Priroda u mome kraju (drugi dio teme)

Strossmayerov perivoj u Đakovu

IZOLA - XLXXXII.

ZIMA - 49.dan:

MANDLJI

Končno so tudi cvetovi na našem mandlju zacveteli, glede na lansko leto je kakšne tri, štiri tedne zaostanka. Kljub temu čebele in ptiči na veliko letajo okoli cvetov in pridno nabirajo med. Vsi smo veseli, saj v zraku že diši po pomladi.



                                                                    Letos cvetenje mandlja zamuja za vsaj 14 dni


                                                                      Čebele veselo krožijo okoli obilja cvetov

Jezero je doduše umjetno, ali su patke prirodne  - Zajarki kod Zaprešića 15. veljače/februara 2020.:



Desant na Iwo Jimu :

IZOLA - XLXXXIII.

ZIMA - 59.dan:

MIMOZA & SREBRNA AKACIJA

Drevesa, ki jih poznamo pod imenom mimoze, so v resnici srebrne akacije (Acacia dealbata). V višino lahko zrastejo tudi do vrtoglavih 30 metrov. Drevo izvira iz Avstralije, v Evropo pa ga je prinesel James Cook. Prve mimoze so zasadili Francozi, po njihovi zaslugi pa je močno dišeče rumeno cvetje postalo tudi pomemben del parfumske industrije. Od leta 1946, ko so jo ženske v Rimu izbrale za simbol osmega marca, je mimoza povezana tudi z bojem za ženske pravice.

Mimoza ima mnogo simbolnih pomenov, od trajne ljubezni do zmagoslavja. A slednje je bolj kot z bleščečim cvetjem povezano z lesom: les mimoz je izjemno trd in ga uporabljajo v pohištveni industriji. To je razumljivo: marca je mimoza v polnem cvetju in je lahko dostopna. Italijanski San Remo je središče italijanske in tudi evropske proizvodnje mimoz kot rezanega cvetja.

V nekdanji Jugoslaviji, sedanji Črni gori, je kot mesto mimoz slovel Hercegnovi, kjer imajo februarja še vedno vsako leto festival mimoz. Kot rečeno, srebrna akacija je v Evropi le vrtna rastlina. Drugače je v Južni Afriki, kjer je v nekaterih predelih razglašena za zelo invazivno rastlino in skušajo na vse načine omejiti njeno razširjanje. Seveda pa je tudi v Južni Afriki v naravo pobegnila z vrtov.

"Vejica mimoze v stanovanje prinese toplo sonce".



                                                                  Čudovita rumena mimoza, kar kliče po pomladi


                                                                            Rumena mimoza kar vabi čebele

IZOLA - XLXXXIII.

ZIMA - 60.dan:

BELI CVETOVI - II.


Končno so v veselje vseh nas, čebel, čmrljev in ptic, ki na njem najdejo hrano in zavetje, zacveteli na vso moč in samo upamo lahko, da bo letošnja sezona mandljev boljša kot je bila lanskoletna. Nakajkrat je bilo zelo hladno, prišla je burja in tramontana zato je odpihnilo je še tistih nekaj cvetov, ki so ostali na mandlju. Vseeno pa jih je bilo kar nekaj, tudi za kakšno potico ter druge dobrote.



                                                                       Mandelj je te dni zacvetel na vso moč


                                               Mandljevo cvetje privablja čebele in ptice, katerim ponuja hrano in zavetje

IZOLA - XLXXXIV.

ZIMA - 62.dan:

IZOLSKA MARINA

Izolska marina z bogato zgodovino je kar lepo napolnjena in pripravljena na pomlad, saj se vsepovsod čisti, ureja okolica in čisti ter barva jahte na privezih. Sprehod ob marini je vedno sproščujoč in obatajoč, saj je vedno kaj novega, a eno je skupno, Izola ostaja, marina pa se spreminja. Bodisi da je to najem, bodisi da je sprememba lastništva, bodisi da je ponovno vračilo občini Izola, ki jo je dala v večletni najem. Vsi navtiki iz različnih koncev, radi pridejo v Izolo, tudi zaradi domačinov, ki so do njih prijazni in ustrežljivi. Bodisi z nasvetom ali kakšno storitvijo, ki jo popotniki vedno potrebujejo. In vsem je skupno le eno, v Izolo se vedno radi vračajo.

http://www.marinaizola.com/
http://www.marinaizola.com/slo/documents/Cenik_1.6.2019.pdf
Porting d.o.o., Tomažičeva 4a, 6310 Izola,
t: 05 66 25 400,
f: 05 66 25 406,
m: info@marinaizola.com



                                                                            Izolska čudovita panorama


                                                                    Stari že zarjaveli vitel za barke in počivajoči galeb


                                                                       Lepo zasidrane jadrnice v marini


                                                                           Gliserji in jadrnice v Marini


                             V lepem vremenu so že trenirali jadralci razreda Optimisti, v daljavi se vidi obris Gradeža


                                                                   Druga skupina jadralcev razreda Optimist


                                                                   Pogled na prepolne komunalne priveze


                                                                  Delček preostanka Izolskega ribiškega ladjevja


                                                                  V ozadju je lepo ohranjen Izolski dimnik v Argu

IZOLA - XLXXXV.

ZIMA - 66.dan:

CVETJE

Okoli nas so cvetoči travniki in rastline na katerih se pasejo čebele, kar je še en porok, da bo tudi z nami vse v redu, kajti po lanski kritični sezoni, so se naši čebelarji komajda pobrali. Veliki stroški s katerimi so se srečali poleg ostalih, tudi za za prehrano čebel, da so lahko čez zimo ohranili svoje družine. Bilo je tudi veliko dežja in mraza, kar je povsem opustošilo čebelje družine, zato, upamo, da bo v tem letu mnogo bolje. Predvsem pa, da bo mnogo več kvalitetnega medu in mnogo več zadovoljstva pri vsakodnevnem trudu. Vse kar kliče po pomladi, čeravno so za jutri napovedali sneg do nižin!


                                                                                        Cvetoči travniki

IZOLA - XLXXXVI.

ZIMA - 73.dan:

ŠPARGE

Čeravno je bila v nedeljo metereološka pomlad je bilo okoli nas veliko različnih pojavov, od toče, sodre, do vetrolomov in snega, pa so pri nas ob morju vzniknile divje šparge. Priljubljene za sladokusce in seveda v tem času pomladi na vsaki mizi, lahko tudi različno pripravljene. Najraje se jih pripravlja z jajci, kot fritaio ali pa kot mineštro. Vedno so dobrodošle z veliko antioksidanti, ker so obenem izjemno zdrave tako za ledvice, mehur in žolč ter so obenem diuretik.

* Cena v KZ Agraria Koper z.o.o. je 37 €/kg



                                                                                  Slastne divje šparge


                                              Divje šparge pripravljene za fritajo

 

IZOLA - XLXXXVII.

ZIMA - 75.dan:

MAGNOLIJA

Soulangova roza magnolija cveti na veliko in oznanja prihod pomladi, ki je, čeprav, le meteorološka nastopila že v nedeljo. Čebele magnolije veselo obiskujejo in prinašajo med, ki ga tako radi pijemo s čajem ter kot prilogo veliko zdravim jedem. Magnolije imajo obilo dišečih cvetov in so vsako leto zelo občudovani z različnimi barvnimi lestvicami od roza pa vse do bele.


                                                                            Čudovito roza drevo magnolije


                                                                Okoli roza cvetov magnolije je bilo danes veliko čebel

IZOLA - XLXXXVII.

ZIMA - 79.dan:

CIMBARE

Tik pred pomladjo cveti veliko sadnic, med drugim tudi sladke cimbare. Povečini primerov je sadež rumene, pa vse do viola barve, lahko jemo surovega, pa tudi kuhanega kot sok ali v kompotu. So velikosti kot češnje, lahko pa tudi precej večje. Obenem pa lahko pripravimo tudi okusno marmelado, lahko tudi žganje ter okusne likerje za sladokusce. Zelo žalostno pa je videti, ko ljudje hodijo mimo zrelih cimbor, kjer jih je že veliko popadalo z dreves, pa bi ve iz njih prav lahko naredil vsaj za kakšne otroke iz vrtca ali starostnike v domu upokojencev.


                                                                                 Prav zdaj cvetijo cimbare

IZOLA - XLXXXVIII.

ZIMA - 83.dan:

CVETJE

V teh trenutkih, ko se v različnih sredinah bojujejo z Koronavirusom in njihovimi posledicami, pa narava nezadržno napoveduje prihod pomladi. Lepota pomladi premaga vse skrbi, vse strahove, saj nam vedno pomaga, pa tudi vedno razveseljuje, zato moramo storiti vse, da se razvija naprej. Posebej je potrebno paziti, da se na vrtove posadi medeno cvetje, da bodo imele čebele dovolj paše za ustvarjanje dovolj kvalitetnega in zdravega medu.


                                                                 Čudoviti snežno beli cvetovi grmovnice


                                               Podobna vrtnici, pa ni vrtnica!


                                                                           Čudoviti rdece beli cvetovi

IZOLA - XLXXXIX.

ZIMA - 86.dan:

OBČUTENJE NARAVE

Narava tudi danes, ko se je življenje v Sloveniji ustavilo, ko na ulicah skorajda ne srečamo nikogar, ko mesta delujejo kot opustošena in izropana. Še kak teden nazaj smo se vsi veselo pozdravljali, medtem ko danes presenečeno opazujemo, ko koga sploh srečamo. Normalni družinski, socialni in medsebojni stiki so zamrli skupaj s stiskom rok in objemi, ki nam jih primanjkuje in smo tudi zaradi tega še bolj nesrečni. Vse to nas vleče v omejitve, osamitve, izolacije, saj ne vemo ali smo ujetniki ali jetniki, kot bi rekel naš Mef. Zato pa vsak trenutek, ko smo še lahko svobodni v naravi poskušamo izrabiti za občudovanje njene lepote in stvaritve, saj pomlad bodisi z koronavirusom ali brez njega nezadržno in z veliko hitrostjo prihaja.



                                                                               Čudoviti roza cvetovi


                                                                             Čudovito prelivanje barv


                                                                         Raca in racak uživata na njuni skali


                                                                V Izoli je bilo sonce le še na Svetilniku in na zvoniku


                                                                         "Rosso di sera, bel tempo si spera".

IZOLA - XLXXXX.

ZIMA - 87.dan:

OBČUTENJE NARAVE - II.

Kot je bilo zapisano včeraj, je tudi danes lep sončen dan, takšen pravi za sprehod ter izlet s kolesom, saj je bilo v našem mestu zunaj bolj malo ljudi. Toda s tistimi, ki smo se srečali, je bilo bolj sproščeno, bolj pristno in bolj prijateljsko. Hkrati pa smo bili veseli, da smo še vedno tukah, domain v domačem kraju. Prijazni, ustrežljivi, pripravljeni pomagati, to so prave odlike, da se bodo ljudje vračali v to malo Izolo, toda, tisti, ki jo enkrat doživi, sam pri sebi sklene, da to ne bo zadnjič. In tako pride spet, in spet, in spet. Lahko se kdaj premisli in si tukaj ustvari topel dom in prijatelje. To pa je lahko tudi v penziji, saj med nami živijo znani pesniki, glasbeniki, umetniki, politiki, pevci, vse jih privlači naravna domačnost, prijaznost, nepokvarjenost in odmaknjenost. To je bilo predvsem ribiško in delavsko mesto, v katerem so našli kruh vsi tisti, ki so bili zaposleni v Mehanotehniki, Ribi, Argu, Stavbeniku, Ladjedelnici, Mali opremi, Delamarisu in drugih malih podjetjih, ki jih več ni. Biti tukaj pomeni čutiti pripadnost morju, naravi, morskemu zraku, ribam, školjkam, galebom, ribičem, lepemu življenju in skratka, biti samosvoj, ki je prav v tem času, zelo iskana vrlina in velika želja vseh nas.


                                                                                Izola obsijana s soncem


                                                                         Blizu doma je bil ribič, ki je lovil še na trnek


                                                                       Drugi ribič se že veselo vrača domov


                                                          V marini je katamaran s simbolnim pomenom besede USODA


                                                 V vodi je bil morski klobuk Rhizostoma pulmo in velika jata mladih ribic


                                                       Morski klobuk Rhizostoma pulmo je prihajal vedno bliže k obali


                                                Pri skalah pa jo je čakal še mnogo večji morski klobuk Rhizostoma pulmo


                                                                        V domače pristanišče je hitela tudi jadranica


                                                                               Doma v Izoli je najlepše


                                                                           V tem času je bila oseka


                                                                    Tudi ponirek se nastavlja sončnim žarkom

IZOLA - XLXXXXI.

ZIMA - 88.dan:

OBČUTENJE NARAVE - III.


V občutljivem času, ko se ustavljajo tovarne, industrijski obrati, pisarne, delavnice, letališča, tehnični pregledi, ko je na križiščih in ulicah ter trgih vedno manj ljudi, nam morda sprehod v naravo povrne tisto malo energije, ki jo potrebujemo, da lahko premagamo vse te naloge, ki so pred nami in ne pozabimo na človečnost.

IZOLA - XLXXXXII.

POMLAD - 1.dan:

PARENZANA

Še nikoli v življenju se ni zgodilo, da bi imeli na prvi dan pomladi, vsesplošno karanteno in prepoved gibanja, saj te lahko zaradi prekrška kazujejo s kaznijo 400 €. Ljudi je zunaj, vsi nekam hitijo, kolesarji pa se zadržujemo tudi na Parenzani, "Poti prijateljstva", ki je še eden redkih neokrnjenih koščkov narave in sprostitve.
Prav to sprostitev pa potrebujemo, da lahko premagamo vse te napore, saj je tudi doma za veliko njih zelo naporno. Verjemite, da narava zna poskrbeti za nas, bolj problematično pa je, ali znamo mi poskrbeti za naravo. Dokler nam ta lahko pomaga in dokler se lahko še vedno gibamo, potem je to ena lepa in prepotrebna rekreacija, ki nam še preostane v teh težkih časih. Vsi namreč napovedujejo omejitve in podaljšanje ukrepov tja do poletja!

POMLAD - 4.dan:


Včeraj in danes je zelo mraz, temperature so se spustile na okoli 2°C, tako, da je ponoči in zjutraj najbolj nasankalo in pomrznilo sadno drevje in še posebej sedaj cvetoče breskve ter breskovi nasadi...



                                                                             Izola ječi pod koronavirusom


                                               Potek Parenzane iz Škofij do Sečovelj pa vse do Poreča


                                                                            Travniki so kot rumeni tepih


                                                                                     Žlahtni roza cvetovi


                                                                      Snežno beli cvetovi se prebijajo skozi travo in listje


                                                                                   Rdeče cvetje v ograji


                                                                             Tudi trobentic je še vedno veliko


                                                                       Vijolice so tudi redni spremljevalec pomladi


                                                                              Ob poti je še veliko čudovitih trobentic


                                                                                    Čudoviti beli cvetovi


                                                 Jadrnice v Strunjanskem zalivu v daljavi se vidi barka in nasad školjk


                                                          V meglici se na vrhu vidi mogočno Piransko obzidje in cerkev


                                                                   Strunjanske soline z dvema solinarskima hišicama


                                                                 Odsev snežno bele male čaplje v solnem polju


                                                        V strunjanski dolini so veliki nasadi slastnih domačih breskev


                                                                          Čebele tudi v breskovih cvetovih uživajo


         V tunelu v Jagodju kjer je bila ozkotirna železnica je videti luč na koncu predora, upamo lahko, da tudi za nas vse

Proljeće u mojem Šenkovcu:

IZOLA - XLXXXXII.

POMLAD - 14.dan:

MAGNOLIJA LILIFLORA BETTY


V času objavljene vsesplošne karantene zaradi Covid19, ko se lahko gibljemo samo v svojih občinah, razen tistih, ki seveda lahko odidejo na delo v drugo občino, nam te melanhonične trenutke in vesti, poživi edinole narava. Bodisi, da zalivamo, da kar prekopamo in da presadimo ali obrežemo sadno drevje ter oljke, nam to povrne vso tisto energijo, ki smo jo izgubili skozi teden. Narava brsti in je vsakodnevno bolj živa in v trenutku, ko je zunaj preko 20 °C, sedaj bo pa vsaki dan bolj vroče, pa se moramo pridrževati akcije "ostanite doma". To traja vse od 16.marca 2020, že tri tedne in nihče ne ve koliko časa še. Morda pa bomo v tem času postali malo bolj ljudje, prijaznejši eden do drugega ali se bomo nehali pehati samo za velespoštovanim dobičkom in rezultati BDP. Kje pa je v tem svetu človek in njegovo poslanstvo ter bistvo obstoja?
No, letos zamuja tudi naša magnolija Liliflora viola barve, ki je vsako lepo lepša in z več cvetovi. Resda potrebuje več časa, saj skozi zimske mesece izgubi vse liste in vsako leto oživi vse znova.

https://www.youtube.com/watch?v=2MS5WUMZWUU
https://www.youtube.com/watch?v=FK1XtoWgxto


                                                                                  Magnolija Liliflora Betty


                                                                                  Magnolija Liliflora Betty


                                                                                  Magnolija Liliflora Betty

Slikao jutros ovdje u gradu.

IZOLA - LXXXIII .

POMLAD - 46.dan:

PALMA & Co.

Ko smo pred mnogo leti posadili malo palmo je imela kakšnih 25cm, sedaj pa ima krepko čez 2 metra in v tem obdobju močno cveti, kar razveseljuje veliko različnih ptic, čebel in čmrljev, ki se s njenimi semeni veselo prehranjuje. Tudi narava in rastline ter razne rože na vrtu nas v tem časih, ko smo potrebni razumevanja ter ljubezni, sproščajo ter pomagajo prebroditi občutek osamljenosti, karanteno in pomanjkanje pristnih človeških stikov, ki smo jih bili navajeni. 


                                                                          V tem času palma veselo cveti


                                                                       Na palmi cvetovi visijo kot kakšni grozdi


                                                                               Prava barva za naša čustva


                                                                               Čebele in čmrlji jih veselo obletavajo

@Zoran I (citat):

IZOLA - XLXXXXIII.

Šta znači ova oznaka pored Izole?

@PORUCNIK (citat):

@Zoran I (citat):

IZOLA - XLXXXXIII.

Šta znači ova oznaka pored Izole?

Hvala lepa za opozorilo, "mea culpa", pravilno bi se moralo z rimskimi številkami zapisati LXXXIII - 83.del iz Priroda u mome kraju (drugi dio teme).

Lep pozdrav in vse dobro!

IZOLA - LXXXIV.

POMLAD - 52.dan:

VRTNICE

Poznamo okoli 150 vrst vrtnic,  ki se med sabo ločijo po velikosti, raznovrstni barvi in imenih, ter prelepemu vonju, ki ga oddajajo. Uporabljajo se tudi v kozmetiki zaradi olj, ki jih vsebujejo. Posebej dober je tudi okus vrtnice v obliki sladoleda, raznih čajev in žlahtnih napitkov.
Ponavadi se podarijo ob rojstnih dnevih, porokah, raznih jubilejih ob posebnih priložnostih in predvsem v dar ljubezni, posebej v mesecu maju, ki je mesec ljubezni.


                                                                      V maju so vrtnice znak žareče ljubezni

IZOLA - LXXXV.

POMLAD - 54.dan:

CVETJE & Co.

V času sproščanja koronavirusnih ukrepov se prileže prijeten sprehod, ki nam spet vlije malo veselja ter sprostitve pred novim tednom, ko se še vedno nadaljuje delo od doma, žal pa je veliko njih izgubilo službe,...



                                                                                     Tudi zelišča so v cvetju


                                                            Zelo redek prizor, ko je pajek v zasedi iz vrtnice ujel čebelo


                                                                                   Mnoštvo cvetočih vrtnic

KOPER - XIV.

POMLAD - 60.dan:

HRASTOVLJE

Hrastovlje so bilel v času cvetenja Beneške republike pod njenim močnim vplivom, zlasti zatem, ko ga je 1581 leta plemeniti Neuhaus prodal zdravniku Alessandru Zarottiju iz Kopra. 15 stoletje je zaznamovalo pustošenje kuge, ki naj bi po legendi pomorila vse prebivalce razen dveh deklet, iz katerih naj bi izšli vsi nadaljnji rodovi in po njima nosili dva najbolj pogosta priimka vasi, Kocjančič in Rihter.
V času 2.svetovne vojne je okupatorjeva vojska požgala več vaških hiš. Povojno obdobje pa je prineslo v skladu s trendom celotne Primorske (osvobojena cona B Svobodnega tržaškega ozemlja pod jugoslovansko upravo) dotok prebivalcev tudi v Hrastovlje. V vseh kasnejših desetletjih pa je število prebivalstva upadalo, z izjemo obdobja zadnjega popisa.

Mednarodno prepoznana je vas postala leta 1949, ko je domačin, kipar Jože Pohlen, v lokalni cerkvi Svete Trojice, enem izmed najstarejših objektov v Istri, razkril freska Mrtvaški ples. 1959 leta je vas dobila vodovod, ki se napaja iz vaškega studenca. Južno od vasi od leta 1990 stoji Pohlenov kamniti kip Šavrinka (kar je bil nekoč naziv za ženske, ki so v Trst na glavah nosile svoje kmečke pridelke). Zaradi večje mobilnosti sodobnega človeka v vasi ni več trgovine, a je najti gostilno in turizem na vasi. Hiša s številko 22 je najstarejši nesakralni objekt v vasi, zgrajen je bil namreč (najkasneje) v 2. polovici 17.stoletja. Množica hiš ima v današnjem času spomeniško zaščito, zaradi česar so postopki obnove hiš resda bolj zapleteni, vendar estetski razvoj kraja sledi neki kontinuiteti.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Hrastovlje


                                                                                 Mrtvaški ples v cerkvici Sv.Trojice


                                                 Letos je 530 let od odkritja znamenitih fresk v cerkvi Sv.Trojice


                                                                            Kažipot h cerkvi Sv.Trojice


                                                                             Tovorni vlak mimo kraškega roba


                                                                                     Pod zvonikom


                                                                        Tovorni vlak mimo Hrastovelj proti Kopru


                                            Za ogled cerkvice je potrebno poklicati vodiča


                                                                  V bližini cerkvice je vabilo za vojaški muzej


                                                                                Na vrtu muzeja je top


                                                                                  Vhod v vojaški muzej


                                                                      Na vrtu je kuhinja ter v ozadju bolniška postelja


                                                                            Po dežju vedno posije sonce


                                                                              Ob poti so bile čudovite vrtnice


                                                                       Še en pogled proti cerkvici Sv.Trojice


                                                                           Obiskali smo tudi kip Šavrinke


                                                                Šavrinka kiparja Jožeta Pohlena, ki jo je poklonil leta 1990


                                                      Šavrinka še z druge strani

PIRAN - I.

POMLAD - 75.dan:

SPET POPLAVE

Danes zvečer ob 20.15 so se v Piranu zopet oglasile sirene, samo upamo lahko, da ne bo naredilo škode na in v objektih ter povzročilo premoženjsko škodo občanom...


                                                                                   Zopet poplave v Piranu


                                                                     Gasilska sirena se je zopet oglasila ob 20.15


                                                                     Padavine se bodo nadaljevale tudi v petek

IZOLA - LXXXVI.

POMLAD - 77.dan:

CVETJE & Co. - II.


Ob sedanjih sprehodih, ko so se tudi sprostili ukrepi Koronavurusa Covid-19, smo na novo uživali vse razkošje narave, pa tudi ljudje so se med seboj bolj pozdravljali in si bili bolj naklonjeni kot pred krizo. Kot izgleda bomo le s skupnimi močmi premagali vse tegobe, pa tudi z več ljubezni in medsebojnega razumevanja. V stari kolotek nas vrača tudi obisk tujih gostov, ki si prav tako kot mi, želijo prijazne besede, miru in opazovanja lepote, ki jih nudi naš kraj in naša prelepa obala. Tudi naši gostinci so nas komaj pričakali in so veseli pozdravljali in skakali od mize do mize med prijaznimi gosti. Prav to druženje je nam vsem manjkalo, kar je tudi temelj razumevanja in spoštovanja različnosti. Samo upamo lahko, da so nam ti časi prinesli spoznanje, kako pomembni so kvalitetni medčloveški odnosi, posebej pa moramo čuvati naravo in naravne vire, ki nam bodo pomagali premagati vse napore.


                                                                          Prav te dni se je razcvetel jasmin


                                                                           Tudi mini mandarine so med nami


                                                                               Barvna lestvica je neverjetna


                                                                 Park Pietro Coppo je poln cvetja in obiskovalcev


                                                                   Toliko lepih barv pri žal strupenemu oleandru

CRES & KRK

VODNA TROMBA & PIJAVICA

Na morju med Cresom in Krkom se je nekaj po 16 uri pojavila pijavica oziroma velika vodna tromba. Ta se je držala morske glasine in ni povzročila večje škode.

https://www.facebook.com/istramet/photos/a.449911986071/10158011726121072/?type=3



                                                                                   Pijavica & vodna tromba

IZOLA - LXXXVII.

POLETJE - 8.dan:

ZLATOPERKA & Co.

/13/...nekoč smo se vozili z velikima ladjama Edra in Dionea vse do Trsta in Monfalcona, najbolj zanimivo pa je bilo, ko je bilo treba čez mejo v Miljah ter pokazati pasporte ali maloobmejne prepustnice, da smo lahko prišli vse do Trsta, kar je bilo pravo doživetje. Potem je v začetku devetdesetih podjetnik Miran Amon iz Izole organiziral medkrajevni prevoz s svojimi ladjami Subaquatic, Big Red in Big Blue, kar je bila za tiste čase zelo pogumna poteza. Ker pa je vedno potrebno urediti financiranje, ki so mu ga obljubili vsi obalni veljaki, pa je prišel navzkriž z oblastjo, tako, da ni dobil že obljubljenih denarnih sredstev za nadaljevanje dela in prevoza. Potem je vse za nekaj časa zamrlo, tako, da je potem povezavo med obalnimi mesti oziroma Trstom in potovanji vse do Malega Lošinja ladja Fiametta M italijanske kompanije Liberty Lines. To, da so se zbudili zopet v Izoli in organizirali brezplačen prevoz med Piranom, Izolo, Koprom in Ankaranom je zasluga podjetnikom, ki so že prej organizirali piknike in izlete z Zlatoperko, kar je zelo pohvalno, posebej v tem času:

FIAMMETTA M.

* Hidrogliser
* Dolžina: 30,95 m
* Širina: 6,7 m
* Teža: 172 ton
* Motorji: MTU 396 16V TB 83 – 2 x 1550 kW
* Hitrost: 33,5 Nm
* Leto izdelave: 1989
* Število potnikov: 203

Z gliserjem iz Trsta na Mali Lošinj

Hitra povezava med Trstom in istrskimi mesti

Vas mika obisk bližnje Istre in obmorskih mest v Sloveniji in na Hrvaškem, a vas skrbijo vrste na meji in cestni promet v poletnih mesecih? Izognete se jim lahko s preprosto varianto - vožnjo po morju. Tam ni ne čakalnih vrst na državni meji ne zastojev, pa še lep razgled na istrsko obalo boste imeli. Vse to vam ponuja ladijska družba Liberty Lines s sedežem v Trapaniju, ki je včeraj povabila novinarje na krov svojega hidrogliserja ter jim med vožnjo do Poreča in Pirana predstavila svoje delovanje.
Družba povezuje 31 destinacij v Sredozemlju, med temi tudi Trst z istrskim polotokom. Ta poletna povezava, ki deluje od 28. junija do nedelje, 9. septembra, je rezultat sporazuma med Furlanijo-Julijsko krajino, Slovenijo in Hrvaško, ki so združile svoje moči, da bi spodbudile razvoj turizma in turistom in domačinom ponudile alternativo vožnji z avtom ali avtobusom.
Potniki lahko s četrtega pomola v Trstu dosežejo Piran, Rovinj, Poreč, Pulj in Mali Lošinj v zelo kratkem času, saj se vozijo s Fiametto M., katere srednja hitrost se giblje pri 34 vozlih, kar sovpada s 63 km/h.
http://www.primorski.eu/stories/alpejadran/288767_z_gliserjem_iz_trsta_na_mali_loinj/#.W2WtH8J9jcs
https://www.marinetraffic.com/en/ais/details/ships/shipid:283313/mmsi:247679000/imo:8902890/vessel:FIAMMETTA_M
https://www.rtvslo.si/capodistria/da-trieste-a-parenzo-sulle-ali-di-fiammetta-m/462246
https://www.libertylines.it/dettaglio-news.php?id=41

ZLATOPERKA

* Leto izgradnje: 1955 
* Ladjedelnica: Ive Vodopije Srečko - Betina Hrvaška
* Dolžina: 17,9 m
* Širina: 4,8 m
* Nosilnost: 5,5 t
* Bruto tonaža: 33,90 t
* Motor: Scania DSI 11 60M
* Moč: 270 kW


Izjemno zanimanje za brezplačne ladijske prevoze z Zlatoperko

Brezplačni ladijski prevozi med štirimi istrskimi mesti bodo, kot kaže, uspešnica poletja. Že za sobotno krstno vožnjo je na pomolih čakalo več potnikov, kot jih barka Zlatoperka sme sprejeti. “To sem tudi pričakoval, a predvsem zato, ker je brezplačno,” pravi lastnik barke, izolski ribič Sandi Radolovič.

Zlatoperka se je v soboto ob 8. uri zjutraj napolnila že na prvem privezu v Adrii Ankaran. V Kopru, Izoli in Piranu se tako niso mogli vkrcati vsi, ki so to želeli. Veljalo je pravilo: kdor prej pride, se prej pelje. Zakoncema iz Ljubljane je uspelo: “V Izoli sva na dopustu, v hotelu so nama povedali, da je ladjica brezplačna, tako da greva do Pirana, potem pa verjetno peš nazaj do Izole.” Upokojenec iz Škofij, ki je na barko spremljal vnuka, je bil navdušen: “To je najboljša promocija slovenskega morja.”

Covid-19 skrčil število potnikov

Barka v normalnih razmerah lahko sprejme 70 ljudi, zaradi zaščite pred Covidom-19 pa zdaj precej manj."Označili smo 21 mest za posameznike. Ker pa gre večinoma za družine z otroki, ki so lahko skupaj, pa sprejmemo 42 potnikov naenkrat", je povedal Sandi Radolovič. Prostora je tudi za 6 koles. Vnaprejšnje rezervacije niso predvidene.

Kje se vkrcati?

Potniki se lahko vkrcajo v Ankaranu na pomolu pri kampu v letovišču Adria Ankaran, v Kopru na zunanji obali ob parkirišču na Ukmarjevem trgu, v Izoli na pomolu pred hotelom Marina in v Piranu v pristanišču na pomolu pri Rdečem svetilniku. 

Organizatorji poudarjajo, da cilj uvedbe linije niso krožne panoramske vožnje po morju, ampak povezovanje istrskih mest. Omogočil jo je čezmejni evropski projekt Crossmoby. Partner v tem pilotnem projektu, ki je vreden 33.000 €, je Regionalni razvojni center iz Kopra in je zagotovil 85% evropskega denarja, preostalo prispevajo istrske občine.

Zlatoperka bo tako vsako soboto in nedeljo do konca septembra dopoldne in popoldne dvakrat povezovala Ankaran, Koper, Izolo in Piran. No, včeraj sta Radolović in njegov pomočnik Kevin Božič morala prvo jutranjo etapo na pomolu pri kampu Adria Ankaran izpustiti zaradi nizke oseke. “Raje bi pristajali v Valdoltri, kjer je večja globina, a nam pristaniška kapitanija ne dovoli, ker da ni registrirana za tovrstne priveze,” je pojasnil Radolovič.

Plačljivi ladijski prevozi niso pritegnili

Ljudje v Istri pogosto govorijo, kako zelo Istra potrebuje takšne ladijske povezave, kot jih je imela v preteklosti z Edro, Ambriabello in Dioneo. A Radolovič ni prepričan, da bi danes zaživele. “Sem že poskusil; če bi bile plačljive, ne bi nabral 20 potnikov, kar je minimalno število,” ugotavlja.
https://www.primorske.si/primorska/istra/izjemno-zanimanje-za-brezplacne-ladijske-prevoze-z


                                                             Zlatoperka čaka goste ob domačem pomolu v Izoli


                                                                            Ob pristanku Zlatoperke v Kopru


                                                                  Vzdušje je bilo na Zlatoperki enkratno in veselo


                                                                V Piranu so na Zlatoperko čakali že novi gostje

Evo jedna slika iz Splita.
Radi se o sadnici Smokve.
Visine negdje oko 30 centimetara.
A na njoj oko 50 puža.!?

I cvijeće je neka vrsta prirode, a ovaj cvjetnjak u selu Laduč je zaista jedinstven:
 

IZOLA - LXXXVIII.

POLETJE - 42.dan:

RIBARI

Navijaška skupina Ribari, ki združuje veliko število mladih v Izoli, ki navijajo na veliko prvenstvih, nogometnih, rokometnih in drugih tekmah, ki letos praznuje 30 let je za občinski praznik Izola, ki je bil 11.julija, prejela srebrno plaketo. Te dni pa so pripravili v Izoli pravi spektakel...

Drugače se tudi vedno vključujejo v vsakodnevne aktivnosti in športne dejavnosti, pred kratkim so zbirali tudi zaščitne maske za Rdeči Križ, odmevna akcija pa je bila tudi urejanje okolja in barvanje športnih igrišč, posebej pa tudi poslikava elektro transformatorjev v Izoli...

Večina takoimenovanih trafo postaj po Izoli je v zadnjem letu že dobila vedrejšo podobo, v nedeljo so se fantje “lotili” tiste v ulici Osvobodilne fronte v Livadah (pri vrtcu Mavrica), preostale, med drugim tudi trafo postaja ob igrišču v Jagodju, pa pridejo na vrsto v prihodnjih tednih.

“Ob našem jubileju smo želeli v svojem mestu pustiti prepoznaven pečat. V dogovoru z Elektro Primorska, občino Izola in Komunalo Izola, ki nam je priskrbela barve, smo se lotili poslikav trafo postaj po mestu in tako ne le polepšali njihovega videza, ampak tudi Izolo označili z našimi simboli,” pojasnjuje Marko Treskavica,sicer občinski svetnik liste Izola prihodnosti. Sočasno s tem projektom so se lotili tudi snemanja dokumentarnega filma o navijaški skupini Ribari, ki ga pripravljajo Robi Vozila, Erik Toth, Marko Cvetkovič in Marko Treskavica.

Skupina Ribari, v katero je vključenih veliko izolskih športnih navdušencev, podpira vse izolske športe. “Ribari so nastali kot podpora izolskim nogometašem, a ker v Izoli nogometa tako rekoč ni več, smo zajadrali v rokometne vode, sicer pa podpiramo prav vse domače športnike. V tem pogledu smo pravi lokalpatrioti,” poudari Treskavica. “Izolskim športnikom ni potrebno prosit, mi se kar sami pojavimo in jim pripravimo veličasten sprejem, ko se vrnejo domov s kakšno osvojeno medaljo.”

Ribari pa niso aktivni le kot navijači. “Ob pojavu epidemije koronaviarusa je naše društvo ponudilo pomoč županu, saj si želimo prispevati v dobro skupnosti. Nazadnje smo delili zaščitne maske za krajevno skupnost Jagodje in po blokih v Livadah lepili obvestila o obveznem razkuževanju stopnišč.”

https://www.facebook.com/ribari.izola/
https://www.izola.info/imenik.php?objekt=132
https://www.izola.info/galerija.php?obj=132
http://www.primorske.si/2020/05/12/ribari-z-grafiti-lepsajo-izolo
https://www.facebook.com/rdizola/videos/vse-najbolj%C5%A1e-ribari-izola/402309303752994/
https://hi-in.facebook.com/ribari.izola/photos/a.994754747243959/1890405574345534/?type=3&theater
https://sd-sport.si/ribari-z-bodocim-prvoligasem-odigrali-za-maxija/


                                                              Ribari na rokometni tekmi v dvorani na Kraški ulici


                                                              Ribari na nogometnem derbiju med Izolo in Koprom 22.09.2018



31.julija 2020 ob 21. uri je Izolo osvetlilo 300 svetlobnih bakel, ki so jih ob 30.obletnici svojega delovanja vzdolž celotne promenade
                                                                                   prižgali člani Ribarjev


      Navijaška skupina je ob svojem jubileju letos julija tudi prejela priznanje Občine Izola v obliki plakete s srebrnim grbom


                                           Praznovanje 30 let Ribarov v Izoli

Sve pohvale, odlicno izvedeno...

OBALA

POLETJE - 43.dan

NEVIHTE

Danes pod večer se je tudi na Obali razbesnelo neurje in poškodovalo veliko dreves, objektov, počitniških prikolic in šotorov, avtomobilov, upajmo, da se bo vsaj ponoči malo umirilo. V Piranu naj bi pihalo 120 km/h, v Umagu, kjer je naredilo tudi veliko škode, pa celo 150 km/h.

https://www.glasistre.hr/istra/grmljavinsko-nevrijeme-krece-se-prema-istri-moguce-lokalne-bujicne-poplave-olujni-udari-vjetra-i-tuca-658553


                                                   V vrtcu Mavrica je padel debel divji kostanj s že slabimi koreninami


                          Dobro, da je bila nevihta ponoči, saj je divji kostanj padel ravno na peskovnik, kjer se igrajo otroci


                                                            V Strunjanu je izruvalo velika in precej debela drevesa


                                                                Na plaži v Strunjanu so padla zelo debela drevesa


                                                        Tik pred restavracijo Cavedin v Strunjanu sta padli dve drevesi


                                                                   V Umagu je bila hitrost vetra do 150 km/h


                                                                        Tudi nekatera plovila so bila poškodovana

@Zoran I (citat):

 

Ovome je i bilo vrijeme da padne.

Jezero Drnić kod Novog Virja

Lateralni kanal kod Piškorevaca (Đakovo, RH)

Mirosaljci (Arilje), Srbija - prošle godine - ove godine je korona zaustavila odlazak

Plaža Brzet kod Omiša prije par dana

Pogled na Pučišća i Brač iz Nemire kod Omiša prije par noći

slike su odlične. nisam do sada viđao ovakve bube. još bi netko mogao pomisliti da je vani velika vrućina, pa su zbrisale iz vlastite kože dok sunce ne zađe

MARIBOR - I.

POLETJE - 57.dan

DOPUST

Letošnji dopust je bil v znaku Turističnih bonov za 200 €, ki jih je vsem državljanom razdelila država. Nam vsem pa je bila dana možnost njihove uporabe v veliko turističnih krajih, na raznih turističnih in eko kmetijah. Pot nas je zanesla tudi mimo Maribora, kjer smo ob kosilu v gostišču Anderlič, naleteli na z rožami simpatično okrašeni voz. Zato je prav, da te naravne lepote delim tudi z vami...


                  Na vrtu velike restavracije Anderlič je poleg trte, tudi z rožami okrašeni voz

OSTROŽNO BRDO - IV.

POLETJE - 84.dan:

SADJE & Co.

Šli smo pobirati slive oziroma češpe, na njivi naleteli na lepa in že skorajda zrela jabolka, ob tem pa skoraj pohodili drobne divje orhideje. Drevesa so bila naložena, tako, da bo letos dobra letina in poleg tega tudi dobra marmelada, dobri sokovi in tudi dobra domača slivovka.
 


                                                                         Malokdaj je jablana tako nabito polna


                                                                     Dobra sveža, slastna in skorajda zrela jabolka


                                                                               Domače brkinsko jabolko


                                                      Nabito polna jablana


                                                                            Divje skorajda neopazne orhideje


                                                                            Dobro oko je našlo divjo orhidejo


                                                                            Lepi cvetovi malih divjih orhidej

IZOLA - LXXXIX.

POLETJE - 86.dan:

REKORDNA SEZONA

V Izoli so avgusta na področju turizma še izboljšali lanske rekordne rezultate in s tem dosegli najboljši osmi mesec doslej. Zabeležili so 30.128 gostov, ki so skupaj opravili 125.864 nočitev. V primerjavi s preteklim letom to predstavlja triodstotno povečanje števila gostov in šestodstotno povečanje števila prenočitev.

Avgusta so v Izoli, kot so navedli v Turističnem združenju Izola, našteli 82 odstotkov slovenskih gostov oz. 74 odstotkov več kot v preteklem letu. Med tujimi gosti so bili na prvem mestu Nemci, sledili so Avstrijci in Italijani. V primerjavi s preteklim letom je bila realizacija na tujih trgih nižja za 60 odstotkov, so navedli.

Tretjina vseh prenočitev je bila opravljena v hotelih, tretjina pa v apartmajih.

V letošnjem letu je sicer na turistični obisk pomembno vplival novi koronavirus. Od januarja do avgusta so tako v vseh nastanitvenih enotah v Izoli zabeležili 77.018 turističnih prihodov in 308.853 prenočitev. V primerjavi s preteklim letom to predstavlja 29-odstotni upad števila prihodov in 24-odstotno znižanje števila prenočitev. V tem obdobju je bilo 81 odstotkov vseh prenočitev ustvarjenih na slovenskem tržišču, so pojasnili v Izoli.

TURISTIČNI BONI

Turistično sezono tudi v Izoli pomagajo reševati turistični boni. Po podatkih Finančne uprave RS je bilo do 23. avgusta v Izoli unovčenih 25.143 turističnih bonov v skupni vrednosti 3,85 milijona €, kar Izolo uvršča na četrto mesto med vsemi slovenskimi občinami po številu unovčenih bonov.
https://www.primorske.si/primorska/istra/v-izoli-avgusta-nov-turisticni-rekord


                                                                       Pogled na komunalne priveze v Izoli


                                                            Bazen priljubljenega hotela Delfin predvsem za upokojence


                                                           Neobičajna slika Izole in ljudskega kopališča Svetilnik


                                                                 Podarjena umetniška slika Izole

KOPER - XV.

JESEN - 6.dan:

ROŠTILJ KOPER

Ob jesenskemu deževju, ki nas na veliko pere te dni, smo se odločili malo okrepčati z jedmi z žara. Pot nas je zanesla na Markovec nad Koprom in v novo restavracijo Roštilj, kjer smo se do sitega najedli ob dobri pijači. Popoldan je minil v prijetnem druženju in glasbi ter obujanju spominov po poteh bivše naše domovine Jugoslavije in dobrotah, ki smo jih srečali praktično na vsakem koraku. Po jedi pa se prileže kakšno kafe ali kakav, tako, da smo dobili za ta lokal posebej pripravljen sladkor. In tradicija ter okusi se nadaljujejo še dandanes...

Nova restavracija Roštilj KOPER na Markovcu v Kopru vam nudi sveže dnevno pripravljene obroke. Vabimo vas na jedi iz edinstvenega leskovačkega grila in vrsto balkanskih specialitet, hrane in pijače. Parkirišče zagotovljeno, prav tako terasa. Za dostavo na dom pokličite 051 60 60 20!

Krožna cesta 3a - Markovec, Koper, 051 60 60 20
Telefon: 051 60 60 20
Delovni čas: Vsak dan 10:00 do 22:00

Link

Pa zašto svi u roštilj mix guraju piščanca????
Je li Markovec blizu Dekana?

Jutro u Bilicama kod Šibenika

Neretva kod Komadinovog vrela, BiH