FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA 22.12.1941 - 18.07.1991
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.

FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA 22.12.1941 - 18.07.1991

Sva(t)ko ima pravo na sjećanja - Свако има право на сећања - Vsak ima pravico na spomine - Секој има право на сеќавање - Gjith kush ka të drejt për kujtime - Mindenkinek joga van az emlekeihez
 
HomeEventsRegistracijaLogin

 

 Priroda u mome kraju (drugi dio teme)

Go down 
Idi na stranicu : Previous  1, 2, 3, 4, 5  Next
AutorPoruka
Vojnik Graničar
Podpukovnik
Podpukovnik
Vojnik Graničar

Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 7116
REPUTACIJA : 270
ČLAN OD: : 2011-09-05
DOB : 51
M(j)esto Split

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime24.06.19 21:38

@Vojnik Graničar (citat):
Pogled na vojnu bolnicu u Splitu.
Možda i puževi čekaju red.  Very Happy
@arcibald01 (citat):
Če so tudi v Splitu takšne čakalne vrste kot pri nas bodo polži prilezli do zdravnika še prehitro.
Oni mogu doći do bolnice za 1 minutu. Very Happy
Ima još stabala sa puževima ali na ovome ih je bilo najviše.
Na vrh Go down
http://www.liveleak.com/
Vojnik Graničar
Podpukovnik
Podpukovnik
Vojnik Graničar

Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 7116
REPUTACIJA : 270
ČLAN OD: : 2011-09-05
DOB : 51
M(j)esto Split

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime27.06.19 7:29

Evo jutros oko 06:30 sati otišao sam na kupanje.
Uz more sam sreo sretnu majku i njene pačiće.
Ove godine je uspjela da izleže 5 pačića.
Valjda ih neće debili opet gađati kamenjem i ubiti kao prošle godine.

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Patka_10
Na vrh Go down
http://www.liveleak.com/
Stanko1
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
Stanko1

JM10 JM
Jubilarna Medalja 7 g. JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1465
REPUTACIJA : 113
ČLAN OD: : 2013-02-24
DOB : 71
M(j)esto Zagreb

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime06.07.19 10:39

Rijeka Dretulja kod Plaškog, 4. srpnja/jula 2019.:

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 OCjtp59

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 AjT8C8G

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 JaLQJrj

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 VkQl9qB
Na vrh Go down
Sloba1
Poručnik
Poručnik
Sloba1

Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2649
REPUTACIJA : 88
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 57
M(j)esto Petrovaradin

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime12.07.19 11:43

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 66339610
Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 66463610
Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 66379110
Atar Inđije... Suncokret, Kukuruz i njiva posle žetve pšenice.
Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 24335
REPUTACIJA : 657
ČLAN OD: : 2012-10-30

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime14.07.19 14:05

Posljedice vatrometa, ovog puta prigodom otvorenja filmskog festivala u Puli, su stotine mrtvih ptica..

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Vatrom10

Na vrh Go down
Max Blitz
KONTRA ADMIRAL
KONTRA ADMIRAL


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Orden za vojne zasluge s velikom zvijezdom (I.red) VZ
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 24335
REPUTACIJA : 657
ČLAN OD: : 2012-10-30

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime21.07.19 16:15

Zlatni rat, Bol na Braču, @Instagram

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Bol_zl10

Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime23.07.19 14:20

BOSNA in HERCEGOVINA - I.

POLETJE - 28.dan:

UNA

Na dopustu smo se ustavili v "Restavrant Sunce", malo pred Bihaćem, uživali ob pogledih na čudovito, prelepo smaragdno zeleno, reko Uno in v gostilni jedli odlično pripravljene in poceni postrvi na žaru s prilogo!


Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3017
                                                                                  Slapovi reke Une

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3018
                                                                          Čudovita pokrajina ob reki Una
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime24.07.19 22:59

BANJA VRUĆICA - IV.

POLETJE - 20.dan:

TERME

V hotelu nas je na začetku dopusta čakala revija The PRESTIGE iz aprila/maja 2019, kjer je bila podrobno predstavljena Banja Vrućica, ki praznuje v letošnjem letu kar 100 letnico obstoja. V letu 2018 je Zdravstveno turistični center Banja Vrućica dosegla rekord z 228.000 nočenji.
https://banja-vrucica.com/
https://banja-vrucica.com/termomineralna-voda/
https://banja-vrucica.com/ozdravite-2/
https://banja-vrucica.com/uzivajte/
https://banja-vrucica.com/poslujte/
https://banja-vrucica.com/ojacajte/
https://banja-vrucica.com/online-rezervacija/
https://banja-vrucica.com/blog/
https://banja-vrucica.com/kontakt/

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Img68010

                                                Zdravilo za srce in dušo

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Img68110
                                    Zunanji bazenski kompleks se razprostira na 8000 m2

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Img68210
                         dr.Dragan Bogdanić je novo stari direktor ZTC Banja Vrućica

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Img68310
             Sodobna namestitev, prijazno osebje, dobra hrana in veliko športne dejavnosti
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime25.07.19 13:15

BANJA VRUĆICA - V.

POLETJE - 20.dan:

TERMOMINERALNA VODA

Termomineralna voda je zavoljo in zahvaljujoč svojim zdravilnim lastnosti, ki jih poznajo še iz rimskih časov, med ljudmi zelo priljubljena, ki se zato odločajo za zdravilišče Banja Vrućica tudi zaradi oblike naravnega zdravljenja.
Je svetlo rjave barve in njen izvir je 125 metrov pod zemljo, na izviru ima temperaturo 38 celzija, količina termomineralne vode je 70 l/s in zmanjšan na daje 20 l/s, kar je dovolj za potrebe term Banje Vrućice. V kemični sestavi termomineralne vode prevladuje Natrij Na (450mg/l), Kalij K (43 mg/l), Kalcij Ca (452 mg/l) in Magnezij Mg (105 mg/l).
https://banja-vrucica.com/termomineralna-voda/
https://banja-vrucica.com/balneo-terapija/


Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Img69111
                               Letak o termomineralni vodi v Banji Vrućici Teslić

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Img69310
                                Sestava in balneološke značilnosti termomineralne vode

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3019
    Na sliki okolice zunanjega bazena, se vidi na pol poti do cerkve, rumeno ograjen prostor, kjer je vrtina termomineralne vode

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn2863
                                                                   Vrtina termomineralne vode


Zoran I: komentar modifikovan dana: 29.07.19 23:19; prepravljeno ukupno 6 puta
Na vrh Go down
PORUCNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
PORUCNIK

Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 9160
REPUTACIJA : 136
ČLAN OD: : 2014-08-01
DOB : 58
M(j)esto Bijelo Polje

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime25.07.19 18:29

U krugu od 5km od mog sela imaju bar tri-četiri izvora mineralnih voda.
Najpoznatiji je izvor u istoimenom zaseoku Kisjele vode.

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 2008-010

Tu je i devastirani, nekad vrlo popularni motel.

_________________
Bili smo veca 'gospoda' dok smo bili 'drugovi', nego sto smo drugovi, sad, kad smo gospoda.
porucnik ness
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime27.07.19 22:08

IZOLA - XLXX.

POLETJE - 36.dan:

GLISER

Pred Izolo je nekaj minut pred 14. uro zagorel čoln. Regijski center za obveščanje je bil o dogodku obveščen ob 13.44. Na krovu je bilo šest italijanskih državljanov, ki so poskakali v morje.

Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje je na sedemmetrskem čolnu zagorelo ob 13.44, ko se je nahajal približno eno navtično miljo od obale.

Posredovali so reševalci. Čoln pristaniške kapitanije je iz morja pobral šest oseb in prepeljal na izolski carinski pomol. Tam jih je pregledala mobilna enota centralne urgentne službe in ugotovila, da je ena oseba lažje poškodovana. Požar na čolnu so pogasili koprski gasilci in vlačilec.
Čoln je ekipa sektorja za varovanje obalnega morja skušala privleči do obale v Izoli, vendar se je zaradi poškodb okoli 100 metrov pred obalo potopil. S sanacijo bodo nadaljevali v nedeljo.
https://www.youtube.com/watch?time_continue=9&v=z4HG3eCHi3E
https://www.primorske.si/kronika/pred-izolo-zagorelo-plovilo-resevalna-akcija-v-tek

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 70638415
                                                             Črn dim iz pogorelega gliserja je bilo videti od daleč

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 2-coln10
                                                                              Goreči gliser pred Izolo

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 70638413
                                                                      Reševanje že močno gorečega gliserja

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 70638411
                                                                        Reševalna akcija v polnem teku

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 70638410
                                                                        Vlačilec Neptun je gasil goreči gliser

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 70638414
                                                                       Med reševanjem že pogorelega gliserja

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 70638412
                                                                              Poskušajo rešiti, kar se rešiti da

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 2-coln11
                                                Reševalci in ekipa za varovanje obalnega morja vlečejo ostanke gliserja
Na vrh Go down
mirko bratuš
Kapetan
Kapetan


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
JM10 JM
Jubilarna Medalja 7 g. JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 3116
REPUTACIJA : 225
ČLAN OD: : 2012-04-15
DOB : 73

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime03.08.19 19:16

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 DSCN5288
Mavrica
Na vrh Go down
PORUCNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
PORUCNIK

Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 9160
REPUTACIJA : 136
ČLAN OD: : 2014-08-01
DOB : 58
M(j)esto Bijelo Polje

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime04.09.19 18:36

Bistrica na četvrtini svog toka

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Media-10

_________________
Bili smo veca 'gospoda' dok smo bili 'drugovi', nego sto smo drugovi, sad, kad smo gospoda.
porucnik ness
Na vrh Go down
PORUCNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
PORUCNIK

Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 9160
REPUTACIJA : 136
ČLAN OD: : 2014-08-01
DOB : 58
M(j)esto Bijelo Polje

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime11.09.19 3:56

Moj komšija, malinar, ubrao i poklonio svojoj dragoj

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 67480810

Ja sam ubrao šljive sijamke i sam pojeo

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Wp_20183

_________________
Bili smo veca 'gospoda' dok smo bili 'drugovi', nego sto smo drugovi, sad, kad smo gospoda.
porucnik ness
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime14.09.19 20:32

IZOLA - XLXXI.

POLETJE - 85.dan:

DIPLOMATSKA REGATA

14. septembra 2019, so se na regatnem polju v obliki trikotnika pred izolsko marino znova pomerile jadrnice. 17. diplomatska regata, ki jo letos tradicionalno na drugo soboto v septembru organizira koprski Jadralni klub Veter pod častnim pokroviteljstvom ministra za zunanje zadeve dr. Mira Cerarja, bo gostila okrog 150 tujih diplomatov iz preko 50 akreditiranih diplomatsko-konzularnih predstavništev v Sloveniji.
Predstavnike diplomatskega zbora, slovenskega gospodarskega, političnega in športnega življenja, medijev, jadralcev in druge visoke goste bo v jutranjem delu prireditve nagovoril zunanji minister dr. Cerar. Udeležbo na regati je doslej potrdilo 39 veleposlanikov, 14 konzulov in častnih konzulov, 4 predstavniki mednarodnih organizacij, trije ministri slovenske vlade, 39 politikov in večje število gospodarstvenikov.
Diplomatska regata predstavlja edinstveno turistično promocijo Slovenije kot pomorske države, njene naravne in kulturne dediščine ter gospodarskih priložnosti. Dogodek povezuje udeležence javnega življenja v duhu športnega, kulturnega in jezikovnega sodelovanja, poleg tega pa je izrednega pomena tudi za krepitev dobrih medsosedskih in mednarodnih odnosov.
Predstavniki medijev, ki se želijo udeležiti letošnje regate, lahko svojo prijavo oddajo na naslednji spletni strani Jadralnega kluba VETER.
https://www.veter-klub.com/diplomatska-regata-2019.html
https://www.gov.si/dogodki/2019-09-14-v-soboto-v-izoli-ze-17-diplomatska-regata/

V ČEM SE "DIPLOMATSKA REGATA" RAZLIKUJE OD OSTALIH

Diplomatska regata je po naših podatkih edina tovrstna prireditev, na kateri se v jadranju med seboj pomerijo tudi člani diplomatskega zbora. Je predvsem prireditev družabno – športnega značaja, kjer se na istem prostoru srečajo jadralci, diplomati, politiki in gospodarstveniki. V sproščenem in neformalnem srečanju si izmenjujejo svoja mnenja in izkušnje, mogoče navežejo tudi kakšne poslovne stike, predvsem pa se zabavajo in preizkusijo v jadralnih veščinah.
Veliko povabljenih gostov s seboj pripelje tudi ožje družinske člane, za katere organizator poskrbi z različnimi obrobnimi aktivnostmi. Povabljenci, ki to sami želijo, pa se na jadrnicah pridružijo članom jadralnih posadk na njihovih jadrnicah.Tako imajo vsi jadralci, ki si to želijo, možnost, da na tej regati zajadrajo s člani diplomatskega zbora oziroma vidnejšimi politiki in gospodarstveniki iz Slovenskega prostora, o čemer odloča žreb, kar daje prireditvi še dodaten čar, saj do žreba nihče ne ve, na kateri jadrnici in s katero posadko bo jadral. Zvečer po regati je družabna prireditev s podelitvijo nagrad in z zabavo, za katero se bomo tudi letos potrudili, da bo nekaj posebnega.

KLJUČ RAZPOREDITVE POVABLJENCEV PO JADRNICAH

Ob prijavi jadrnice za regato se bodo vsi krmarji v skladu z razpisom regate odločili, koliko gostov bodo sprejeli na svojo jadrnico.
Glede na odločitev krmarja o številu gostov na jadrnici bo napisano toliko  listkov, kolikor povabljencev je krmar pripravljen sprejeti na krov svoje jadrnice. Vsi izpolnjeni žrebni listki bodo zbrani v bobnu, iz katerega bodo na sestanku krmarjev povabljeni gostje žrebali jadrnice. Z izžrebanimi jadrnicami pa bodo nato na regati tudi tekmovali. 
Po žrebu se bodo povabljenci pridružili posadki s katero bodo jadrali. Vsak povabljenec – ki je član tujega diplomatskega predstavništva, bo s seboj na jadrnico prinesel tudi zastavo svoje države in jo razobesil poleg zastave države, v kateri je jadrnica registrirana.

REZULTATI

1. Adriatic Europa - 14:06:36
2. Generali - 14:11:21
3. Cleansport One - 14:11:40
4. Scorpio 44 - 14:17:22
5. All 4 One - 14:35:50
6. Alkoholita - 14:39:58
7. Afrodita - 14:40:02
8. Daphne - 14:42:39
9. Christina 4 - 14:44:08
10. Mojca 2 - 14:44:09

ADRIATIC EUROPA

* Dolžina: 19 m
* Širina: 4,78 m
* Ugrez: 4,20 m
* Teža: 7,5 t
* Vodni balast: 1,1 t
* Višina jamborja: 25,65 m
* Glavno jadro: 140 m²
* Flok 1: 76 m²
* Drifter: 170 m²
* Genacker: 350 m²
* Motor: Yanmar 55 KM

Projekt Adriatic Europa – Dušan Puh Sailing Team je zasnovan kot povezovalni projekt, usmerjen k podpori in promociji jadralnega športa, ekologiji in naravnih razvojnih potencialov jadranskega morja, s poudarkom na razvojnih priložnostih severnega Jadrana in Slovenije kot pomorske države in turistične destinacije, s prisotnostjo slovenske maxi jadrnice na regatah na območju celotnega Mediterana. Jadransko morje ima še veliko neizkoriščenih razvojnih potencialov, zato ste k sodelovanju in podpori projekta vabljeni vsi, ki v tem prostoru delujete.
http://www.adriaticeuropa.com/


Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Denis-10
                                                                             Diplomatska regata 2019

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Adriat10
                           Današnja zmagovalka Adriatic Europa in Dušan Puh Sailing Team
Na vrh Go down
mirko bratuš
Kapetan
Kapetan


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
JM10 JM
Jubilarna Medalja 7 g. JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 3116
REPUTACIJA : 225
ČLAN OD: : 2012-04-15
DOB : 73

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime17.09.19 7:11

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 DSCN6042
Še malo.
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime26.09.19 14:49

IZOLA - XLXXII.

JESEN - 3.dan:

BARVITA JESEN

Hitro je prišla jesen in z njo čudovite barve in seveda polna kašča lastnih pridelkov in zelišč, od grozja do vina, do hrušk in jabolk ter soka ali žganja, do limon in mandarinov, ki smo jih pridno gojili in zalivali skozi celo leto...


Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3020
                                                                                        Saj sije kot sonce
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime28.09.19 11:36

IZOLA - XLXXIII.

JESEN - 5.dan:

MANDARINE

V letošnjem letu, bo velika fešta, saj bomo imeli prvič, od kar je kupljena, kar nekaj lepih mandarin. Narava nam na tak način vrača našo skrb za njo...


Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3021
                                                                           Kmalu zrela mandarina takoj po dežju
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime29.09.19 12:40

IZOLA - XLXXIV.

JESEN - 6.dan:

ŽIŽOLE

ŽIŽOLA & ZIZYPHUS JUJUBA L. & ŽIŽOLA & ĆIĆINDULA & ČIČIMAK & CICINDRA & KITAJSKI DATELJ & ZIZIPHUS JUJUBA MILLER

Rjavo rdeče žižole, sladkega kislega okusa, ki rastejo in dozorevajo ravno te dni, so nadvse čudovit sadež, saj jih je čudovito obirati, še posebej, ker so tako zdravilne. Pogostoma so večje kot je človekov noht na palcu, čudovitega okusa, ki se razživi, ko ugrizneš vanje. Njihovo zašiljeno koščico obdaja bogata in mesnata snov, ki je ko predremo rjavo rdeč olupek, močno zelene barve, podobne kot pri kiwiju. Pri obiranju je potrebno paziti na ostre trne, saj so po obiranju roke, pogostoma opraskane, kot bi šli z njimi skozi robidovje. Kot sadež imajo veliko zdravilnih učinkov, saj delujejo protivnetno, odvajalno in diuretično.
V letošnjem letu je žižole dodatno opustošila zelo mrzla zima in posebej velika suša, kar se pozna na veliko njenih plodovih. So pa v zadnjem času pridobile na velikosti in so zelo lepe rdeče rjave barve, saj se v soncu lesketajo, kot bi bile namazane s pasto za rjave čevlje, kar jim da poseben čar. Nedvomno nam pa signal, da so takšne ravno prav za obiranje. Sicer jih je veliko tudi na tleh, veliko je tudi že posušenih in uvelih, kar bo prišlo prav vsem tistim, ki jih bodo vložili ali pripravili žižulin, zelo okusno pijačo s sadnim žganjem.
Ta pijača namreč prekleto prav pride, ko imate kakšne bolečine v želodcu, saj še nisem srečal pijače, ki bi tako uspešno in v majhnih količinah ter tako učinkovito premagovala nadloge takšne vrste. V raznih gostilnah ponujajo kot aperitiv, poznavalcem celotne zbirke posameznih letnikov, ki se med seboj po okusu razlikujejo, vsem pa je skupna beseda, da je to najboljša "medičija". Ko jih nabiramo smo lahko veseli in presrečni, da nas je narava tudi letos tako bogato in izdatno obrodila, saj nam je pogostoma na dan dovolj ena sama žižula, da potešimo potrebo po C vitaminu. Zato moramo ob vsakem trenutku razmišljati ali res tudi mi naši naravi vračamo v enaki meri, kot ona nam...: Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_lol Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_lol Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_lol Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_lol Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_lol

Sončne, razkošne in zdravilne žižole

Žižola je rastlina, ki deluje eksotično in ima hkrati zelo okusen plod, kateri nas nekoliko spominja na okus dateljnov. Poznana je tudi pod drugim imenom in sicer kitajski datelj. Ime kitajski datelj je dobila po tem, ker njen videz, okus in barva plodov spominjajo na vsem dobro poznane dateljne, pa čeprav si rastlini nista niti v sorodu. Žižola je drevo, datelj pa vrsta palme. To je izjemno zanimiva in odporna rastlina, primerna za vzgojo na prav vsakem dvorišču. Kar se tiče zahtevnosti, ni zahtevna za gojenje in odlično uspeva tudi v celinskem podnebju.

Že pred 4000 leti je prišla iz Sirije na Kitajsko in od tam naprej v Evropo kjer je zadnja leta postala izjemno priljubljena, na Japonskem in v Ameriki pa postavljajo kar celotne plantaže kitajskih dateljnov. V Sredozemlju lahko najdemo dve vrsti žižol, toda njuni plodovi so manjši kot so plodovi hibridnih vrst. Žižola je lepo, dekorativno drevo, ki zraste v višino tudi do pet metrov. Listi so manjši, svetleči, njihov videz je, kot bi jih premazali s voskom. V maju, ko se odene v majhne, rumene cvete je še posebej dopadljiva, njen vonj pa privabi vsakega obiskovalca vašega dvorišča. Nekatere vrste imajo velike bodice, spet druge bodic sploh nimajo. Zaradi bolj kvalitetnega opraševanja jo sadimo na sadilno razdaljo med 3 in 4 metre, priporoča pa se sajenje vsaj dveh različnih vrst. Žižola ima za svojo rast najraje sončna mesta, pozimi pa prenaša kar do – 25 stopinj mraza. Posebne prsti ne zahteva, čeprav ima raje apnenčasta, kakor kisla tla. Ker je zelo odporna na sušo, dodatno zalivanje rastline ni potrebno, kot vsako drugo drevo, pa ima tudi žižola rada toploto, zato je najbolj, da jo posadimo na južna mesta, po možnosti zaščitena pred mrzlim severnim vetrom. Ker je škodljivci ne napadajo, ne potrebuje posebne zaščite. Plodovi so zreli takrat, ko se kožica obarva rjavo in dosežejo velikost nekje od 3 centimetrov, pa do velikosti manjše slive, seveda je vse odvisno od sorte. Da bi dobili sladke in okusne plodove, je potrebna sušna in topla jesen. Če je jesen hladna in deževna, plodovi popokajo in se uničijo, še preden dozorijo. Pri nas tega sadja ne pozna vsakdo, tudi nekateri otroci ga niso še niti poskusili, kar je po svoje precej žalostno. Ta sadež vsebuje namreč kar 20 krat več vitamina C, kot katerikoli citrus. Ima vitamin B1, B2, B6 in minerale kot so magnezij, kalcij, kalij, fosfor, železo in aminokisline.

Žižola je plod, ki nas pomirja in poživlja, tako pa deluje tudi na naše notranje organe, predvsem na ledvica, respiratorni sistem, poživi nam črevesje in pomaga pri težavah s anemijo. Je odličen sadež, ki pomaga pri prehladih. Plodove lahko uživamo surove, jih posušimo ali jih pokuhamo v vodi in jim dodamo sladkor, kakor pri dateljnih.
http://www.kmetija.si/Novica/soncne-razkosne-in-zdravilne-zizole
http://mojezdravje.dnevnik.si/sl/Prehrana/Nasveti+na%C5%A1ih+babic/2261/En+plod+%C5%BEi%C5%BEole+na+dan+pokrije+potrebe+po+vitaminu+C+
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_vergan_ivanka.pdf
http://hr.wikipedia.org/wiki/%C5%BDi%C5%BEula
http://hr.wikipedia.org/wiki/Datoteka:Ziziphus_zizyphus_foliage.jpg
http://hr.wikipedia.org/wiki/Datoteka:Azufaifas_fcm.jpg
http://images.google.it/search?hl=sl&um=1&sa=1&q=Zizyphus+jujuba&aq=f&oq=&start=0&biw=1267&bih=820&sei=hUd8UKmdEMrAswbviIDADw&tbm=isch
http://images.google.it/search?hl=sl&source=hp&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi&q=Zizyphus%20vulgaris&biw=1267&bih=820&sei=JEd8UJuxFI2HswbSzIHICw&tbm=isch
http://podpalmo.si/Novice/vse/Zizole_proti_prehladu
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_vergan_ivanka.pdf
http://www.rast-bs.si/katalog/eksoticne-sadike/zizula/
http://www.moga.si/zizola
http://www.zadarskilist.hr/clanci/05102010/veliki-povratak-najsladeg-ploda-jeseni
http://www.vinogradarstvo.com/index.php?s=885
http://www.blog.hr/print/id/1629635464/11-smotra-istarskih-rakija-hum-2011.html


Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3022
                                                                                   Žižole že lepo zorijo

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3023
                                                                             Žižole dobivajo lepo rjavo barvo
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime06.10.19 17:41

TRST - II.

JESEN - 12.dan:

51. BARCOLANA

Več kot 300 dogodkov na 51.Barcolani

Posebno pozornost bodo posvetili okoljevarstvu

Barcolana tudi letos, že 51. leto zapored, kliče po druženju. Med 2. in 13. oktobrom se bo na morju in kopnem zvrstilo okoli 300 dogodkov, glavni dogodek - regata vseh regat - bo na sporedu v nedeljo, 13. oktobra, vse do takrat pa bo jadralski praznik potekal v znamenju kulturnih dogodkov in varstva okolja. Simbol letošnje okoljevarstvene Barcolane bo gigantna umetniška instalacija z imenom Alice, ki bo poosebljala sardon. Ta bo postavljena na Velikem trgu, kjer bodo letos prvič uredili tudi del Naselja Barcolana.

Podrobnosti in novosti letošnjega jadralskega praznika je predsednik kluba SVBG Mitja Gialuz predstavil na sedežu zavarovalnice Generali, ki je glavni pokrovitelj prireditve. V družbi Generalijevega predsednika Gabrieleja Galaterija di Genole je ponosno napovedal, bo bo gost Barcolane tudi letos znamenita šolska ladja Amerigo Vespucci, ki bo privezana pred Velikim trgom.

»Potem ko smo lani dosegli rekord, ki smo ga lovili, letos stavimo na kakovost in številne novosti. Uvajamo kulturno prireditev Barcolana un mare di racconti, ki bo potekala na Gradu sv. Justa, prvič se bo dogajalo na Velikem trgu, kjer so predvidene sodobne montažne hiške, v katerih bodo gostovali info točka, pokrovitelji in restavracija, pozornost bomo namenjali okoljskim temam, v fokus bomo postavili tudi plovila prihodnosti,« je vsebino spremljevalnih dogodkov povzel Gialuz.

51

Na prvi izvedbi leta 1969 je sodelovalo 51 jadrnic.

2.688

Rekordno število jadrnic 2.688 je sodelovalo v letu 2018.

SLOVENIJA

Slovenija je doslej vpisala pet samostojnih zmag; leta 1994 je Dušan Puh krmaril Fanatic. Med letoma 1995 in 1997 je zmagala Gaia Legend, zato je slovenska posadka z Mitjo Kosmino na čelu pokal prejela v trajno last, leta 2009 je bila prva Maxi Jena, ki jo je prav tako krmaril Kosmina.

SPIRIT OF PORTOPICCOLO

* Material: Karbonska vlakna
* Dolžina: 26,5 metrov
* Višina jambora: 45 metrov
* Jadra maksimalno: 780 m2
* Hitrost: preko 30 vozlov

F69

Danes je F69 prva foil jadrnica na Barcolani s tremi člani posadke dosegla rekord v Tržaškem zalivu s hitrostjo 33,9 vozlov (62,78 km/h)!

ALICE

* Alice je v podobi sardona
* Sestavljena iz zbranih 10.000 plastičnih steklenic
* 15 prostovoljcev jo je sestavljalo 3 mesece
* Pri čiščenju je sodelovalo 200.000 državljanov

https://www.primorski.eu/trzaska/vec-kot-300-dogodkov-na-51-barcolani-LY346094
https://www.triesteprima.it/eventi/barcolana-barca-volante-69f.html

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Barcol15
                           Predstavitev 51. Barcolane: z leve Mitja Gialuz, Enrico Grazioli in Gabriele Galateri di Genola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Demis_10
                                                                                               Alice

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Img_2021
     Včeraj je bil V Trstu dan žalovanja zaradi uboja dveh policistov zato ima tudi Alice črn trak

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Img_2022
                                                               Alice je narejena iz 10.000 plastičnih steklenic

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Img_2020
                                                         Generalni sponsor 51. Barcolane je zavarovalnica Generali

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Yysw2210
                                                                        Jubilejna 50.Barcolana leta 2018

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Spirit12
                                                    Spirit of Portopiccolo zmagovalka leta 2017 in 2018 meri 26,5 metra

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Amerig10
                       Italijanska šolska ladja vojne mornarice Amerigo Vespucci je vsakoletna posebna gostja na Barcolani

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Barcol16
                    Gajeta iz leta 1946 iz Sukošana sedaj lastnika ing.Ivana Pivac iz Izole je velikokratni udeleženec Barcolane

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Barcol17
                                                         Danes se je 240 tekmovalcev pomerilo v razredu Optimist

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Barcol18
        Danes je F69 foil jadrnica s tremi člani posadke dosegla rekord v Tržaškem zalivu s hitrostjo 33,9 vozlov (62,78 km/h)
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime13.10.19 22:13

IZOLA - XLXXV.

JESEN - 20.dan:

PTICE OKOLI NAS

Pred približno tremi leti sem montiral na macesen na našem vrtu, lepo obarvano in zaščiteno ptičjo hranilno hišico in od takrat redno hranim predvsem s sončičnimi semeni različne vrste ptic. Hišica je bila skrbno narejena, pobarvana in polakirana z neškodljivimi laki, da bi ne motili ptičkov. Tudi njene barvne nianse z okraski so bile izbrane skrbno, da bi ne bile preveč vpadljive in s tem odganjale ptičkov. Tako je na vrtu vedno veselo, saj s svojim prelepim petjem venomer polepšajo jutro in dan. Posebej lepo jih je opazovati, ko se iz sosednjih vej spustijo do hišice, vzamejo kakšno sončnično zrno in ga hitijo zobati na kakšni bližnji veji mandlja. Prav tako je blizu posoda z vodo, saj je zanimovo opazovati ko prihajajo piti, pa tudi kakšen kos se kdaj okopa v posodi. Že po načinu petja se sliši, kakšne volje so in z značilnim petjem opozorijo ali jim preti kakšna nevarnost, mačka, pes, vrana ali kakšna oseba, ki je prišla preblizu. Vsem tistim, ki imete možnost vrt opremiti s takšno hranilnico, svetujem, da to naredijo in tako, pomagajo pticam skozi mraz in zimo:

http://ptice.si/2014/wp-content/uploads/2014/03/brosure_2016_ptice_slovenije_mali_prirocnik.pdf
http://ptice.si/2014/wp-content/uploads/2014/03/2017_28_11_pon17_letak.pdf
http://ptice.si/
http://ptice.si/2014/wp-content/uploads/2014/03/brosure_2012_1_ptice_okoli_nas.pdf
http://ptice.si/2019/01/pticeokolinas-bomo-prestevali-tudi-v-letu-2019/
http://ptice.si/ptice-in-ljudje/pomagajmo-pticam-in-naravi/ptice-okoli-nas/vnos-opazovanj/

Vrabci ob setvi

Mama vrabčevka in njeni mladiči opazujejo kmeta pri setvi.
"Predvsem si zapolnite tole," pravi mama vrabčevka,
"vedno pustite nekaj zrn, da kmet ne izgubi veselja."



Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Parus_10
                                                                                      Velika sinička

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Parus_12
                                                                                          Plavček

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 1280px33
                                                                                          Taščica

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 2017_110
                                                                                      Domači vrabec

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 2017_111
                                                                                       Domači golob

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Img_2023
                                                                                       Turška golobica

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 00110
                                                                                             Kos

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 80271610
                                                                                                Sraka

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 71524110
                                                                                                Šoja

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 2017_112
                                                                                            Siva vrana


Zoran I: komentar modifikovan dana: 14.10.19 14:07; prepravljeno ukupno 8 puta
Na vrh Go down
PORUCNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
PORUCNIK

Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 9160
REPUTACIJA : 136
ČLAN OD: : 2014-08-01
DOB : 58
M(j)esto Bijelo Polje

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime14.10.19 1:11

@PORUCNIK (citat):
Moj komšija, malinar, ubrao i poklonio svojoj dragoj

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 67480810

Isti komšija je izvadio i ovaj krompirić

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 71473510

_________________
Bili smo veca 'gospoda' dok smo bili 'drugovi', nego sto smo drugovi, sad, kad smo gospoda.
porucnik ness
Na vrh Go down
Delboy
Džomba
Džomba


BROJ POSTOVA: : 165
REPUTACIJA : 7
ČLAN OD: : 2013-03-14
DOB : 51
M(j)esto Uzice

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime16.10.19 14:44

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Konopl11
Na vrh Go down
Brkakougar
Zastavnik
Zastavnik


Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 808
REPUTACIJA : 56
ČLAN OD: : 2015-01-15

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime17.10.19 22:00

Ovakvo rastinje i ja imam u mojoj basci...
Na vrh Go down
Vojnik Graničar
Podpukovnik
Podpukovnik
Vojnik Graničar

Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 7116
REPUTACIJA : 270
ČLAN OD: : 2011-09-05
DOB : 51
M(j)esto Split

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime18.10.19 12:18

@Zoran I (citat):
IZOLA - XLXXV.

JESEN - 20.dan:

PTICE OKOLI NAS

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 1280px33

Evo jedan plus za ove prekrasne ptice. Very Happy
Na vrh Go down
http://www.liveleak.com/
Sloba1
Poručnik
Poručnik
Sloba1

Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2649
REPUTACIJA : 88
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 57
M(j)esto Petrovaradin

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime20.10.19 8:18

Ne znam koja je vrsta. Žene, spremačice kažu da je jesenja ruža ili zimski cvet, tako nešto.Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 72955710
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime20.10.19 21:35

IZOLA - XLXXVI.

JESEN - 28.dan:

ŠKORPIJON

Ko vidiš škorpijona na zidu, se v človeku vedno prebudijo negativna čustva, strah, nemoč, bojazen, čeprav tudi škorpijon po drugi strani izraža moč, nadvlado, pa najsibodi v športu, kjer pri Abarthu še danes delajo odlične športne avtomobile ali pa v lastnostih horoskopskega znaka škorpijona.

Ščipalci ali škorpijoni (znanstveno ime Scorpiones) so red členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med pajkovce, vanj pa uvrščamo okrog 2000 danes živečih opisanih vrst. Znani so predvsem po svojem strupniku, ki ga uporabljajo za lov in obrambo, pri kateri lahko boleče pičijo tudi človeka. Čeprav velika večina ni življenjsko nevarna človeku, jih obravnavamo kot nadlogo, saj se pogosto zadržujejo v človeških bivališčih.

Ljudje imajo do ščipalcev večinoma negativen odnos, saj se dogaja, da v obrambi pičijo tudi človeka. Njihov strup je hitro delujoč in povzroči bolečo oteklino, podobno kot pri piku čebele. Le okrog 25 vrst, večinoma iz družine debelorepov (Buthidae), je življenjsko nevarnih odraslemu človeku. Največ žrtev pikov ščipalcev je med otroci in starejšimi, nekateri ljudje pa so na strup tudi alergični. Večina človeških žrtev je posledica pika ščipalca vrste Androctonus australis, ki živi v severni Afriki, vendar za najnevarnejšega ščipalca velja Leirus quinquestriatus, ki živi od severne Afrike do srednjega vzhoda. Ta je mnogo agresivnejši, a tudi mnogo redkejši in je verjetnost za stik manjša.

V Sloveniji živijo štiri vrste ščipalcev, vse pripadajo rodu Euscorpius. Najbolj razširjen je slovenski ščipalec (Euscorpius gamma), ki je bil kot samostojna vrsta opisan leta 2000 s tipskega nahajališča v bližini Kopra. Živi po vsej Sloveniji in v sosednjih državah blizu meje. Poleg njega živijo tu še gozdni ščipalec (E. germanus), navadni ščipalec (E. tergestinus) in italijanski ščipalec (E. italicus). Nobena od teh vrst ni nevarna človeku.

ŠKORPIJON - od 24.oktobra do 22.novembra

Škorpijoni so izjemno silovite osebe, polne energije in nebrzdane strasti. Pogosto dobimo občutek, da so nepremagljivi, saj s svojo prisotnostjo 'začarajo' vse navzoče. Zaradi potrebe po zmagi in prevladi se velikokrat spopadejo, ob porazu pa se zaprejo vase in postanejo ljubosumni.


Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Receiv10
                            Ponavadi se zadržuje pod stropom v kakšnem vlažnem kotu

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Receiv11
                                           Ogromen škorpijon se giblje proti cilju

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Abarth10
                                                          Legendarni znak Abarth

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 19032910
Luca Napolitano med Fiat 124 Abarth Grupe 4 zmagovalec Evropskega prvenstva v rallyju leta 1972 in 1975 in Fiat 131 Abarth Grupe 4
                                                   trikratni svetovni prvak v rallyu leta 1977, 1978 in 1980


Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Abarth11
                                                                      Letos so pri Abarthu praznovali 70 let

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Abarth12
                                               Še dandanes redno srečamo Abarth 1000 TC na gorskih dirkah v Buzetu
                                                


Zoran I: komentar modifikovan dana: 21.10.19 14:01; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
zokika
Stariji Vodnik
Stariji Vodnik


Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 608
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2013-10-10
DOB : 63
M(j)esto SG - SLO

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime20.10.19 23:52

@Sloba1 (citat):
Ne znam koja je vrsta. Žene, spremačice kažu da je jesenja ruža ili zimski cvet, tako nešto.Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 72955710
Sloba1, mislim da je to Hrizantema. Ima ih mnogo vrsta - oko 200
https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%A5%D1%80%D0%B8%D0%B7%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%BC%D0%B0
Na vrh Go down
Sloba1
Poručnik
Poručnik
Sloba1

Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2649
REPUTACIJA : 88
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 57
M(j)esto Petrovaradin

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime26.10.19 7:46

Sišao sam tik do reke i slikao ovaj veliki tegljač na Dunavu!Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 75264910
Na vrh Go down
Sloba1
Poručnik
Poručnik
Sloba1

Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2649
REPUTACIJA : 88
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 57
M(j)esto Petrovaradin

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime26.10.19 7:47

@zokika (citat):
@Sloba1 (citat):
Ne znam koja je vrsta. Žene, spremačice kažu da je jesenja ruža ili zimski cvet, tako nešto.Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 72955710
Sloba1, mislim da je to Hrizantema. Ima ih mnogo vrsta - oko 200
https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%A5%D1%80%D0%B8%D0%B7%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%BC%D0%B0
Hvala... Čuo sam za Hrizantemu ali nisam znao da je ovo.
Na vrh Go down
Sloba1
Poručnik
Poručnik
Sloba1

Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2649
REPUTACIJA : 88
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 57
M(j)esto Petrovaradin

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime26.10.19 9:03

Evo još malo slika prirode u mom kraju

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 74692410

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 74692410
Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 72380810
Na vrh Go down
Sloba1
Poručnik
Poručnik
Sloba1

Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2649
REPUTACIJA : 88
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 57
M(j)esto Petrovaradin

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime26.10.19 9:06

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 73011610

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 73011610
Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 74228810
Na vrh Go down
Sloba1
Poručnik
Poručnik
Sloba1

Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2649
REPUTACIJA : 88
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 57
M(j)esto Petrovaradin

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime27.10.19 18:35

Šetao sam po Keju u Novom Sadu i zabeležio ove dve slike. Jedna je mislim od nekog kompozitora, nisam mogao tačno videti kako se zove jer je ime ispisano preko nota, a druga slika povodom događaja iz drugog svetskog rata, poznatije pod nazivom Novosadska racija.






Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 72537912


Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 72537912
Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 72621611
Na vrh Go down
Sloba1
Poručnik
Poručnik
Sloba1

Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2649
REPUTACIJA : 88
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 57
M(j)esto Petrovaradin

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime27.10.19 18:37

Sada ispale dve iste a ni posle tri klika enter nije se odvojila druga slika. Neverovatno šta se dešava. Možda je do kompa što mi dupla slike.
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime02.11.19 11:27

POMJAN - II.

JESEN - 31.dan:

OLJKE

Izkoristili smo lepo sončno vreme in šli pobirati oljke z obzirom, da so napovedali deževen vikend, saj bi bilo zaradi tega še več problemov.
Oljke so letos zaradi visokih temperatur konec aprila in zelo nizkih tamperatur na začetku maja, burje in mnogo deževja, veliko manj rodile. V torkli so povedali, da je letošnji pridelek manjši v primerjavi z lanskoletnim za 70% do 90%. Tokrat so oljke metale po 16, kar pomeni 16l olja na 100 kg oljk, kar je glede na letošnjo situacijo dobro. 

http://www.primorske.si/2019/07/29/temperaturni-sok-zdesetkal-oljke
https://www.primorski.eu/goriska/letina-oljk-bo-zelo-slaba-NX312807
https://www.kmetijskizavod-ng.si/novice/2019092612445976/spremljanje_dozorevanja_oljk__25092019
https://www.kmetijskizavod-ng.si/novice/2019100315020446/spremljanje_dozorevanja_oljk__3102019
https://www.primorske.si/2019/10/04/balige-ne-bodo-zelo-polne
http://www.osmarezige.si/pobiranje-oljk-2019/
https://www.dnevnik.si/tag/oljke
https://www.karsia.si/media/uploads/files/2019_017_oljke.pdf
https://www.autentica.si/aktualni-izleti/izlet-pobiranje-oljk-v-slovenski-istri/


Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3024
                                                                             Čudovito sončno vreme

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3025
                                                                        Letos so oljke veliko manj obrodile

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3026
                                                                Letošnji pridelek oljk je manjši za 70% do 90%
Na vrh Go down
Vojnik Graničar
Podpukovnik
Podpukovnik
Vojnik Graničar

Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 7116
REPUTACIJA : 270
ČLAN OD: : 2011-09-05
DOB : 51
M(j)esto Split

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime02.11.19 20:38

@Zoran I (citat):
Letošnji pridelek oljk je manjši za 70% do 90%
Kad si spomenio masline.
Moj prijatelj me naručio za par dana da mu pomognem brati masline.
Ako se sjetim ponijet ću fotoaparat da ih slikam kako se to radi. Very Happy
Mada se on ne žali na urod maslina i kvalitetu.!?
Kaže mi da se iznenadio koliko u njima ima ulja.
Na vrh Go down
http://www.liveleak.com/
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime02.11.19 22:01

@Vojnik Graničar (citat):
@Zoran I (citat):
Letošnji pridelek oljk je manjši za 70% do 90%
Kad si spomenio masline.
Moj prijatelj me naručio za par dana da mu pomognem brati masline.
Ako se sjetim ponijet ću fotoaparat da ih slikam kako se to radi. Very Happy
Mada se on ne žali na urod maslina i kvalitetu.!?
Kaže mi da se iznenadio koliko u njima ima ulja.

OLJKE S POGLEDOM NA PIRAN

Razširjenosti oljčne muhe v celotni Istri je pospešilo letošnje obiranje oljk, pridelka pa bo zaradi neugodnega vremena spomladi bistveno manj kot lani. S spravilom oljčnih sadežev so zato začeli letos hitreje tudi na posestvu Monte Rosso na Crvenem vrhu pri Savudriji, tj. v hrvaškem delu Istre, a v slovenski lasti, na katerem je na 40 hektarjih posajenih 14.000 oljčnih dreves. S 17.000 litrov pridelanega oljčnega olja v lanskem letu, so med največjimi oljkarji v Istri, vendar bo letos pridelka v primerjavi z lanskim obilnejšim letom kar za 40 odstotkov manj. Več v 43. številki Kmečkega glasa.
http://darjazemljic.kmeckiglas.com/post/498073/oljke-s-pogledom-na-piran
https://www.monterossoistra.com/posestvo/
https://www.monterossoistra.com/proizvodi/oljcna-olja/
https://www.monterossoistra.com/prodajna-mesta/
https://www.glasistre.hr/istra/uskoro-krece-berba-pa-ce-mnogi-potraziti-i-dodatnu-radnu-snagu-oglas-za-berace-maslina-kod-chiavalona-izazvao-velik-interes-598513
https://www.glasistre.hr/istra/berba-maslina-od-juzne-istre-i-priobalnih-podrucja-seli-se-prema-unutrasnjosti-i-na-sjever-urod-mnogo-slabiji-nego-lani-kvaliteta-izvrsna-599912
https://www.glasistre.hr/istra/berba-maslina-u-punom-je-jeku-ulika-upola-manje-nego-lani-600951

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 15716510
                                                                                 Oljke s pogledom na Piran
Na vrh Go down
Sloba1
Poručnik
Poručnik
Sloba1

Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2649
REPUTACIJA : 88
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 57
M(j)esto Petrovaradin

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime04.11.19 23:01

Kruške, zimske, još nisu zrele. Ove su ubrane jer čim padnu same, odmah se oštete... 

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 72661210
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime13.11.19 8:31

KAŠTEL ŠTAFILIĆ - I.

JESEN: 50.dan

ORKANSKA BURJA V DALMACIJI

Zaradi včerajšnje orkanske burje je morje vdrlo v hiše, poplavilo ulice, v samo eni uri so razdelili vreče s peskom...po poročilih so povedali, da je bil včeraj po mnogih letih najmočnejši jugo na Jadranu, saj je pihalo do 140km/h. Na Visu so zabeležili 5 do 7 metrske metrske valove. V naslednjih dnevih se pričakuje še poslabšanje vremena!
https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/foto-video-nadrealni-prizori-iz-kastela-more-je-prodrlo-u-kuce-ulice-su-poplavljene-u-samo-sat-vremena-podijeljene-su-sve-vrece-s-pijeskom/9607957/
https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dobar-dio-hrvatske-u-crvenom-jugo-ce-udarati-i-do-130-kilometara-na-sat-jedan-hrvatski-grad-odaslao-posebno-upozorenje/9604459/
https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/puse-olujno-jugo-katamarani-ne-plove-valovi-udaraju-ali-ovu-gospodu-nista-ne-smeta-nasi-fotoreporteri-u-splitu-su-zabiljezili-zanimljive-prizore/9567734/
https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/jako-jugo-i-oluje-izazvali-probleme-na-jadranu-prekinute-katamaranske-linije-zbog-25-metra-visokih-valova-u-francuskoj-100000-obitelji-bez-struje/9567083/
https://www.slobodnadalmacija.hr/dalmacija/split-zupanija/clanak/id/632799/dalmacija-ne-pamti-ovakvu-juzinu-na-marjanu-zabiljezen-jedan-od-najjacih-udara-otkako-postoje-mjerenja-evo-sto-nas-ocekuje-narednih-dana
https://www.slobodnadalmacija.hr/dalmacija/split-zupanija/clanak/id/632787/hvar-odsjecen-od-svijeta-ulicama-tece-more-stablo-se-srusilo-na-kafic-pun-gostiju-otocani-strepe-sto-ce-biti-veceras-najgore-tek-dolazi
https://www.slobodnadalmacija.hr/dalmacija/split-zupanija/clanak/id/632790/jao-svima-koji-su-danas-morali-putovati-trajektom-brodovi-su-se-jedva-probijali-kroz-valove-a-putnici-nisu-mogli-docekati-da-dotaknu-kopno-pogledajte-snimke
https://www.slobodnadalmacija.hr/dalmacija/split-zupanija/clanak/id/632747/javio-nam-se-svjetionicar-s-visa-splicanin-ico-pogledajte-kako-kod-njega-danas-dere-juzina-dorothy-napusta-kanzas-a-pari-se-da-ce-i-pojacat
https://siol.net/novice/svet/huda-ura-na-hrvaskem-barke-prineslo-v-prostore-gostinskih-lokalov-511726
https://www.regionalobala.si/novica/rekordna-kolicina-dezja-padla-v-istri-10-metrski-valovi-in-najvecja-hitrost-juga-v-tem-stoletju-foto
https://www.youtube.com/watch?time_continue=1&v=Tt31exz7Zz4&feature=emb_logo

VENEZIA

Pravkar so poročali, da je ponoči Venezio prizadel najvišji poplavni val po letu 1966, ki je meril kar 1,87 cm. Velika škoda je nastala tudi na Baziliki San Marco, ki je poplavljena v 80%. Ob 10.30 pričakujejo ponovne maksimalne vrednosti. 
https://www.tgcom24.mediaset.it/cronaca/veneto/acqua-alta-a-venezia-due-morti-fino-a-venerd-sar-emergenza_11071952-201902a.shtml
https://www.youtube.com/watch?time_continue=1&v=VBvN8lAJpiw&feature=emb_logo


Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Kastel10

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Kastel11

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Kastel12

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Kastel13

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Kastel14

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Kastel15

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Kastel16

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Kastel17


Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 21065310
Diagram iz Venecije prikazuje na levi strani označeno poplavnost v % glede na višino morja v m,
pri čemer je od 0 m do 0,80 m normalna višina morja, pri 0,80 m je začetek visoke vode, pri 1,10
je nivo za alarm, 1,44 m je bilo včeraj zjutraj, pri 1,58 m je bilo 1.februarja 1986, pri 1,66 m je bilo
22.decembra 1979, pri 1,87 m pa 12.novembra 2019 ter najvišji izmerjeni nivo morja 1,96 m pa
                                                          4.novembra 1966


Zoran I: komentar modifikovan dana: 14.11.19 14:26; prepravljeno ukupno 7 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime13.11.19 14:20

IZOLA - XLXXVII.

JESEN - 51.dan:

POPLAVE

Ponoči in danes so bile poplave povsod po naši Obali, v Piranu, Kopru in Izoli, kjer so imeli veliko dela gasilci in pripadniki CZ ter seveda stanovalci pri izčrpavanju vode iz hiš v starem delu mesta v bližini mandrača, kjer se je, kljub sanaciji pred leti morje razlilo in poplavilo. V poslovnih prostorih pod nivojem se je nabralo tudi 50 cm vode, ki so jo gasilci potem črpali dolgo v noč. Delo se je nadaljevalo tudi danes, težave pa so imeli tudi z avtomobili, veliko dela so imele vlečne službe. Pravijo, da takih poplav ni bilo že od leta 1966 oziroma 1969.

https://www.primorske.si/primorska/istra/zaradi-plimovanja-najvec-tezav-v-izoli
https://www.primorske.si/primorska/istra/foto-v-piranu-voda-do-kolen-morje-poplavilo-tudi-v?utm_source=most_read_lnk&utm_medium=most_read&utm_campaign=most_read&pk_campaign=most_read&pk_source=most_read_lnk&pk_medium=most_read
https://www.primorske.si/primorska/istra/vise-kot-vceraj-se-je-gladina-morja-dvignila-le-le
https://www.delo.si/novice/slovenija/izola-in-piran-pod-vodo-248628.html
https://siol.net/novice/slovenija/obala-pod-vodo-vceraj-druga-najvisja-plima-v-zadnjih-50-letih-video-511715
https://www.regionalobala.si/novica/razmere-se-umirjajo-a-spet-prihaja-obilno-dezevje-z-juznim-vetrom-na-teh-krajih-lahko-prevzamete-pro
https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/voda-zalila-tudi-trst-in-umag


Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3027
                                                                     Pod vodo je bil tudi mali pomol v Izoli

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3028
                                                                          Morje je poplavilo tudi okoli mandrača

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3029
                                                Na velikem pomolu je morje zelo visoko, začelo je spet deževati

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3030
                                                     Ob velikem pomolu je bil tudi ponirek, ki je brezbrižno lovil ribe

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3031
                                                             Tudi te verige v mandraču bi imele veliko za povedati

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3032
                                                       Protipoplavne vreče so še vedno pripravljene na svojih mestih

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3033
                                                                          Iz meteornih cevi dobesedno vre

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3034
                                                                            Baražne zapore blizu mandrača

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3035
                                                   Poplavljen mali pomol s svetilnikom, bitvami, ponirkom in galebi
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime15.11.19 8:40

IZOLA - XLXXVIII.

JESEN - 53.dan:

POPLAVE

Danes točno ob 8. uri so se za 2 minuti oglasile sirene in vsem spet naznanile nevarnost poplav. Visoka plima zopet prihaja.
Pravkar so povedali, da je tudi zaradi močnega juga ali širóka, ki piha iz Trsta proti Veneziji, trenutna višina morja 140 cm in predvidevajo najvišjo plimo ob 11.20, ki bi naj bila okoli 165 cm.

JESEN - 55.dan:

Danes ob 9.12 se je zopet oglasila sirena in spet naznanila nevarnost poplav. Promet v starem delu mesta so prepovedali. Sa,o upamo lahko, da bodo baražne zapore na Manziolijevem trgu  in pri restavraciji Sidro zdržale. Hudo je bilo tudi v Umagu, Poreču in Fažani. Prav tako pa že postavljene protipoplavne vreče. Cel dopoldan in sedaj prav močno dežuje. V Veneziji je nivo morja 155 cm.

https://www.arso.gov.si/vode/podatki/amp/H9350_t_1.html
https://www.glasistre.hr/istra/u-porecu-i-rovinju-razina-mora-naglo-raste-u-svega-par-minuta-zaplivali-molovi-i-rive-605111


Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 71986310
                                                           Točno ob 8 je v mandraču začelo zopet poplavljati

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 71986311
                                                                             Morje preliva pri vhodu v mandrač

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3036
                                  Kljub pred leti obnovljenega in povišanega zidu obale, iz Mandrača še vedno poplavlja

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3037
                                                 Spet je poplavljen mali pomol pred Hotelom Marina in Luško kapitanijo

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3038
                                                    Galebi proti Svetilniku čakajo, da kdo mimoidočih vrže kaj hrane

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3039
                                                                                  Mali pomol spet pod vodo

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3040
                                                                         Tudi pred svetilnikom je poplavljalo

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3041
                                                                 Nanosilo je kamenje, školjke in morsko travo

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3042
                                                                                Veduta poplavljene Izole
Na vrh Go down
Stanko1
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
Stanko1

JM10 JM
Jubilarna Medalja 7 g. JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1465
REPUTACIJA : 113
ČLAN OD: : 2013-02-24
DOB : 71
M(j)esto Zagreb

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime18.11.19 5:54

Novi Dvori Zaprešićki, 17. studenog/novembra 2019.

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 WVbyfbi

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 HpmHgaz

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 CRrP2A7
Na vrh Go down
Vojnik Graničar
Podpukovnik
Podpukovnik
Vojnik Graničar

Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Jubilarna Medalja "Prva Petol(j)etka JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 7116
REPUTACIJA : 270
ČLAN OD: : 2011-09-05
DOB : 51
M(j)esto Split

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime18.11.19 17:49

Slikao ga danas 18.11.2019. god. u 16:02 sati.
Još se nije spremio za zimski san.

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Img_2048
Na vrh Go down
http://www.liveleak.com/
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime10.12.19 9:45

IZOLA - XLXXIX.

JESEN - 80.dan:

LEDENI OTOK

Izola bo v prazničnem času postala #LedeniOtok nepozabnih zimskih doživetij, ki jim ne bo videti konca. Ledeno kraljestvo obljublja čisto novo drsališče, obilico glasbe, gledaliških predstav, plesa in zabave, ob vsem tem pa nas bo grela še odlična kulinarika naših gostincev.

Skupaj preženimo mraz

Stara in jezna čarovnica Zima si je letos od vseh mestec izbrala prav Izolo ter jo uročila v ledeni otok - bilo ji je pač malo dolgčas. Na ves glas je zarjovela: »V Izoli naj od zdaj naprej vladajo le jeza, dolgčas in mraz«, ob tem pa dodala še »…edino, kar lahko reši meščane, so pravljična bitja in otroci, ki morajo celo zimo rajati in odganjati zle sile uroka!«
Pravljična bitja so se ob tej novici takoj zbrala na sestanku in pripravila najbolj zabavno in čarobno zimsko dogajanje kar jih pomnimo. Čarovnica lahko le sanja, da jim ne bo uspelo. Na sestanku so se bitja odločno dogovorila, da bodo s svojimi dobrimi silami prižgala luči, ki bodo mesto krasile vse do zadnjega dne zimskega rajanja, s katerim bodo dokončno pokopali urok stare čarovnice.

Zima bo tako Izolo ovila v čarobni plašč ter jo spremenila v pravi #LedeniOtok zabave. Pravljični junaki bodo tako 30. novembra s svojim petjem izolske ulice, parke in ceste ovili v bleščeč sijaj, ki bo mesto krasil vse dokler s skupnim rajanjem ne premagamo čarovnije.

Na drsališču z ribičem Bepijem

Izolski ribič Bepi je že čisto neučakan. Vsak dan pridno brusi svoje drsalke, na katerih se bo podal v magični svet zimskih zgodb, glasbe, plesa in drugih nepozabnih zimskih doživetij. Slišal je namreč, da bo v Izolo prišel pomagat tudi Dedek Mraz z vsemi svojimi pomočniki, ki prav zdaj pripravljajo čisto novo drsališče. Vsak dan razpošlje tisoče in tisoče vabil vsem otrokom tega sveta in jih vabi, da skupaj z njim in pridnimi pravljičnimi bitji na drsalkah prinesejo v mesto veselje in zabavo.

Kaj vse nas čaka?

Celoten program prazničnega dogajanja so zimski škratje objavili kar na svoji [url=https://www.visitizola.com/datoteke/LO-letak-SLO-IT zadnja verzija.pdf]spletni strani[/url]. Otroke bodo v svet glasbe popeljali Lea Sirk in pravljični junaki, Andreja Zupančič, Žiga Rustja, pevski zbor Lilith, Duo Pingo, izolski otroški, mladinski in odrasli pevski zbori in mnogi drugi. Z Veselimi rokicami - čisto pravimi pravljični junaki bomo lahko plesali, peli in rajali pozno v noč.
Otroci bodo zapeljani tudi v svet zimskih zgodb. Zvrstile se bodo številne predstave in filmske projekcije: Kozlovska sodba v Višnji Gori, O starki zimi in njenih pomočnikih, Pod prazničnim dežnikom, Čarodej in govoreči radio, Charivari, Zimske radosti, Zima je prima, Mala šola cirkusa, Ledena pravljica, mesto pa bo za piko na i obiskal tudi čisto pravi čarodej, pred katerim se lahko stara čarovnica samo skrije.

Seveda pa zabava ni rezervirana samo za otroke! Tudi starši boste lahko zaplesali v poskočnih zimskih ritmih, ki jih bodo na Lonki pričarali Kompanija Izolana, Lisjaki, Vlado Kreslin, Čuki, Ne me jugat, Tempera band, Primorski fantje in mnogi drugi.
Pravljična bitja z Bepijem na čelu že nestrpno čakajo, da se skupaj poveselimo in tako enkrat za vselej premagamo zimski dolgčas.
https://www.visitizola.com/dozivetja/zgodba-o-ledenem-otoku
https://www.visitizola.com/info
https://www.visitizola.com/dozivetja
https://www.visitizola.com/okusi
https://www.visitizola.com/dogodki
https://www.visitizola.com/izolana
https://shop.visitizola.com/
https://www.facebook.com/VisitIzola/
https://twitter.com/visitizola

* Ledeni otok je odprt že od 30.novembra, a so žal visoke temperature in obilica dežja, preprečile, da bi bila ledena ploskev pripravljena in drsališče odprto vsak dan!

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3044
                                                            Letošnja pomembna pridobitev novega drsališča za vse

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3045
                                                 Okrašena lepotica v centru mesta

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3046
                                                                 Pravljično osvetljeni center parka Pietro Coppo

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3047
                                                      Srečno 2020 Auguri iz Izole vsem dobrim ljudem
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime24.12.19 15:15

IZOLA - XLXXX.

ZIMA - 3.dan:

POPLAVE - III.

Danes zjutraj ob 04.45 se je spet za dve minuti oglasila gasilska sirena za znak nevarnosti oziroma poplave, kasneje pa še enkrat in opozorili, da bo možnost poplavljanja do 10 ure zjutraj. Že včeraj je zopet poplavljalo, pa se tokrat sirena ni oglasila. Samo upamo lahko, da ni nastalo večje škode na premoženju občanov, ki so si komaj opomogli od zadnjih poplav. Poleg vsega pa je potrebno povedati, da v določenem območju mesta, sploh ni mogoče narediti zavarovanje za riziko poplave stanovanjske hiše ali stanovanja. Zavarovalnice namreč, kjub temu, da imajo v pogojih zapisano zavarovanje poplav, le-tega rizika zaradi številčnosti poplav, enostavno ne zavarujejo. Takšna so namreč navodila, ki ga dobijo zaposleni, kolikor je bilo območje poplavljeno 5x in več v zadnjih 10 letih, potem se tega rizika ne sme zavarovati. Tako, da ostajajo občani s poškodovanimi hišami in stanovanji, ki so jih prizadele poplave, samo še breme svoje občine in naše države oziroma davkoplačevalcev!
https://www.primorske.si/primorska/istra/zaradi-visoke-plime-v-izoli-in-piranu-ponovno-opoz
https://www.regionalobala.si/novica/piran-je-zjutraj-spet-zalilo-gre-za-posledico-lastnega-nihanja-jadranskega-morja


Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3048
                                                                        Izolo so spet prizadele poplave

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3049
                                           V Izoli je več termalnih izvirov, ki bi prišli prav za kakšno novo zdravilišče

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Dscn3051
                                                          Okoli 10 ure zjutraj je bilo še vedno opaziti poplavno območje
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime02.01.20 10:34

PORTOROŽ - I.

ZIMA - 11.dan:

ČUDOVITO JANUARSKO MORJE

Skoki v morje z rekordnim številom obiskovalcev

V Portorožu so prvi dan novega leta že tradicionalno obeležili s skokom v morje. Sodelovali so 603 udeleženci, so povedali organizatorji, ki so zabeležili rekordno število obiskovalcev.

Plavalci vseh starosti iz vse Slovenije, Italije, Avstrije in Madžarske, pa tudi iz Poljske, Rusije in Brazilije so se v kopalkah, pa tudi kot vikingi, jelenčki, morski psi in v drugih hudomušnih opravah po obveznem in zabavnem ogrevanju pogumno pognali v morje. V dnevu brez oblačka so namerili približno 12 stopinj Celzija, voda pa je imela malo pod 14 stopinj Celzija, je povedal Nino Cokan, vodja prireditve.

Medtem ko so lani zabeležili rekordno število udeležencev, je bilo tokrat rekordno število obiskovalcev, saj so jih po besedah Cokana našteli 6000 do 7000.

Prireditev, ki je bila v Portorožu tokrat že 16. leto zapored, je potekala po načrtih in nepredvidenih dogodkov ni bilo, je povedal vodja prireditve. Opozorila o nujnosti dobre priprave na skok so po njegovih besedah očitno zalegla. Enega od udeležencev je lani namreč obšla slabost in so ga morali oživljati.
https://www.primorske.si/primorska/istra/skoki-v-morje-z-rekordnim-stevilom-obiskovalcev?utm_source=most_read_lnk_article&utm_medium=most_read&utm_campaign=most_read&pk_campaign=most_read&pk_source=most_read_lnk_article&pk_medium=most_read


Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 72547513
                                                           V letu 2020 rekordnih 6000 do 7000 tisoč obiskovalcev

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 72547512
                                                          Telesna priprava pred skokom v morje je zelo pomembna

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 72547510
                                                                               Prihod udeležencev na pomol

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 72547511
                                                                                       Prvi skoki v morje

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 72547514
                                                                                          Srečno 2020

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 72547515
                                                                             Med kopalci je bil tudi morski pes

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 6-01fp10
                                                                Tudi morska psa želita vsem srečno v letu 2020

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 72547516
                                                                                Bilo je kar 603 pogumnežev

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 72547518
                                                                                      Cilj je dosežen
Na vrh Go down
Brkakougar
Zastavnik
Zastavnik


Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 808
REPUTACIJA : 56
ČLAN OD: : 2015-01-15

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime03.01.20 12:18

Ovo je extra, moracu da probam...
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime11.01.20 18:38

STRUNJAN - V.

ZIMA - 21.dan:

KLIF

Najznačilnejši del Krajinskega parka Strunjan je do 80 metrov visok Strunjanski klif, ki je skupaj s poraščenim robom in 200-metrskim pasom morja pod njim razglašen za naravni rezervat.
To je hkrati najdaljši odsek neokrnjene obale na celotni 130-kilometrski obalni liniji med Gradežem v Italiji in Savudrijo na Hrvaškem, s katero je zamejen Tržaški zaliv.
Prepadne stene in prodna obala ob vznožju klifa so v celoti prepuščeni naravnim procesom, kjer morje, dež in veter neutrudno preoblikujejo krušljive plasti kamnin in jim rišejo nove poteze.
https://parkstrunjan.si/presezniki/klif/

ZNAČILNOSTI KLIFA

Z besedo klif označujemo zelo strmo, vertikalno in včasih tudi previsno steno, sestavljeno iz kamnin ali nevezanih sedimentov, ki se nahaja na stiku kopnega in morja.

Strunjanski klif, tako kot večino naše obalne regije in celotno območje Krajinskega parka Strunjan, gradijo flišne kamnine srednje eocenske starosti. Fliš ni ena sama kamnina, ampak ciklično zaporedje več kamnin, ki so nastale pred 40 milijoni let v globokem morju. Podvodni plazovi, ki so se sprožali ob potresnih sunkih, močnih nevihtah ali cunamijih, so odnašali mešane sedimente in jih odlagali na dno globokega morja: spodaj večje drobce, pri vrhu pa najfinejši material. Iz tako nakopičenih sedimentov so s strjevanjem nastale flišne kamnine. Kasneje se je zaradi tektonskega delovanja morski bazen zožil, morje se je umaknilo, flišne kamnine pa so se prelomile, nagubale in dvignile na površje, kjer jih lahko občudujemo še danes.
Posamično ciklično zaporedje v flišni kamnini se začne z grobozrnatimi konglomerati, ki jim običajno sledijo peščenjaki, zaključi pa se ponavadi z drobnozrnatimi muljevci oziroma laporovci. Posamezne plasti kamnin v fliših so različnih debelin, v Sloveniji so povečini dokaj tanke (debele od nekaj cm do nekaj 10 cm).

Posebnost flišnih kamnin na slovenski obali je v tem, da se v zaporedjih kamnin pojavljajo posamezni sloji apnenca, ki ponekod dosegajo debeline tudi do več metrov, zato jim rečemo kar megaplasti.
Vse od svojega nastanka Strunjanski klif nenehno spreminja svojo podobo. Tektonski premiki so oblikovali slikovite prelome, gube in razpoke, ki so najintenzivneje izraženi na Rtu Strunjan na zahodu in Rtu Kane na vzhodu, na površje pa najmočneje vplivajo procesi preperevanja in erozije, v katerih nastajajo erozijski jarki, žlebovi in druge za klif značilne naravne oblike.

Razpoka je presledek v kamnini, ki je nastal zaradi delovanja napetosti, pri katerih je kamnina počila in se razprla, premaknila pa se je zelo malo ali sploh ne. Glede na napetosti, ki delujejo v kamnini, delimo razpoke na natezne in strižne.
Razpoke, ki so nastale zaradi nateznih sil in so praviloma usmerjene pravokotno na steno, so lahko dolge od nekaj centimetrov do nekaj 100 metrov in v kamnini predstavljajo prevodno pot za raztopine z različnimi količinami raztopljenih mineralov. Ko se iz nasičene raztopine v razpoki kemično izločijo minerali, nastane žila. V Sloveniji so žile najpogosteje zapolnjene s kalcitom in kremenom.
Strižne razpoke potekajo vzdolž stene, so zaprte in brez žil.
Poznamo pa še sisteme razpok, to je več družin razpok, ki potekajo v isti smeri.
Drugačna vrsta presledka v kamnini je prelom. Ta razdeli kamnino na dva bloka, ki se med seboj vidno premakneta. Skoraj vsi navpični oziroma prečnoplastni prelomi na klifu so mineralizirani s kalcitom.
Prelome pogosto spremljajo gube. To so vbočeni ali izbočeni deli plasti kamnin, ki so nastali med stiskanjem kamnine v tektonskih premikih
Preperevanje je razpadanje kamnine v prst, ki poteka pod vplivom vremenskih dogodkov in organizmov, erozijo pa opredeljujemo kot drobljenje, dolbenje, spiranje in odnašanje kamnin zaradi delovanja vode, vetra in leda.
Hitrost erozijskih procesov v flišu je najbolj odvisna od debeline in sestave plasti. Plasti muljevcev in laporovcev so mehkejše in manj odporne proti preperevanju in delovanju morja v primerjavi s peščenimi in apnenčastimi plastmi, zato pride do izpodjede v podnožju obalne stene, ki jo prepoznamo kot izstopajoč kompakten sklad. V kolikor je erozija pod to plastjo prevelika, se peščene in apnenčaste plasti odlomijo in padejo na plažo.

Ker je fliš krušljiv in podvržen spreminjanju oblike tako zaradi atmosferskih vplivov kot vpliva morskih valov in tokov, sta tudi naše obrežje in morsko dno precej položna.
Na stiku med kopnim in morjem se lahko pojavlja različno široka abrazijska polica. Ta se pod morsko gladino nadaljuje v kamnito podmorsko teraso, ki se na nekaj metrih globine konča s previsom. Višina in naklon skalne stene, prisotnost in širina abrazijske terase ter globina morja se razlikujeta od klifa do klifa. Naklon pečine na Rtu Ronek, kjer je nagnjenost največja, je okoli 70°, abrazijska in podmorska terase, celotna širina katere krepko presega 100 m, pa je na vsej slovenski obali najbolj položna. Obala poteka prečno na smer plasti fliša, zato sodi med t.i. obale riaškega tipa.

Večje in večinoma svetlejše skale na obali in v plitvinah izvirajo iz debelejših plasti apnenca v flišu, sivi ali rjavi kamni, ki prekrivajo večino našega morskega obrežja in plitvega dna, so peščenjak, medtem ko lapor hitro preperi in skupaj z organskimi ostanki morskih organizmov tvori muljasto podlago morskega dna. Slednje je skupaj s plitvim morjem in relativno velikim številom manjših pritokov v Tržaški zaliv tudi krivec za motnost morja na tem območju.

Ogromni skalni bloki apnencev (nekdaj deli višje ležečih plasti, ki so se odlomili in padli v morje), na katere naletimo ob sprehodu po morskem obrežju, nudijo odlično priložnost za opazovanje fosilov. Med najbolje opaznimi so predvsem apnenčaste hišice luknjičark (tako imenovanih foraminifer), odlomki bodic in hišk morskih ježkov ter ostanki rdečih alg.
Čeprav redkeje, lahko okamnele ostanke živih organizmov, ki jih vidimo s prostim očesom, najdemo tudi v peščenjakih na morski obali. Gre za ostanke debel, včasih listov. Bolj pogosto pa so se v njih ohranili ihnofosili, sledovi, ki so jih v sedimentu pustile različne živali. Največkrat ne vemo, kateremu organizmu so pripadali, lahko pa iz njihove oblike sklepamo, ali so nastali med kobacanjem, plazenjem, počivanjem, hranjenjem ali kakšnim drugim obnašanjem živali.

Ihnofosile je mogoče odkriti med preprostim obračanjem prodnih kamnov na obali, pomembno pa je, da kamnov po ogledu z obrežja ne odnašamo ali premeščamo. Vrnemo jih tja, kjer smo jih pobrali, saj so dom morskim organizmom, ki se ob oseki skrijejo podnje.
https://parkstrunjan.si/presezniki/klif/

KRUŠENJE KLIFA

Zaradi velike količine padavin v zadnjih mesecih minulega leta in drugih vremenskih vplivov se je na obali med Strunjanom in Belvederjem zgodilo večje število podorov oziroma krušenja tamkajšnjega klifa. Gre sicer za naravni pojav, a v Krajinskem parku Strunjan vseeno opozarjajo obiskovalce, naj se v teh dneh izogibajo sprehodom ob obali.

V Krajinskem parku Strunjan se med drugim nahaja najdaljši odsek neokrnjene obale v celotnem Tržaškem zalivu, in sicer od strunjanske plaže do Simonovega zaliva. V pretežni meri se ta del obale, ki ga karakterizirajo prepadne flišne stene, visoke do 80 metrov, nahaja znotraj Naravnega rezervata Strunjan, ki je ožje, še posebej zavarovano območje v parku. Tudi lani so ob tem času tam zaznali nekaj večjih podorov, manjši podori se dogajajo neprekinjeno, medtem ko je letos prišlo do večjih podorov materiala.
“Sprehajalci, v poletnih mesecih pa kopalci, sicer hodijo ob obali, tam se tudi zadržujejo, vendar to počnejo izključno na lastno odgovornost, na kar jih opozarja vrsta opozorilnih tabel. Gre za divjo plažo, ki nima upravljavca, zato se morajo obiskovalci zavedati, da je zadrževanje pod klifom vselej bolj ali manj tvegano,” opozarja direktor Krajinskega parka Strunjan, Robert Smrekar.
Obiskovalce so ob nedavnih večjih podorih še posebej pozvali, naj se v teh dneh izogibajo sprehodom po obali med strunjansko plažo in San Simonom, zlasti pa naj se ne zadržujejo na območju Rtiča Strunjan in Rta Ronek. Neurejena plaža v Mesečevem zalivu predstavlja enega najlepših kotičkov za kopanje na slovenski obali. “Povedano velja tudi v poletnih mesecih, saj nekateri kopalci svoje brisače postavljajo prav ob vznožju najbolj nevarnih predelov klifa. Kamen velikosti oreha ima lahko tragične posledice, zlasti če pade z velike višine!” so dodali.
V Parku sanacije ne načrtujejo, saj so zavarovana območja že po definiciji tista, na katerih ima narava prednost pred človekom. “Ne nazadnje so tudi z vladno uredbo o Krajinskem parku Strunjan na tem območju prepovedani posegi, ki bi na kakršenkoli način preprečevali, spreminjali ali prekinjali naravne procese, kot na primer s postavljanjem zaščitnih mrež ali zidov,” pojasnjuje Smrekar.
V Javnem zavodu Krajinski park Strunjan so sicer v letu 2018 skupaj z oddelkom za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete in podjetjem EHO projekt izdelali posebno študijo, v kateri so popisali najnevarnejše predele Mesečevega zaliva, kjer se skale najpogosteje krušijo in so zato najbolj tvegani za obisk. Študija je dosegljiva na spletu, v tiskani obliki pa jo je mogoče pridobiti v njihovem centru za obiskovalce.
https://parkstrunjan.si/
https://www.primorske.si/2020/01/09/hoja-ob-obali-ni-varna


Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Klif410
                                                               Lepote naravnega parka predstavlja tudi klif

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Klif310
                              Če hodite iz Simonovega zaliva ob obali proti Strunjanu, je ob plimi ni mogoče povsod prehoditi

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Klif10
                                       Klif je star že 40.milijonov let in zgleda, kot bi ga zidali in sestavljali najboljši zidarji

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 72640710
                                               Kadar je prisotno krušenje je hoja mimo praktično nemogoča in zelo nevarna
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime17.01.20 9:59

WOLLEMIA NOBILIS & DREVO DINOZAVROV & ŽIVI FOSIL

Glede na to, da v Avstraliji divjajo veliki in izjemni požari, so lokalne oblasti uspele pred ognjenimi zublji obraniti še edina drevesa, saj znanstveniki ocenjujejo njihovo število na samo 200 primerkov!

Ekstremna vročina, dolgo sušno obdobje in močan veter so smrtonosna kombinacija, zaradi katerih deli Avstralije gorijo že vse od septembra. Lanska pomlad je bila najbolj sušna v zadnjih 120 letih, na številnih območjih so namerili rekordno malo padavin, sredi decembra pa najbolj vroč dan v zgodovini – povprečna temperatura se je dvignila na 41,9 stopinje Celzija. Suha drevesa in grmičevje so tako hitro klonila pod prvimi iskrami, močni vetrovi – ponekod pihajo s hitrostjo do 100 kilometrov na uro – so še hitreje razpihovali ognjene zublje. Kako obsežni so požari, v katerih je doslej umrlo najmanj 25 ljudi, kaže dejstvo, da so oblak dima videli celo v dvanajst tisoč kilometrov oddaljenih Čilu in Argentini.

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 12322211
                                                                                Avstralija v plamenih

WOLLEMIA NOBILIS

Ta vrsta dreves je avtohtona iz Novega Južnega Walesa v Avstraliji, kjer je z omejenim številom 200 dreves prisotna na omejenem oddaljenem območju nacionalnega parka Wollemi, ki se nahaja v osrednjem vzhodnem delu države. Drevo raste na strmih stenah na dnu ozkih dolin na slabih, kamnitih tleh, prekritih s tanko plastjo humusa, na nadmorski višini približno 900 m.

Ime rodu se nanaša na kraj izvora, nacionalni park Wollemi, iz aboridžinskega izraza "wollumi" = poglej okoli; ime vrste, latinski pridevnik "nobilis, e" = plemenit, se nanaša na videz drevesa, vendar tudi namerno aludira na ime njegovega odkritelja, gozdnega redarja Davida Noblea. Splošna imena: drevo dinozavrov, živi fosil, bora wollemi (angleško).

WGlemia nobilis WGJones, KDHill & JMAllen (1995) je pokončno, zimzeleno monoegično drevo z valjastim deblom, visoko 25-40 m in premerom več kot 1 m, z nagubanim lubjem, ki se plaste v tanke rjave luske temne so pri mladih rastlinah, gosto poraščene s spužvastimi tuberkeli, približno 1,5 cm dolge in 1 cm široke, pri odraslih.

Drevo ima nenavadno sposobnost izdelave novih vej in debel v bližini podnožja in velja za samoniklo.

Listi  imajo tri različne oblike: trikotne z akutnim vrhom, spiralno oblikovane, 0,5-1 cm dolge in na dnu približno 0,4 cm široke, v navpičnih poganjkih, kar se bo razvilo v nove veje.
V vejah odraslih rastlin, najprej naraščajočih, nato vodoravnih in končno visečih, so listi razporejeni v 4 vrste, nasproti ali prekrivajoči se, propadajoči, podolgovato-linijski, z zaobljenim vrhom, temno zelene barve, dolžine do 10 cm in 0,8 cm širokih. Listi se ne posušijo ampak odpadejo posamično, saj se na koncu cela veja odlomi.

Moški končni stožci na stranskih vejah tako mladih kot odraslih, valjastih rastlin, dolgih 6–15 cm in premera 1-2 cm, z več kot 500 kosmiči in 4-9 pelodnimi žepi na spodnji površini.
Ženski končni stožci na stranskih vejah odraslih elipsoidnih rastlin, so dolžine 8-12 cm in premera 7-10 cm, s 300 rodovitnimi luskami, dolžine 1,7 cm, širine 2,2 cm in debeline 0,3 -0,5 cm, z jajcem v zgornji površini; pri čemer stožci zorijo v 18-20 mesecih. Ženski stožci se običajno proizvajajo v zgornjem delu drevesa. Semena, ki so rjave barve, dolga 0,9-1,1 cm, široka 0,7-0,8 cm in debela približno 0,2 cm, obdana z 1-2 mm širokim krilom.
Razmnožuje se s semeni, ki se jih površinsko postavlja v posebno odcedno kislo organsko vlažno ilovico, ki se hrani pri temperaturi 26-28 ° C. Čas kalitve pa se začne od 3-4 tednov, prvo sadje pa začne šele od 7. leta starosti; zlahka se razmnožuje tudi z vrhom in stranskim rezanjem ter z mikropropagiranjem.

Z izjemnim okrasnim učinkom, hitro rastjo in enostavnim gojenjem daje rahlo zmerno vlažno toplo podnebje z najvišjimi temperaturami, ki ne presegajo 36-38 ° C, in najnižjimi temperaturami pod 0 ° C. Že iz prvih preskusov, na rastlinah, vnesenih v gojenje po odkritju so ugotovili, da lahko preživi celo do temperature okoli -10 ° C.

Lahko prenaša močno sonce, razen v prvih letih rasti, ko potrebuje delno senco, ne pa močnega vetra. Za optimalno rast potrebuje odlično drenažna, kisla tla (v naravi je pH tal okrog 4), bogata z organskimi snovmi za optimalno rast, ohranja se ohranja vlažno.

Znano po najdbah fosilov, ki so jih našli v Avstraliji, Novi Zelandiji in na Antarktiki izpred 200 milijonov let, je bilo njegovo naključno odkritje v odročnem in nedostopnem območju Avstralije eno najbolj izjemnih odkritij dvajsetega stoletja, ki je vzbudilo veliko zanimanja v znanstvenem svetu in prav toliko radovednosti v širši javnosti, zahvaljujoč medijem, ki so novice poročali s široko razgledanostjo.

Lokalne oblasti so sprejele številne ukrepe, da bi drevesa zaščitile, od tajnosti natančne lokacije, do omejenega dostopa in omejenega števila raziskovalcev s strogimi fitosanitarnimi previdnostnimi ukrepi, da bi se izognili vnosu bolezni in eksotičnih rastlin. Poleg tega se je po prvi distribuciji semen po vrtovih in botaničnih ustanovah začelo urejeno trženje semen in mladih rastlin, pridobljenih z vegetativnimi sredstvi, da bi preprečili nezakonito nabiranje in financiranje projektov ohranjanja.

Za omejeno število posameznikov, skoncentriranih na omejenem območju, in prisotnost nevarnih patogenov (Phytophthora cinnamomi in Phytophthora multivora), ki so jih prvi obiskovalci prinesli verjetno preko podplatov čevljev, je bila vrsta vključena na rdeči seznam IUCN (Mednarodna unija za varstvo narave in naravnih virov) kot "kritično ogrožena" (z zelo velikim tveganjem izumrtja v naravi v bližnji prihodnosti).
https://www.monaconatureencyclopedia.com/wollemia-nobilis/
http://www.environment.gov.au/cgi-bin/sprat/public/publicspecies.pl?taxon_id=64545
https://en.wikipedia.org/wiki/Wollemia
https://www.anbg.gov.au/gnp/interns-2004/wollemia-nobilis.html
https://www.youtube.com/watch?time_continue=14&v=9sVfQgGohgs&feature=emb_logo
https://www.youtube.com/watch?v=J__4V0ujlaU
https://www.youtube.com/watch?v=A4l3xbyHOFs
https://www.youtube.com/watch?v=CjkTLwtGbqc
https://www.youtube.com/watch?v=6M_Rj1ZCA9s
https://www.youtube.com/watch?v=-zkkl4dzVGA

"Nekdo danes sedi v senci, ker je nekdo dolgo časa nazaj posadil drevo." Warren E. Buffett

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 1-woll13
                 Wollemia nobilis je "živi fosil", ki ga je v Avstraliji odkril gozdar David Noble leta 1994

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 2-woll11
Njeni značilni sedeči listi so bili že znani na fosilih, vendar si nihče ne bi predstavljal, da bi našel še vedno živih sto rastlin v odročni dolini
Novega Južnega Walesa. Drevesa so visoka 25-40 m in premera več kot 1 m pri deblu, gosto pokrita s spužvastimi tuberki širine 1 cm
                                                                                 in dolžine 1,5 cm

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 3-woll10
Moški stožci, prisotni tako pri mladih kot pri odraslih rastlinah, rastejo viseče na vrhu stranskih vej. So valjaste, rdečkaste, nekaj
centimetrov široki in lahko dosežejo 15 cm dolžine z več kot 500 kosmiči, ki se dvignejo do zrelosti, na spodnji površini pa
                                                                                od 4 do 9 cvetnih prašnikov

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 4-woll10
Ženski koni, enako končne, rastejo le na stranskih vejah odraslih rastlin. So elipsoidne oblike, dolgi 8–12 cm, s 300 plodnimi
luskami, ki v zgornjem delu nosijo jajčece in zorijo od 18 do 20 mesecev. Danes je drevo v nevarnosti od patogenih bakterij
                          Phytophthora cinnamomi in Phytophthora multivora, ki so jih na podplatih prinesli prvi obiskovalci
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1349
REPUTACIJA : 80
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime25.01.20 17:55

IZOLA - XLXXXI.

ZIMA - 35.dan:

REKORDI

Število turističnih prihodov in nočitev v izolski občini v primerjavi s prejšnjimi leti še vedno narašča. Tako so lani prvič presegli mejnik pol milijona nočitev, saj so zabeležili rekordnih 521.505 nočitev in 143.989 turističnih prihodov. Gre za šestodstotno rast nočitev in 12-odstotno rast prihodov glede na leto prej, poroča STA.

Pri tem največji delež turistov še vedno predstavljajo Slovenci (49 odstotkov), sledijo jim Nemci in Avstrijci s po devetodstotnim deležem, Italijani (osem odstotkov), Čehi (štirje odstotki) in Madžari (trije odstotki), so po pisanju STA sporočili iz Turističnega združenja Izola.

Najbolj naraslo število čeških turistov

V letu 2019 je v primerjavi s preteklim letom najbolj, za 40 odstotkov, naraslo število čeških turistov, število nemških turistov pa je poraslo za tretjino. Izstopa tudi rast prihodov na italijanskem, belgijskem, nizozemskem in poljskem tržišču. Višja rast števila prihodov od rasti števila opravljenih nočitev medtem kaže na skrajšanje povprečne dobe bivanja. Ta je v letu 2019 znašala 3,6 dneva, v letu pred tem pa 3,8 dneva.

Na voljo več kot 5000 ležišč

V Izoli je sicer registriranih 400 ponudnikov namestitvenih enot s skupno zmogljivostjo 5170 turističnih ležišč. 52 odstotkov gostov se je odločilo za namestitev v hotelih, 19 odstotkov v apartmajih, 11 odstotkov v kampih, šest odstotkov v prenočiščih, preostalih 12 odstotkov pa v drugih nastanitvenih enotah, še piše STA.

https://www.visitizola.com/
https://siol.net/trendi/potovanja/v-izoli-se-lahko-pohvalijo-z-rekordom-517187

PRELEPA  SI  IZOLA

 
Prelepa si Izola,

obala turistična,

prelepa dolinica,

trta te krasi.

 
Trtica zlata,

refoška nam daš,

ga radi popijemo,

vsi kar nas je.

 
Dolinica zlata,

lepota si ti,

saj veš dobro,

da radi te imamo vsi.


Avtorska in uglasbena pesem


Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 3y0a3410
                                                                       Lepote Izole z druge strani

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Jai-0810
                                                                            Lepote Belvederja in obale

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Mesece10
                                                      Na drugi strani proti Strunjanu se razprostira Mesečev zaliv

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Viste-10
                                                                                 Morska tradicionalna Izola

Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 08-pog10
                                                             V Izoli je ogromno kvalitetnih in različnih vrst trte
Na vrh Go down
Sponsored content




Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Priroda u mome kraju (drugi dio teme)   Priroda u mome kraju (drugi dio teme) - Page 2 Icon_minitime

Na vrh Go down
 
Priroda u mome kraju (drugi dio teme)
Na vrh 
Stranica 2/5Idi na stranicu : Previous  1, 2, 3, 4, 5  Next

Permissions in this forum:Ne možete odgovoriti na teme ili komentare u ovom forumu
FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA 22.12.1941 - 18.07.1991 :: CIVILNA PLATFORMA :: REGIONALNO-
Idi na: