem prostoru delujete.
http://www.adriaticeuropa.com/



                                                                             Diplomatska regata 2019


                           Današnja zmagovalka Adriatic Europa in Dušan Puh Sailing Team

Še malo.

IZOLA - XLXXII.

JESEN - 3.dan:

BARVITA JESEN

Hitro je prišla jesen in z njo čudovite barve in seveda polna kašča lastnih pridelkov in zelišč, od grozja do vina, do hrušk in jabolk ter soka ali žganja, do limon in mandarinov, ki smo jih pridno gojili in zalivali skozi celo leto...



                                                                                        Saj sije kot sonce

IZOLA - XLXXIII.

JESEN - 5.dan:

MANDARINE

V letošnjem letu, bo velika fešta, saj bomo imeli prvič, od kar je kupljena, kar nekaj lepih mandarin. Narava nam na tak način vrača našo skrb za njo...



                                                                           Kmalu zrela mandarina takoj po dežju

IZOLA - XLXXIV.

JESEN - 6.dan:

ŽIŽOLE

ŽIŽOLA & ZIZYPHUS JUJUBA L. & ŽIŽOLA & ĆIĆINDULA & ČIČIMAK & CICINDRA & KITAJSKI DATELJ & ZIZIPHUS JUJUBA MILLER

Rjavo rdeče žižole, sladkega kislega okusa, ki rastejo in dozorevajo ravno te dni, so nadvse čudovit sadež, saj jih je čudovito obirati, še posebej, ker so tako zdravilne. Pogostoma so večje kot je človekov noht na palcu, čudovitega okusa, ki se razživi, ko ugrizneš vanje. Njihovo zašiljeno koščico obdaja bogata in mesnata snov, ki je ko predremo rjavo rdeč olupek, močno zelene barve, podobne kot pri kiwiju. Pri obiranju je potrebno paziti na ostre trne, saj so po obiranju roke, pogostoma opraskane, kot bi šli z njimi skozi robidovje. Kot sadež imajo veliko zdravilnih učinkov, saj delujejo protivnetno, odvajalno in diuretično.
V letošnjem letu je žižole dodatno opustošila zelo mrzla zima in posebej velika suša, kar se pozna na veliko njenih plodovih. So pa v zadnjem času pridobile na velikosti in so zelo lepe rdeče rjave barve, saj se v soncu lesketajo, kot bi bile namazane s pasto za rjave čevlje, kar jim da poseben čar. Nedvomno nam pa signal, da so takšne ravno prav za obiranje. Sicer jih je veliko tudi na tleh, veliko je tudi že posušenih in uvelih, kar bo prišlo prav vsem tistim, ki jih bodo vložili ali pripravili žižulin, zelo okusno pijačo s sadnim žganjem.
Ta pijača namreč prekleto prav pride, ko imate kakšne bolečine v želodcu, saj še nisem srečal pijače, ki bi tako uspešno in v majhnih količinah ter tako učinkovito premagovala nadloge takšne vrste. V raznih gostilnah ponujajo kot aperitiv, poznavalcem celotne zbirke posameznih letnikov, ki se med seboj po okusu razlikujejo, vsem pa je skupna beseda, da je to najboljša "medičija". Ko jih nabiramo smo lahko veseli in presrečni, da nas je narava tudi letos tako bogato in izdatno obrodila, saj nam je pogostoma na dan dovolj ena sama žižula, da potešimo potrebo po C vitaminu. Zato moramo ob vsakem trenutku razmišljati ali res tudi mi naši naravi vračamo v enaki meri, kot ona nam...:

Sončne, razkošne in zdravilne žižole

Žižola je rastlina, ki deluje eksotično in ima hkrati zelo okusen plod, kateri nas nekoliko spominja na okus dateljnov. Poznana je tudi pod drugim imenom in sicer kitajski datelj. Ime kitajski datelj je dobila po tem, ker njen videz, okus in barva plodov spominjajo na vsem dobro poznane dateljne, pa čeprav si rastlini nista niti v sorodu. Žižola je drevo, datelj pa vrsta palme. To je izjemno zanimiva in odporna rastlina, primerna za vzgojo na prav vsakem dvorišču. Kar se tiče zahtevnosti, ni zahtevna za gojenje in odlično uspeva tudi v celinskem podnebju.

Že pred 4000 leti je prišla iz Sirije na Kitajsko in od tam naprej v Evropo kjer je zadnja leta postala izjemno priljubljena, na Japonskem in v Ameriki pa postavljajo kar celotne plantaže kitajskih dateljnov. V Sredozemlju lahko najdemo dve vrsti žižol, toda njuni plodovi so manjši kot so plodovi hibridnih vrst. Žižola je lepo, dekorativno drevo, ki zraste v višino tudi do pet metrov. Listi so manjši, svetleči, njihov videz je, kot bi jih premazali s voskom. V maju, ko se odene v majhne, rumene cvete je še posebej dopadljiva, njen vonj pa privabi vsakega obiskovalca vašega dvorišča. Nekatere vrste imajo velike bodice, spet druge bodic sploh nimajo. Zaradi bolj kvalitetnega opraševanja jo sadimo na sadilno razdaljo med 3 in 4 metre, priporoča pa se sajenje vsaj dveh različnih vrst. Žižola ima za svojo rast najraje sončna mesta, pozimi pa prenaša kar do – 25 stopinj mraza. Posebne prsti ne zahteva, čeprav ima raje apnenčasta, kakor kisla tla. Ker je zelo odporna na sušo, dodatno zalivanje rastline ni potrebno, kot vsako drugo drevo, pa ima tudi žižola rada toploto, zato je najbolj, da jo posadimo na južna mesta, po možnosti zaščitena pred mrzlim severnim vetrom. Ker je škodljivci ne napadajo, ne potrebuje posebne zaščite. Plodovi so zreli takrat, ko se kožica obarva rjavo in dosežejo velikost nekje od 3 centimetrov, pa do velikosti manjše slive, seveda je vse odvisno od sorte. Da bi dobili sladke in okusne plodove, je potrebna sušna in topla jesen. Če je jesen hladna in deževna, plodovi popokajo in se uničijo, še preden dozorijo. Pri nas tega sadja ne pozna vsakdo, tudi nekateri otroci ga niso še niti poskusili, kar je po svoje precej žalostno. Ta sadež vsebuje namreč kar 20 krat več vitamina C, kot katerikoli citrus. Ima vitamin B1, B2, B6 in minerale kot so magnezij, kalcij, kalij, fosfor, železo in aminokisline.

Žižola je plod, ki nas pomirja in poživlja, tako pa deluje tudi na naše notranje organe, predvsem na ledvica, respiratorni sistem, poživi nam črevesje in pomaga pri težavah s anemijo. Je odličen sadež, ki pomaga pri prehladih. Plodove lahko uživamo surove, jih posušimo ali jih pokuhamo v vodi in jim dodamo sladkor, kakor pri dateljnih.
http://www.kmetija.si/Novica/soncne-razkosne-in-zdravilne-zizole
http://mojezdravje.dnevnik.si/sl/Prehrana/Nasveti+na%C5%A1ih+babic/2261/En+plod+%C5%BEi%C5%BEole+na+dan+pokrije+potrebe+po+vitaminu+C+
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_vergan_ivanka.pdf
http://hr.wikipedia.org/wiki/%C5%BDi%C5%BEula
http://hr.wikipedia.org/wiki/Datoteka:Ziziphus_zizyphus_foliage.jpg
http://hr.wikipedia.org/wiki/Datoteka:Azufaifas_fcm.jpg
http://images.google.it/search?hl=sl&um=1&sa=1&q=Zizyphus+jujuba&aq=f&oq=&start=0&biw=1267&bih=820&sei=hUd8UKmdEMrAswbviIDADw&tbm=isch
http://images.google.it/search?hl=sl&source=hp&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi&q=Zizyphus%20vulgaris&biw=1267&bih=820&sei=JEd8UJuxFI2HswbSzIHICw&tbm=isch
http://podpalmo.si/Novice/vse/Zizole_proti_prehladu
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_vergan_ivanka.pdf
http://www.rast-bs.si/katalog/eksoticne-sadike/zizula/
http://www.moga.si/zizola
http://www.zadarskilist.hr/clanci/05102010/veliki-povratak-najsladeg-ploda-jeseni
http://www.vinogradarstvo.com/index.php?s=885
http://www.blog.hr/print/id/1629635464/11-smotra-istarskih-rakija-hum-2011.html



                                                                                   Žižole že lepo zorijo


                                                                             Žižole dobivajo lepo rjavo barvo

TRST - II.

JESEN - 12.dan:

51. BARCOLANA

Več kot 300 dogodkov na 51.Barcolani

Posebno pozornost bodo posvetili okoljevarstvu

Barcolana tudi letos, že 51. leto zapored, kliče po druženju. Med 2. in 13. oktobrom se bo na morju in kopnem zvrstilo okoli 300 dogodkov, glavni dogodek - regata vseh regat - bo na sporedu v nedeljo, 13. oktobra, vse do takrat pa bo jadralski praznik potekal v znamenju kulturnih dogodkov in varstva okolja. Simbol letošnje okoljevarstvene Barcolane bo gigantna umetniška instalacija z imenom Alice, ki bo poosebljala sardon. Ta bo postavljena na Velikem trgu, kjer bodo letos prvič uredili tudi del Naselja Barcolana.

Podrobnosti in novosti letošnjega jadralskega praznika je predsednik kluba SVBG Mitja Gialuz predstavil na sedežu zavarovalnice Generali, ki je glavni pokrovitelj prireditve. V družbi Generalijevega predsednika Gabrieleja Galaterija di Genole je ponosno napovedal, bo bo gost Barcolane tudi letos znamenita šolska ladja Amerigo Vespucci, ki bo privezana pred Velikim trgom.

»Potem ko smo lani dosegli rekord, ki smo ga lovili, letos stavimo na kakovost in številne novosti. Uvajamo kulturno prireditev Barcolana un mare di racconti, ki bo potekala na Gradu sv. Justa, prvič se bo dogajalo na Velikem trgu, kjer so predvidene sodobne montažne hiške, v katerih bodo gostovali info točka, pokrovitelji in restavracija, pozornost bomo namenjali okoljskim temam, v fokus bomo postavili tudi plovila prihodnosti,« je vsebino spremljevalnih dogodkov povzel Gialuz.

51

Na prvi izvedbi leta 1969 je sodelovalo 51 jadrnic.

2.688

Rekordno število jadrnic 2.688 je sodelovalo v letu 2018.

SLOVENIJA

Slovenija je doslej vpisala pet samostojnih zmag; leta 1994 je Dušan Puh krmaril Fanatic. Med letoma 1995 in 1997 je zmagala Gaia Legend, zato je slovenska posadka z Mitjo Kosmino na čelu pokal prejela v trajno last, leta 2009 je bila prva Maxi Jena, ki jo je prav tako krmaril Kosmina.

SPIRIT OF PORTOPICCOLO

* Material: Karbonska vlakna
* Dolžina: 26,5 metrov
* Višina jambora: 45 metrov
* Jadra maksimalno: 780 m2
* Hitrost: preko 30 vozlov

F69

Danes je F69 prva foil jadrnica na Barcolani s tremi člani posadke dosegla rekord v Tržaškem zalivu s hitrostjo 33,9 vozlov (62,78 km/h)!

ALICE

* Alice je v podobi sardona
* Sestavljena iz zbranih 10.000 plastičnih steklenic
* 15 prostovoljcev jo je sestavljalo 3 mesece
* Pri čiščenju je sodelovalo 200.000 državljanov

https://www.primorski.eu/trzaska/vec-kot-300-dogodkov-na-51-barcolani-LY346094
https://www.triesteprima.it/eventi/barcolana-barca-volante-69f.html


                           Predstavitev 51. Barcolane: z leve Mitja Gialuz, Enrico Grazioli in Gabriele Galateri di Genola


                                                                                               Alice


     Včeraj je bil V Trstu dan žalovanja zaradi uboja dveh policistov zato ima tudi Alice črn trak


                                                               Alice je narejena iz 10.000 plastičnih steklenic


                                                         Generalni sponsor 51. Barcolane je zavarovalnica Generali


                                                                        Jubilejna 50.Barcolana leta 2018


                                                    Spirit of Portopiccolo zmagovalka leta 2017 in 2018 meri 26,5 metra


                       Italijanska šolska ladja vojne mornarice Amerigo Vespucci je vsakoletna posebna gostja na Barcolani


                    Gajeta iz leta 1946 iz Sukošana sedaj lastnika ing.Ivana Pivac iz Izole je velikokratni udeleženec Barcolane


                                                         Danes se je 240 tekmovalcev pomerilo v razredu Optimist


        Danes je F69 foil jadrnica s tremi člani posadke dosegla rekord v Tržaškem zalivu s hitrostjo 33,9 vozlov (62,78 km/h)

IZOLA - XLXXV.

JESEN - 20.dan:

PTICE OKOLI NAS

Pred približno tremi leti sem montiral na macesen na našem vrtu, lepo obarvano in zaščiteno ptičjo hranilno hišico in od takrat redno hranim predvsem s sončičnimi semeni različne vrste ptic. Hišica je bila skrbno narejena, pobarvana in polakirana z neškodljivimi laki, da bi ne motili ptičkov. Tudi njene barvne nianse z okraski so bile izbrane skrbno, da bi ne bile preveč vpadljive in s tem odganjale ptičkov. Tako je na vrtu vedno veselo, saj s svojim prelepim petjem venomer polepšajo jutro in dan. Posebej lepo jih je opazovati, ko se iz sosednjih vej spustijo do hišice, vzamejo kakšno sončnično zrno in ga hitijo zobati na kakšni bližnji veji mandlja. Prav tako je blizu posoda z vodo, saj je zanimovo opazovati ko prihajajo piti, pa tudi kakšen kos se kdaj okopa v posodi. Že po načinu petja se sliši, kakšne volje so in z značilnim petjem opozorijo ali jim preti kakšna nevarnost, mačka, pes, vrana ali kakšna oseba, ki je prišla preblizu. Vsem tistim, ki imete možnost vrt opremiti s takšno hranilnico, svetujem, da to naredijo in tako, pomagajo pticam skozi mraz in zimo:

http://ptice.si/2014/wp-content/uploads/2014/03/brosure_2016_ptice_slovenije_mali_prirocnik.pdf
http://ptice.si/2014/wp-content/uploads/2014/03/2017_28_11_pon17_letak.pdf
http://ptice.si/
http://ptice.si/2014/wp-content/uploads/2014/03/brosure_2012_1_ptice_okoli_nas.pdf
http://ptice.si/2019/01/pticeokolinas-bomo-prestevali-tudi-v-letu-2019/
http://ptice.si/ptice-in-ljudje/pomagajmo-pticam-in-naravi/ptice-okoli-nas/vnos-opazovanj/

Vrabci ob setvi

Mama vrabčevka in njeni mladiči opazujejo kmeta pri setvi.
"Predvsem si zapolnite tole," pravi mama vrabčevka,
"vedno pustite nekaj zrn, da kmet ne izgubi veselja."




                                                                                      Velika sinička


                                                                                          Plavček


                                                                                          Taščica


                                                                                      Domači vrabec


                                                                                       Domači golob


                                                                                       Turška golobica


                                                                                             Kos


                                                                                                Sraka


                                                                                                Šoja


                                                                                            Siva vrana

PORUCNIK (citat):

Moj komšija, malinar, ubrao i poklonio svojoj dragoj

Isti komšija je izvadio i ovaj krompirić

Ovakvo rastinje i ja imam u mojoj basci...

Zoran I (citat):

IZOLA - XLXXV.

JESEN - 20.dan:

PTICE OKOLI NAS

Evo jedan plus za ove prekrasne ptice.

Ne znam koja je vrsta. Žene, spremačice kažu da je jesenja ruža ili zimski cvet, tako nešto.

IZOLA - XLXXVI.

JESEN - 28.dan:

ŠKORPIJON

Ko vidiš škorpijona na zidu, se v človeku vedno prebudijo negativna čustva, strah, nemoč, bojazen, čeprav tudi škorpijon po drugi strani izraža moč, nadvlado, pa najsibodi v športu, kjer pri Abarthu še danes delajo odlične športne avtomobile ali pa v lastnostih horoskopskega znaka škorpijona.

Ščipalci ali škorpijoni (znanstveno ime Scorpiones) so red členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med pajkovce, vanj pa uvrščamo okrog 2000 danes živečih opisanih vrst. Znani so predvsem po svojem strupniku, ki ga uporabljajo za lov in obrambo, pri kateri lahko boleče pičijo tudi človeka. Čeprav velika večina ni življenjsko nevarna človeku, jih obravnavamo kot nadlogo, saj se pogosto zadržujejo v človeških bivališčih.

Ljudje imajo do ščipalcev večinoma negativen odnos, saj se dogaja, da v obrambi pičijo tudi človeka. Njihov strup je hitro delujoč in povzroči bolečo oteklino, podobno kot pri piku čebele. Le okrog 25 vrst, večinoma iz družine debelorepov (Buthidae), je življenjsko nevarnih odraslemu človeku. Največ žrtev pikov ščipalcev je med otroci in starejšimi, nekateri ljudje pa so na strup tudi alergični. Večina človeških žrtev je posledica pika ščipalca vrste Androctonus australis, ki živi v severni Afriki, vendar za najnevarnejšega ščipalca velja Leirus quinquestriatus, ki živi od severne Afrike do srednjega vzhoda. Ta je mnogo agresivnejši, a tudi mnogo redkejši in je verjetnost za stik manjša.

V Sloveniji živijo štiri vrste ščipalcev, vse pripadajo rodu Euscorpius. Najbolj razširjen je slovenski ščipalec (Euscorpius gamma), ki je bil kot samostojna vrsta opisan leta 2000 s tipskega nahajališča v bližini Kopra. Živi po vsej Sloveniji in v sosednjih državah blizu meje. Poleg njega živijo tu še gozdni ščipalec (E. germanus), navadni ščipalec (E. tergestinus) in italijanski ščipalec (E. italicus). Nobena od teh vrst ni nevarna človeku.

ŠKORPIJON - od 24.oktobra do 22.novembra

Škorpijoni so izjemno silovite osebe, polne energije in nebrzdane strasti. Pogosto dobimo občutek, da so nepremagljivi, saj s svojo prisotnostjo 'začarajo' vse navzoče. Zaradi potrebe po zmagi in prevladi se velikokrat spopadejo, ob porazu pa se zaprejo vase in postanejo ljubosumni.



                            Ponavadi se zadržuje pod stropom v kakšnem vlažnem kotu


                                           Ogromen škorpijon se giblje proti cilju


                                                          Legendarni znak Abarth


Luca Napolitano med Fiat 124 Abarth Grupe 4 zmagovalec Evropskega prvenstva v rallyju leta 1972 in 1975 in Fiat 131 Abarth Grupe 4
                                                   trikratni svetovni prvak v rallyu leta 1977, 1978 in 1980



                                                                      Letos so pri Abarthu praznovali 70 let


                                               Še dandanes redno srečamo Abarth 1000 TC na gorskih dirkah v Buzetu
                                                

Sloba1 (citat):

Ne znam koja je vrsta. Žene, spremačice kažu da je jesenja ruža ili zimski cvet, tako nešto.

Sloba1, mislim da je to Hrizantema. Ima ih mnogo vrsta - oko 200
https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%A5%D1%80%D0%B8%D0%B7%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%BC%D0%B0

zokika (citat):

Sloba1 (citat):

Ne znam koja je vrsta. Žene, spremačice kažu da je jesenja ruža ili zimski cvet, tako nešto.

Sloba1, mislim da je to Hrizantema. Ima ih mnogo vrsta - oko 200
https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%A5%D1%80%D0%B8%D0%B7%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%BC%D0%B0

Hvala... Čuo sam za Hrizantemu ali nisam znao da je ovo.

Evo još malo slika prirode u mom kraju

Sada ispale dve iste a ni posle tri klika enter nije se odvojila druga slika. Neverovatno šta se dešava. Možda je do kompa što mi dupla slike.

POMJAN - II.

JESEN - 31.dan:

OLJKE

Izkoristili smo lepo sončno vreme in šli pobirati oljke z obzirom, da so napovedali deževen vikend, saj bi bilo zaradi tega še več problemov.
Oljke so letos zaradi visokih temperatur konec aprila in zelo nizkih tamperatur na začetku maja, burje in mnogo deževja, veliko manj rodile. V torkli so povedali, da je letošnji pridelek manjši v primerjavi z lanskoletnim za 70% do 90%. Tokrat so oljke metale po 16, kar pomeni 16l olja na 100 kg oljk, kar je glede na letošnjo situacijo dobro. 

http://www.primorske.si/2019/07/29/temperaturni-sok-zdesetkal-oljke
https://www.primorski.eu/goriska/letina-oljk-bo-zelo-slaba-NX312807
https://www.kmetijskizavod-ng.si/novice/2019092612445976/spremljanje_dozorevanja_oljk__25092019
https://www.kmetijskizavod-ng.si/novice/2019100315020446/spremljanje_dozorevanja_oljk__3102019
https://www.primorske.si/2019/10/04/balige-ne-bodo-zelo-polne
http://www.osmarezige.si/pobiranje-oljk-2019/
https://www.dnevnik.si/tag/oljke
https://www.karsia.si/media/uploads/files/2019_017_oljke.pdf
https://www.autentica.si/aktualni-izleti/izlet-pobiranje-oljk-v-slovenski-istri/



                                                                             Čudovito sončno vreme


                                                                        Letos so oljke veliko manj obrodile


                                                                Letošnji pridelek oljk je manjši za 70% do 90%

Zoran I (citat):

Letošnji pridelek oljk je manjši za 70% do 90%

Kad si spomenio masline.
Moj prijatelj me naručio za par dana da mu pomognem brati masline.
Ako se sjetim ponijet ću fotoaparat da ih slikam kako se to radi.
Mada se on ne žali na urod maslina i kvalitetu.!?
Kaže mi da se iznenadio koliko u njima ima ulja.

Vojnik Graničar (citat):

Zoran I (citat):

Letošnji pridelek oljk je manjši za 70% do 90%

Kad si spomenio masline.
Moj prijatelj me naručio za par dana da mu pomognem brati masline.
Ako se sjetim ponijet ću fotoaparat da ih slikam kako se to radi.
Mada se on ne žali na urod maslina i kvalitetu.!?
Kaže mi da se iznenadio koliko u njima ima ulja.

OLJKE S POGLEDOM NA PIRAN

Razširjenosti oljčne muhe v celotni Istri je pospešilo letošnje obiranje oljk, pridelka pa bo zaradi neugodnega vremena spomladi bistveno manj kot lani. S spravilom oljčnih sadežev so zato začeli letos hitreje tudi na posestvu Monte Rosso na Crvenem vrhu pri Savudriji, tj. v hrvaškem delu Istre, a v slovenski lasti, na katerem je na 40 hektarjih posajenih 14.000 oljčnih dreves. S 17.000 litrov pridelanega oljčnega olja v lanskem letu, so med največjimi oljkarji v Istri, vendar bo letos pridelka v primerjavi z lanskim obilnejšim letom kar za 40 odstotkov manj. Več v 43. številki Kmečkega glasa.
http://darjazemljic.kmeckiglas.com/post/498073/oljke-s-pogledom-na-piran
https://www.monterossoistra.com/posestvo/
https://www.monterossoistra.com/proizvodi/oljcna-olja/
https://www.monterossoistra.com/prodajna-mesta/
https://www.glasistre.hr/istra/uskoro-krece-berba-pa-ce-mnogi-potraziti-i-dodatnu-radnu-snagu-oglas-za-berace-maslina-kod-chiavalona-izazvao-velik-interes-598513
https://www.glasistre.hr/istra/berba-maslina-od-juzne-istre-i-priobalnih-podrucja-seli-se-prema-unutrasnjosti-i-na-sjever-urod-mnogo-slabiji-nego-lani-kvaliteta-izvrsna-599912
https://www.glasistre.hr/istra/berba-maslina-u-punom-je-jeku-ulika-upola-manje-nego-lani-600951


                                                                                 Oljke s pogledom na Piran

Kruške, zimske, još nisu zrele. Ove su ubrane jer čim padnu same, odmah se oštete... 

KAŠTEL ŠTAFILIĆ - I.

JESEN: 50.dan

ORKANSKA BURJA V DALMACIJI

Zaradi včerajšnje orkanske burje je morje vdrlo v hiše, poplavilo ulice, v samo eni uri so razdelili vreče s peskom...po poročilih so povedali, da je bil včeraj po mnogih letih najmočnejši jugo na Jadranu, saj je pihalo do 140km/h. Na Visu so zabeležili 5 do 7 metrske metrske valove. V naslednjih dnevih se pričakuje še poslabšanje vremena!
https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/foto-video-nadrealni-prizori-iz-kastela-more-je-prodrlo-u-kuce-ulice-su-poplavljene-u-samo-sat-vremena-podijeljene-su-sve-vrece-s-pijeskom/9607957/
https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dobar-dio-hrvatske-u-crvenom-jugo-ce-udarati-i-do-130-kilometara-na-sat-jedan-hrvatski-grad-odaslao-posebno-upozorenje/9604459/
https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/puse-olujno-jugo-katamarani-ne-plove-valovi-udaraju-ali-ovu-gospodu-nista-ne-smeta-nasi-fotoreporteri-u-splitu-su-zabiljezili-zanimljive-prizore/9567734/
https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/jako-jugo-i-oluje-izazvali-probleme-na-jadranu-prekinute-katamaranske-linije-zbog-25-metra-visokih-valova-u-francuskoj-100000-obitelji-bez-struje/9567083/
https://www.slobodnadalmacija.hr/dalmacija/split-zupanija/clanak/id/632799/dalmacija-ne-pamti-ovakvu-juzinu-na-marjanu-zabiljezen-jedan-od-najjacih-udara-otkako-postoje-mjerenja-evo-sto-nas-ocekuje-narednih-dana
https://www.slobodnadalmacija.hr/dalmacija/split-zupanija/clanak/id/632787/hvar-odsjecen-od-svijeta-ulicama-tece-more-stablo-se-srusilo-na-kafic-pun-gostiju-otocani-strepe-sto-ce-biti-veceras-najgore-tek-dolazi
https://www.slobodnadalmacija.hr/dalmacija/split-zupanija/clanak/id/632790/jao-svima-koji-su-danas-morali-putovati-trajektom-brodovi-su-se-jedva-probijali-kroz-valove-a-putnici-nisu-mogli-docekati-da-dotaknu-kopno-pogledajte-snimke
https://www.slobodnadalmacija.hr/dalmacija/split-zupanija/clanak/id/632747/javio-nam-se-svjetionicar-s-visa-splicanin-ico-pogledajte-kako-kod-njega-danas-dere-juzina-dorothy-napusta-kanzas-a-pari-se-da-ce-i-pojacat
https://siol.net/novice/svet/huda-ura-na-hrvaskem-barke-prineslo-v-prostore-gostinskih-lokalov-511726
https://www.regionalobala.si/novica/rekordna-kolicina-dezja-padla-v-istri-10-metrski-valovi-in-najvecja-hitrost-juga-v-tem-stoletju-foto
https://www.youtube.com/watch?time_continue=1&v=Tt31exz7Zz4&feature=emb_logo

VENEZIA

Pravkar so poročali, da je ponoči Venezio prizadel najvišji poplavni val po letu 1966, ki je meril kar 1,87 cm. Velika škoda je nastala tudi na Baziliki San Marco, ki je poplavljena v 80%. Ob 10.30 pričakujejo ponovne maksimalne vrednosti. 
https://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/veneto/acqua-alta-a-venezia-due-morti-fino-a-venerd-sar-emergenza_11071952-201902a.shtml
https://www.youtube.com/watch?time_continue=1&v=VBvN8lAJpiw&feature=emb_logo




















Diagram iz Venecije prikazuje na levi strani označeno poplavnost v % glede na višino morja v m,
pri čemer je od 0 m do 0,80 m normalna višina morja, pri 0,80 m je začetek visoke vode, pri 1,10
je nivo za alarm, 1,44 m je bilo včeraj zjutraj, pri 1,58 m je bilo 1.februarja 1986, pri 1,66 m je bilo
22.decembra 1979, pri 1,87 m pa 12.novembra 2019 ter najvišji izmerjeni nivo morja 1,96 m pa
                                                          4.novembra 1966

IZOLA - XLXXVII.

JESEN - 51.dan:

POPLAVE

Ponoči in danes so bile poplave povsod po naši Obali, v Piranu, Kopru in Izoli, kjer so imeli veliko dela gasilci in pripadniki CZ ter seveda stanovalci pri izčrpavanju vode iz hiš v starem delu mesta v bližini mandrača, kjer se je, kljub sanaciji pred leti morje razlilo in poplavilo. V poslovnih prostorih pod nivojem se je nabralo tudi 50 cm vode, ki so jo gasilci potem črpali dolgo v noč. Delo se je nadaljevalo tudi danes, težave pa so imeli tudi z avtomobili, veliko dela so imele vlečne službe. Pravijo, da takih poplav ni bilo že od leta 1966 oziroma 1969.

https://www.primorske.si/primorska/istra/zaradi-plimovanja-najvec-tezav-v-izoli
https://www.primorske.si/primorska/istra/foto-v-piranu-voda-do-kolen-morje-poplavilo-tudi-v?utm_source=most_read_lnk&utm_medium=most_read&utm_campaign=most_read&pk_campaign=most_read&pk_source=most_read_lnk&pk_medium=most_read
https://www.primorske.si/primorska/istra/vise-kot-vceraj-se-je-gladina-morja-dvignila-le-le
https://www.delo.si/novice/slovenija/izola-in-piran-pod-vodo-248628.html
https://siol.net/novice/slovenija/obala-pod-vodo-vceraj-druga-najvisja-plima-v-zadnjih-50-letih-video-511715
https://www.regionalobala.si/novica/razmere-se-umirjajo-a-spet-prihaja-obilno-dezevje-z-juznim-vetrom-na-teh-krajih-lahko-prevzamete-pro
https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/voda-zalila-tudi-trst-in-umag



                                                                     Pod vodo je bil tudi mali pomol v Izoli


                                                                          Morje je poplavilo tudi okoli mandrača


                                                Na velikem pomolu je morje zelo visoko, začelo je spet deževati


                                                     Ob velikem pomolu je bil tudi ponirek, ki je brezbrižno lovil ribe


                                                             Tudi te verige v mandraču bi imele veliko za povedati


                                                       Protipoplavne vreče so še vedno pripravljene na svojih mestih


                                                                          Iz meteornih cevi dobesedno vre


                                                                            Baražne zapore blizu mandrača


                                                   Poplavljen mali pomol s svetilnikom, bitvami, ponirkom in galebi

IZOLA - XLXXVIII.

JESEN - 53.dan:

POPLAVE

Danes točno ob 8. uri so se za 2 minuti oglasile sirene in vsem spet naznanile nevarnost poplav. Visoka plima zopet prihaja.
Pravkar so povedali, da je tudi zaradi močnega juga ali širóka, ki piha iz Trsta proti Veneziji, trenutna višina morja 140 cm in predvidevajo najvišjo plimo ob 11.20, ki bi naj bila okoli 165 cm.

JESEN - 55.dan:

Danes ob 9.12 se je zopet oglasila sirena in spet naznanila nevarnost poplav. Promet v starem delu mesta so prepovedali. Sa,o upamo lahko, da bodo baražne zapore na Manziolijevem trgu  in pri restavraciji Sidro zdržale. Hudo je bilo tudi v Umagu, Poreču in Fažani. Prav tako pa že postavljene protipoplavne vreče. Cel dopoldan in sedaj prav močno dežuje. V Veneziji je nivo morja 155 cm.

https://www.arso.gov.si/vode/podatki/amp/H9350_t_1.html
https://www.glasistre.hr/istra/u-porecu-i-rovinju-razina-mora-naglo-raste-u-svega-par-minuta-zaplivali-molovi-i-rive-605111



                                                           Točno ob 8 je v mandraču začelo zopet poplavljati


                                                                             Morje preliva pri vhodu v mandrač


                                  Kljub pred leti obnovljenega in povišanega zidu obale, iz Mandrača še vedno poplavlja


                                                 Spet je poplavljen mali pomol pred Hotelom Marina in Luško kapitanijo


                                                    Galebi proti Svetilniku čakajo, da kdo mimoidočih vrže kaj hrane


                                                                                  Mali pomol spet pod vodo


                                                                         Tudi pred svetilnikom je poplavljalo


                                                                 Nanosilo je kamenje, školjke in morsko travo


                                                                                Veduta poplavljene Izole

Slikao ga danas 18.11.2019. god. u 16:02 sati.
Još se nije spremio za zimski san.

IZOLA - XLXXIX.

JESEN - 80.dan:

LEDENI OTOK

Izola bo v prazničnem času postala #LedeniOtok nepozabnih zimskih doživetij, ki jim ne bo videti konca. Ledeno kraljestvo obljublja čisto novo drsališče, obilico glasbe, gledaliških predstav, plesa in zabave, ob vsem tem pa nas bo grela še odlična kulinarika naših gostincev.

Skupaj preženimo mraz

Stara in jezna čarovnica Zima si je letos od vseh mestec izbrala prav Izolo ter jo uročila v ledeni otok - bilo ji je pač malo dolgčas. Na ves glas je zarjovela: »V Izoli naj od zdaj naprej vladajo le jeza, dolgčas in mraz«, ob tem pa dodala še »…edino, kar lahko reši meščane, so pravljična bitja in otroci, ki morajo celo zimo rajati in odganjati zle sile uroka!«
Pravljična bitja so se ob tej novici takoj zbrala na sestanku in pripravila najbolj zabavno in čarobno zimsko dogajanje kar jih pomnimo. Čarovnica lahko le sanja, da jim ne bo uspelo. Na sestanku so se bitja odločno dogovorila, da bodo s svojimi dobrimi silami prižgala luči, ki bodo mesto krasile vse do zadnjega dne zimskega rajanja, s katerim bodo dokončno pokopali urok stare čarovnice.

Zima bo tako Izolo ovila v čarobni plašč ter jo spremenila v pravi #LedeniOtok zabave. Pravljični junaki bodo tako 30. novembra s svojim petjem izolske ulice, parke in ceste ovili v bleščeč sijaj, ki bo mesto krasil vse dokler s skupnim rajanjem ne premagamo čarovnije.

Na drsališču z ribičem Bepijem

Izolski ribič Bepi je že čisto neučakan. Vsak dan pridno brusi svoje drsalke, na katerih se bo podal v magični svet zimskih zgodb, glasbe, plesa in drugih nepozabnih zimskih doživetij. Slišal je namreč, da bo v Izolo prišel pomagat tudi Dedek Mraz z vsemi svojimi pomočniki, ki prav zdaj pripravljajo čisto novo drsališče. Vsak dan razpošlje tisoče in tisoče vabil vsem otrokom tega sveta in jih vabi, da skupaj z njim in pridnimi pravljičnimi bitji na drsalkah prinesejo v mesto veselje in zabavo.

Kaj vse nas čaka?

Celoten program prazničnega dogajanja so zimski škratje objavili kar na svoji [url=https://www.visitizola.com/datoteke/LO-letak-SLO-IT zadnja verzija.pdf]spletni strani[/url]. Otroke bodo v svet glasbe popeljali Lea Sirk in pravljični junaki, Andreja Zupančič, Žiga Rustja, pevski zbor Lilith, Duo Pingo, izolski otroški, mladinski in odrasli pevski zbori in mnogi drugi. Z Veselimi rokicami - čisto pravimi pravljični junaki bomo lahko plesali, peli in rajali pozno v noč.
Otroci bodo zapeljani tudi v svet zimskih zgodb. Zvrstile se bodo številne predstave in filmske projekcije: Kozlovska sodba v Višnji Gori, O starki zimi in njenih pomočnikih, Pod prazničnim dežnikom, Čarodej in govoreči radio, Charivari, Zimske radosti, Zima je prima, Mala šola cirkusa, Ledena pravljica, mesto pa bo za piko na i obiskal tudi čisto pravi čarodej, pred katerim se lahko stara čarovnica samo skrije.

Seveda pa zabava ni rezervirana samo za otroke! Tudi starši boste lahko zaplesali v poskočnih zimskih ritmih, ki jih bodo na Lonki pričarali Kompanija Izolana, Lisjaki, Vlado Kreslin, Čuki, Ne me jugat, Tempera band, Primorski fantje in mnogi drugi.
Pravljična bitja z Bepijem na čelu že nestrpno čakajo, da se skupaj poveselimo in tako enkrat za vselej premagamo zimski dolgčas.
https://www.visitizola.com/dozivetja/zgodba-o-ledenem-otoku
https://www.visitizola.com/info
https://www.visitizola.com/dozivetja
https://www.visitizola.com/okusi
https://www.visitizola.com/dogodki
https://www.visitizola.com/izolana
https://shop.visitizola.com/
https://www.facebook.com/VisitIzola/
https://twitter.com/visitizola

* Ledeni otok je odprt že od 30.novembra, a so žal visoke temperature in obilica dežja, preprečile, da bi bila ledena ploskev pripravljena in drsališče odprto vsak dan!


                                                            Letošnja pomembna pridobitev novega drsališča za vse


                                                 Okrašena lepotica v centru mesta


                                                                 Pravljično osvetljeni center parka Pietro Coppo


                                                      Srečno 2020 Auguri iz Izole vsem dobrim ljudem

IZOLA - XLXXX.

ZIMA - 3.dan:

POPLAVE - III.

Danes zjutraj ob 04.45 se je spet za dve minuti oglasila gasilska sirena za znak nevarnosti oziroma poplave, kasneje pa še enkrat in opozorili, da bo možnost poplavljanja do 10 ure zjutraj. Že včeraj je zopet poplavljalo, pa se tokrat sirena ni oglasila. Samo upamo lahko, da ni nastalo večje škode na premoženju občanov, ki so si komaj opomogli od zadnjih poplav. Poleg vsega pa je potrebno povedati, da v določenem območju mesta, sploh ni mogoče narediti zavarovanje za riziko poplave stanovanjske hiše ali stanovanja. Zavarovalnice namreč, kjub temu, da imajo v pogojih zapisano zavarovanje poplav, le-tega rizika zaradi številčnosti poplav, enostavno ne zavarujejo. Takšna so namreč navodila, ki ga dobijo zaposleni, kolikor je bilo območje poplavljeno 5x in več v zadnjih 10 letih, potem se tega rizika ne sme zavarovati. Tako, da ostajajo občani s poškodovanimi hišami in stanovanji, ki so jih prizadele poplave, samo še breme svoje občine in naše države oziroma davkoplačevalcev!
https://www.primorske.si/primorska/istra/zaradi-visoke-plime-v-izoli-in-piranu-ponovno-opoz
https://www.regionalobala.si/novica/piran-je-zjutraj-spet-zalilo-gre-za-posledico-lastnega-nihanja-jadranskega-morja



                                                                        Izolo so spet prizadele poplave


                                           V Izoli je več termalnih izvirov, ki bi prišli prav za kakšno novo zdravilišče


                                                          Okoli 10 ure zjutraj je bilo še vedno opaziti poplavno območje

PORTOROŽ - I.

ZIMA - 11.dan:

ČUDOVITO JANUARSKO MORJE

Skoki v morje z rekordnim številom obiskovalcev

V Portorožu so prvi dan novega leta že tradicionalno obeležili s skokom v morje. Sodelovali so 603 udeleženci, so povedali organizatorji, ki so zabeležili rekordno število obiskovalcev.

Plavalci vseh starosti iz vse Slovenije, Italije, Avstrije in Madžarske, pa tudi iz Poljske, Rusije in Brazilije so se v kopalkah, pa tudi kot vikingi, jelenčki, morski psi in v drugih hudomušnih opravah po obveznem in zabavnem ogrevanju pogumno pognali v morje. V dnevu brez oblačka so namerili približno 12 stopinj Celzija, voda pa je imela malo pod 14 stopinj Celzija, je povedal Nino Cokan, vodja prireditve.

Medtem ko so lani zabeležili rekordno število udeležencev, je bilo tokrat rekordno število obiskovalcev, saj so jih po besedah Cokana našteli 6000 do 7000.

Prireditev, ki je bila v Portorožu tokrat že 16. leto zapored, je potekala po načrtih in nepredvidenih dogodkov ni bilo, je povedal vodja prireditve. Opozorila o nujnosti dobre priprave na skok so po njegovih besedah očitno zalegla. Enega od udeležencev je lani namreč obšla slabost in so ga morali oživljati.
https://www.primorske.si/primorska/istra/skoki-v-morje-z-rekordnim-stevilom-obiskovalcev?utm_source=most_read_lnk_article&utm_medium=most_read&utm_campaign=most_read&pk_campaign=most_read&pk_source=most_read_lnk_article&pk_medium=most_read



                                                           V letu 2020 rekordnih 6000 do 7000 tisoč obiskovalcev


                                                          Telesna priprava pred skokom v morje je zelo pomembna


                                                                               Prihod udeležencev na pomol


                                                                                       Prvi skoki v morje


                                                                                          Srečno 2020


                                                                             Med kopalci je bil tudi morski pes


                                                                Tudi morska psa želita vsem srečno v letu 2020


                                                                                Bilo je kar 603 pogumnežev


                                                                                      Cilj je dosežen

Ovo je extra, moracu da probam...

STRUNJAN - V.

ZIMA - 21.dan:

KLIF

Najznačilnejši del Krajinskega parka Strunjan je do 80 metrov visok Strunjanski klif, ki je skupaj s poraščenim robom in 200-metrskim pasom morja pod njim razglašen za naravni rezervat.
To je hkrati najdaljši odsek neokrnjene obale na celotni 130-kilometrski obalni liniji med Gradežem v Italiji in Savudrijo na Hrvaškem, s katero je zamejen Tržaški zaliv.
Prepadne stene in prodna obala ob vznožju klifa so v celoti prepuščeni naravnim procesom, kjer morje, dež in veter neutrudno preoblikujejo krušljive plasti kamnin in jim rišejo nove poteze.
https://parkstrunjan.si/presezniki/klif/

ZNAČILNOSTI KLIFA

Z besedo klif označujemo zelo strmo, vertikalno in včasih tudi previsno steno, sestavljeno iz kamnin ali nevezanih sedimentov, ki se nahaja na stiku kopnega in morja.

Strunjanski klif, tako kot večino naše obalne regije in celotno območje Krajinskega parka Strunjan, gradijo flišne kamnine srednje eocenske starosti. Fliš ni ena sama kamnina, ampak ciklično zaporedje več kamnin, ki so nastale pred 40 milijoni let v globokem morju. Podvodni plazovi, ki so se sprožali ob potresnih sunkih, močnih nevihtah ali cunamijih, so odnašali mešane sedimente in jih odlagali na dno globokega morja: spodaj večje drobce, pri vrhu pa najfinejši material. Iz tako nakopičenih sedimentov so s strjevanjem nastale flišne kamnine. Kasneje se je zaradi tektonskega delovanja morski bazen zožil, morje se je umaknilo, flišne kamnine pa so se prelomile, nagubale in dvignile na površje, kjer jih lahko občudujemo še danes.
Posamično ciklično zaporedje v flišni kamnini se začne z grobozrnatimi konglomerati, ki jim običajno sledijo peščenjaki, zaključi pa se ponavadi z drobnozrnatimi muljevci oziroma laporovci. Posamezne plasti kamnin v fliših so različnih debelin, v Sloveniji so povečini dokaj tanke (debele od nekaj cm do nekaj 10 cm).

Posebnost flišnih kamnin na slovenski obali je v tem, da se v zaporedjih kamnin pojavljajo posamezni sloji apnenca, ki ponekod dosegajo debeline tudi do več metrov, zato jim rečemo kar megaplasti.
Vse od svojega nastanka Strunjanski klif nenehno spreminja svojo podobo. Tektonski premiki so oblikovali slikovite prelome, gube in razpoke, ki so najintenzivneje izraženi na Rtu Strunjan na zahodu in Rtu Kane na vzhodu, na površje pa najmočneje vplivajo procesi preperevanja in erozije, v katerih nastajajo erozijski jarki, žlebovi in druge za klif značilne naravne oblike.

Razpoka je presledek v kamnini, ki je nastal zaradi delovanja napetosti, pri katerih je kamnina počila in se razprla, premaknila pa se je zelo malo ali sploh ne. Glede na napetosti, ki delujejo v kamnini, delimo razpoke na natezne in strižne.
Razpoke, ki so nastale zaradi nateznih sil in so praviloma usmerjene pravokotno na steno, so lahko dolge od nekaj centimetrov do nekaj 100 metrov in v kamnini predstavljajo prevodno pot za raztopine z različnimi količinami raztopljenih mineralov. Ko se iz nasičene raztopine v razpoki kemično izločijo minerali, nastane žila. V Sloveniji so žile najpogosteje zapolnjene s kalcitom in kremenom.
Strižne razpoke potekajo vzdolž stene, so zaprte in brez žil.
Poznamo pa še sisteme razpok, to je več družin razpok, ki potekajo v isti smeri.
Drugačna vrsta presledka v kamnini je prelom. Ta razdeli kamnino na dva bloka, ki se med seboj vidno premakneta. Skoraj vsi navpični oziroma prečnoplastni prelomi na klifu so mineralizirani s kalcitom.
Prelome pogosto spremljajo gube. To so vbočeni ali izbočeni deli plasti kamnin, ki so nastali med stiskanjem kamnine v tektonskih premikih
Preperevanje je razpadanje kamnine v prst, ki poteka pod vplivom vremenskih dogodkov in organizmov, erozijo pa opredeljujemo kot drobljenje, dolbenje, spiranje in odnašanje kamnin zaradi delovanja vode, vetra in leda.
Hitrost erozijskih procesov v flišu je najbolj odvisna od debeline in sestave plasti. Plasti muljevcev in laporovcev so mehkejše in manj odporne proti preperevanju in delovanju morja v primerjavi s peščenimi in apnenčastimi plastmi, zato pride do izpodjede v podnožju obalne stene, ki jo prepoznamo kot izstopajoč kompakten sklad. V kolikor je erozija pod to plastjo prevelika, se peščene in apnenčaste plasti odlomijo in padejo na plažo.

Ker je fliš krušljiv in podvržen spreminjanju oblike tako zaradi atmosferskih vplivov kot vpliva morskih valov in tokov, sta tudi naše obrežje in morsko dno precej položna.
Na stiku med kopnim in morjem se lahko pojavlja različno široka abrazijska polica. Ta se pod morsko gladino nadaljuje v kamnito podmorsko teraso, ki se na nekaj metrih globine konča s previsom. Višina in naklon skalne stene, prisotnost in širina abrazijske terase ter globina morja se razlikujeta od klifa do klifa. Naklon pečine na Rtu Ronek, kjer je nagnjenost največja, je okoli 70°, abrazijska in podmorska terase, celotna širina katere krepko presega 100 m, pa je na vsej slovenski obali najbolj položna. Obala poteka prečno na smer plasti fliša, zato sodi med t.i. obale riaškega tipa.

Večje in večinoma svetlejše skale na obali in v plitvinah izvirajo iz debelejših plasti apnenca v flišu, sivi ali rjavi kamni, ki prekrivajo večino našega morskega obrežja in plitvega dna, so peščenjak, medtem ko lapor hitro preperi in skupaj z organskimi ostanki morskih organizmov tvori muljasto podlago morskega dna. Slednje je skupaj s plitvim morjem in relativno velikim številom manjših pritokov v Tržaški zaliv tudi krivec za motnost morja na tem območju.

Ogromni skalni bloki apnencev (nekdaj deli višje ležečih plasti, ki so se odlomili in padli v morje), na katere naletimo ob sprehodu po morskem obrežju, nudijo odlično priložnost za opazovanje fosilov. Med najbolje opaznimi so predvsem apnenčaste hišice luknjičark (tako imenovanih foraminifer), odlomki bodic in hišk morskih ježkov ter ostanki rdečih alg.
Čeprav redkeje, lahko okamnele ostanke živih organizmov, ki jih vidimo s prostim očesom, najdemo tudi v peščenjakih na morski obali. Gre za ostanke debel, včasih listov. Bolj pogosto pa so se v njih ohranili ihnofosili, sledovi, ki so jih v sedimentu pustile različne živali. Največkrat ne vemo, kateremu organizmu so pripadali, lahko pa iz njihove oblike sklepamo, ali so nastali med kobacanjem, plazenjem, počivanjem, hranjenjem ali kakšnim drugim obnašanjem živali.

Ihnofosile je mogoče odkriti med preprostim obračanjem prodnih kamnov na obali, pomembno pa je, da kamnov po ogledu z obrežja ne odnašamo ali premeščamo. Vrnemo jih tja, kjer smo jih pobrali, saj so dom morskim organizmom, ki se ob oseki skrijejo podnje.
https://parkstrunjan.si/presezniki/klif/

KRUŠENJE KLIFA

Zaradi velike količine padavin v zadnjih mesecih minulega leta in drugih vremenskih vplivov se je na obali med Strunjanom in Belvederjem zgodilo večje število podorov oziroma krušenja tamkajšnjega klifa. Gre sicer za naravni pojav, a v Krajinskem parku Strunjan vseeno opozarjajo obiskovalce, naj se v teh dneh izogibajo sprehodom ob obali.

V Krajinskem parku Strunjan se med drugim nahaja najdaljši odsek neokrnjene obale v celotnem Tržaškem zalivu, in sicer od strunjanske plaže do Simonovega zaliva. V pretežni meri se ta del obale, ki ga karakterizirajo prepadne flišne stene, visoke do 80 metrov, nahaja znotraj Naravnega rezervata Strunjan, ki je ožje, še posebej zavarovano območje v parku. Tudi lani so ob tem času tam zaznali nekaj večjih podorov, manjši podori se dogajajo neprekinjeno, medtem ko je letos prišlo do večjih podorov materiala.
“Sprehajalci, v poletnih mesecih pa kopalci, sicer hodijo ob obali, tam se tudi zadržujejo, vendar to počnejo izključno na lastno odgovornost, na kar jih opozarja vrsta opozorilnih tabel. Gre za divjo plažo, ki nima upravljavca, zato se morajo obiskovalci zavedati, da je zadrževanje pod klifom vselej bolj ali manj tvegano,” opozarja direktor Krajinskega parka Strunjan, Robert Smrekar.
Obiskovalce so ob nedavnih večjih podorih še posebej pozvali, naj se v teh dneh izogibajo sprehodom po obali med strunjansko plažo in San Simonom, zlasti pa naj se ne zadržujejo na območju Rtiča Strunjan in Rta Ronek. Neurejena plaža v Mesečevem zalivu predstavlja enega najlepših kotičkov za kopanje na slovenski obali. “Povedano velja tudi v poletnih mesecih, saj nekateri kopalci svoje brisače postavljajo prav ob vznožju najbolj nevarnih predelov klifa. Kamen velikosti oreha ima lahko tragične posledice, zlasti če pade z velike višine!” so dodali.
V Parku sanacije ne načrtujejo, saj so zavarovana območja že po definiciji tista, na katerih ima narava prednost pred človekom. “Ne nazadnje so tudi z vladno uredbo o Krajinskem parku Strunjan na tem območju prepovedani posegi, ki bi na kakršenkoli način preprečevali, spreminjali ali prekinjali naravne procese, kot na primer s postavljanjem zaščitnih mrež ali zidov,” pojasnjuje Smrekar.
V Javnem zavodu Krajinski park Strunjan so sicer v letu 2018 skupaj z oddelkom za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete in podjetjem EHO projekt izdelali posebno študijo, v kateri so popisali najnevarnejše predele Mesečevega zaliva, kjer se skale najpogosteje krušijo in so zato najbolj tvegani za obisk. Študija je dosegljiva na spletu, v tiskani obliki pa jo je mogoče pridobiti v njihovem centru za obiskovalce.
https://parkstrunjan.si/
https://www.primorske.si/2020/01/09/hoja-ob-obali-ni-varna



                                                               Lepote naravnega parka predstavlja tudi klif


                              Če hodite iz Simonovega zaliva ob obali proti Strunjanu, je ob plimi ni mogoče povsod prehoditi


                                       Klif je star že 40.milijonov let in zgleda, kot bi ga zidali in sestavljali najboljši zidarji


                                               Kadar je prisotno krušenje je hoja mimo praktično nemogoča in zelo nevarna

WOLLEMIA NOBILIS & DREVO DINOZAVROV & ŽIVI FOSIL

Glede na to, da v Avstraliji divjajo veliki in izjemni požari, so lokalne oblasti uspele pred ognjenimi zublji obraniti še edina drevesa, saj znanstveniki ocenjujejo njihovo število na samo 200 primerkov!

Ekstremna vročina, dolgo sušno obdobje in močan veter so smrtonosna kombinacija, zaradi katerih deli Avstralije gorijo že vse od septembra. Lanska pomlad je bila najbolj sušna v zadnjih 120 letih, na številnih območjih so namerili rekordno malo padavin, sredi decembra pa najbolj vroč dan v zgodovini – povprečna temperatura se je dvignila na 41,9 stopinje Celzija. Suha drevesa in grmičevje so tako hitro klonila pod prvimi iskrami, močni vetrovi – ponekod pihajo s hitrostjo do 100 kilometrov na uro – so še hitreje razpihovali ognjene zublje. Kako obsežni so požari, v katerih je doslej umrlo najmanj 25 ljudi, kaže dejstvo, da so oblak dima videli celo v dvanajst tisoč kilometrov oddaljenih Čilu in Argentini.


                                                                                Avstralija v plamenih

WOLLEMIA NOBILIS

Ta vrsta dreves je avtohtona iz Novega Južnega Walesa v Avstraliji, kjer je z omejenim številom 200 dreves prisotna na omejenem oddaljenem območju nacionalnega parka Wollemi, ki se nahaja v osrednjem vzhodnem delu države. Drevo raste na strmih stenah na dnu ozkih dolin na slabih, kamnitih tleh, prekritih s tanko plastjo humusa, na nadmorski višini približno 900 m.

Ime rodu se nanaša na kraj izvora, nacionalni park Wollemi, iz aboridžinskega izraza "wollumi" = poglej okoli; ime vrste, latinski pridevnik "nobilis, e" = plemenit, se nanaša na videz drevesa, vendar tudi namerno aludira na ime njegovega odkritelja, gozdnega redarja Davida Noblea. Splošna imena: drevo dinozavrov, živi fosil, bora wollemi (angleško).

WGlemia nobilis WGJones, KDHill & JMAllen (1995) je pokončno, zimzeleno monoegično drevo z valjastim deblom, visoko 25-40 m in premerom več kot 1 m, z nagubanim lubjem, ki se plaste v tanke rjave luske temne so pri mladih rastlinah, gosto poraščene s spužvastimi tuberkeli, približno 1,5 cm dolge in 1 cm široke, pri odraslih.

Drevo ima nenavadno sposobnost izdelave novih vej in debel v bližini podnožja in velja za samoniklo.

Listi  imajo tri različne oblike: trikotne z akutnim vrhom, spiralno oblikovane, 0,5-1 cm dolge in na dnu približno 0,4 cm široke, v navpičnih poganjkih, kar se bo razvilo v nove veje.
V vejah odraslih rastlin, najprej naraščajočih, nato vodoravnih in končno visečih, so listi razporejeni v 4 vrste, nasproti ali prekrivajoči se, propadajoči, podolgovato-linijski, z zaobljenim vrhom, temno zelene barve, dolžine do 10 cm in 0,8 cm širokih. Listi se ne posušijo ampak odpadejo posamično, saj se na koncu cela veja odlomi.

Moški končni stožci na stranskih vejah tako mladih kot odraslih, valjastih rastlin, dolgih 6–15 cm in premera 1-2 cm, z več kot 500 kosmiči in 4-9 pelodnimi žepi na spodnji površini.
Ženski končni stožci na stranskih vejah odraslih elipsoidnih rastlin, so dolžine 8-12 cm in premera 7-10 cm, s 300 rodovitnimi luskami, dolžine 1,7 cm, širine 2,2 cm in debeline 0,3 -0,5 cm, z jajcem v zgornji površini; pri čemer stožci zorijo v 18-20 mesecih. Ženski stožci se običajno proizvajajo v zgornjem delu drevesa. Semena, ki so rjave barve, dolga 0,9-1,1 cm, široka 0,7-0,8 cm in debela približno 0,2 cm, obdana z 1-2 mm širokim krilom.
Razmnožuje se s semeni, ki se jih površinsko postavlja v posebno odcedno kislo organsko vlažno ilovico, ki se hrani pri temperaturi 26-28 ° C. Čas kalitve pa se začne od 3-4 tednov, prvo sadje pa začne šele od 7. leta starosti; zlahka se razmnožuje tudi z vrhom in stranskim rezanjem ter z mikropropagiranjem.

Z izjemnim okrasnim učinkom, hitro rastjo in enostavnim gojenjem daje rahlo zmerno vlažno toplo podnebje z najvišjimi temperaturami, ki ne presegajo 36-38 ° C, in najnižjimi temperaturami pod 0 ° C. Že iz prvih preskusov, na rastlinah, vnesenih v gojenje po odkritju so ugotovili, da lahko preživi celo do temperature okoli -10 ° C.

Lahko prenaša močno sonce, razen v prvih letih rasti, ko potrebuje delno senco, ne pa močnega vetra. Za optimalno rast potrebuje odlično drenažna, kisla tla (v naravi je pH tal okrog 4), bogata z organskimi snovmi za optimalno rast, ohranja se ohranja vlažno.

Znano po najdbah fosilov, ki so jih našli v Avstraliji, Novi Zelandiji in na Antarktiki izpred 200 milijonov let, je bilo njegovo naključno odkritje v odročnem in nedostopnem območju Avstralije eno najbolj izjemnih odkritij dvajsetega stoletja, ki je vzbudilo veliko zanimanja v znanstvenem svetu in prav toliko radovednosti v širši javnosti, zahvaljujoč medijem, ki so novice poročali s široko razgledanostjo.

Lokalne oblasti so sprejele številne ukrepe, da bi drevesa zaščitile, od tajnosti natančne lokacije, do omejenega dostopa in omejenega števila raziskovalcev s strogimi fitosanitarnimi previdnostnimi ukrepi, da bi se izognili vnosu bolezni in eksotičnih rastlin. Poleg tega se je po prvi distribuciji semen po vrtovih in botaničnih ustanovah začelo urejeno trženje semen in mladih rastlin, pridobljenih z vegetativnimi sredstvi, da bi preprečili nezakonito nabiranje in financiranje projektov ohranjanja.

Za omejeno število posameznikov, skoncentriranih na omejenem območju, in prisotnost nevarnih patogenov (Phytophthora cinnamomi in Phytophthora multivora), ki so jih prvi obiskovalci prinesli verjetno preko podplatov čevljev, je bila vrsta vključena na rdeči seznam IUCN (Mednarodna unija za varstvo narave in naravnih virov) kot "kritično ogrožena" (z zelo velikim tveganjem izumrtja v naravi v bližnji prihodnosti).
https://www.monaconatureencyclopedia.com/wollemia-nobilis/
http://www.environment.gov.au/cgi-bin/sprat/public/publicspecies.pl?taxon_id=64545
https://en.wikipedia.org/wiki/Wollemia
https://www.anbg.gov.au/gnp/interns-2004/wollemia-nobilis.html
https://www.youtube.com/watch?time_continue=14&v=9sVfQgGohgs&feature=emb_logo
https://www.youtube.com/watch?v=J__4V0ujlaU
https://www.youtube.com/watch?v=A4l3xbyHOFs
https://www.youtube.com/watch?v=CjkTLwtGbqc
https://www.youtube.com/watch?v=6M_Rj1ZCA9s
https://www.youtube.com/watch?v=-zkkl4dzVGA

"Nekdo danes sedi v senci, ker je nekdo dolgo časa nazaj posadil drevo." Warren E. Buffett


                 Wollemia nobilis je "živi fosil", ki ga je v Avstraliji odkril gozdar David Noble leta 1994


Njeni značilni sedeči listi so bili že znani na fosilih, vendar si nihče ne bi predstavljal, da bi našel še vedno živih sto rastlin v odročni dolini
Novega Južnega Walesa. Drevesa so visoka 25-40 m in premera več kot 1 m pri deblu, gosto pokrita s spužvastimi tuberki širine 1 cm
                                                                                 in dolžine 1,5 cm


Moški stožci, prisotni tako pri mladih kot pri odraslih rastlinah, rastejo viseče na vrhu stranskih vej. So valjaste, rdečkaste, nekaj
centimetrov široki in lahko dosežejo 15 cm dolžine z več kot 500 kosmiči, ki se dvignejo do zrelosti, na spodnji površini pa
                                                                                od 4 do 9 cvetnih prašnikov


Ženski koni, enako končne, rastejo le na stranskih vejah odraslih rastlin. So elipsoidne oblike, dolgi 8–12 cm, s 300 plodnimi
luskami, ki v zgornjem delu nosijo jajčece in zorijo od 18 do 20 mesecev. Danes je drevo v nevarnosti od patogenih bakterij
                          Phytophthora cinnamomi in Phytophthora multivora, ki so jih na podplatih prinesli prvi obiskovalci

IZOLA - XLXXXI.

ZIMA - 35.dan:

REKORDI

Število turističnih prihodov in nočitev v izolski občini v primerjavi s prejšnjimi leti še vedno narašča. Tako so lani prvič presegli mejnik pol milijona nočitev, saj so zabeležili rekordnih 521.505 nočitev in 143.989 turističnih prihodov. Gre za šestodstotno rast nočitev in 12-odstotno rast prihodov glede na leto prej, poroča STA.

Pri tem največji delež turistov še vedno predstavljajo Slovenci (49 odstotkov), sledijo jim Nemci in Avstrijci s po devetodstotnim deležem, Italijani (osem odstotkov), Čehi (štirje odstotki) in Madžari (trije odstotki), so po pisanju STA sporočili iz Turističnega združenja Izola.

Najbolj naraslo število čeških turistov

V letu 2019 je v primerjavi s preteklim letom najbolj, za 40 odstotkov, naraslo število čeških turistov, število nemških turistov pa je poraslo za tretjino. Izstopa tudi rast prihodov na italijanskem, belgijskem, nizozemskem in poljskem tržišču. Višja rast števila prihodov od rasti števila opravljenih nočitev medtem kaže na skrajšanje povprečne dobe bivanja. Ta je v letu 2019 znašala 3,6 dneva, v letu pred tem pa 3,8 dneva.

Na voljo več kot 5000 ležišč

V Izoli je sicer registriranih 400 ponudnikov namestitvenih enot s skupno zmogljivostjo 5170 turističnih ležišč. 52 odstotkov gostov se je odločilo za namestitev v hotelih, 19 odstotkov v apartmajih, 11 odstotkov v kampih, šest odstotkov v prenočiščih, preostalih 12 odstotkov pa v drugih nastanitvenih enotah, še piše STA.

https://www.visitizola.com/
https://siol.net/trendi/potovanja/v-izoli-se-lahko-pohvalijo-z-rekordom-517187

PRELEPA  SI  IZOLA

 
Prelepa si Izola,

obala turistična,

prelepa dolinica,

trta te krasi.

 
Trtica zlata,

refoška nam daš,

ga radi popijemo,

vsi kar nas je.

 
Dolinica zlata,

lepota si ti,

saj veš dobro,

da radi te imamo vsi.


Avtorska in uglasbena pesem



                                                                       Lepote Izole z druge strani


                                                                            Lepote Belvederja in obale


                                                      Na drugi strani proti Strunjanu se razprostira Mesečev zaliv


                                                                                 Morska tradicionalna Izola


                                                             V Izoli je ogromno kvalitetnih in različnih vrst trte