Planinari i alpinisti

Bohinjsko jezero.

Žrtvovanje

Kolona

Spet je vzcvetela.Kraljica Alp. Možina (Eryngium alpinum)

Iskanje poti-Veliki Selišnik.

Panonski svišč.V naših krajih ga je odkril Scopoli in je zasčiten od leta 1922.

Škraplje

Mali Draški vrh.

Jalovnik-kakšna stopinja - od tu,bi bila danes dobrodošla.

Tili možje (no,bronasti seveda,ne)so na današnji dan leta 1778-ega prvi priplezali na vrh Triglava.

PECA & KRALJ MATJAŽ

Ob obisku Pece se s slovenske strani odpre čudoviti razgled na goro visoko 2.115 metrov. Iz kraja Črna na Koroškem oziroma Topla od koder je nastala fotografija, se v Peci opazi obris oziroma podoba Kralja Matjaža. Nekje na polovici najvišjega dela sten slovenskega dela Pece, na prepadni steni je zaslediti obris obraza Kralja Matjaža, ki je zarisan na tretji sliki spodaj.

KRALJ MATJAŽ

Kralj Matjaž je pravljična oseba slovenskih pripovednih pesmi in pripovedk. V 19. stoletju so ga prevzeli v umetno književnost kot mitični simbol z nacionalnim in socialnim nabojem. Podobne zgodbe so znane tudi v drugih slovstvih srednje Evrope. Podlaga zanje je vsaj delno zgodovinska oseba, ogrsko-hrvaški kralj Matias Korvin, ki je živel od leta 1440 do 1490. Besedila o kralju Matjažu so se začela pojavljati že v 16. stoletju, torej kmalu po Korvinovi smrti. Pogosto je v že znanih besedilih nadomestil starejše pripovedne like. Njegove podobe v pesmih pa so precej drugačne od tistih v pripovedkah; v baladah in romancah prevladujejo ljubezenski, pustolovski, legendarni in mitični motivi.
V slovensko pisano slovstvo je kralj Matjaž prišel že z bukovniki, ljudskimi pesniki-pevci, ki so svoja ali tuja besedila tudi zapisovali. V umetno književnost je njegov lik segel prek objav in priredb ljudskih pesmi in pripovedk od Valentina Vodnika naprej. V obdobju moderne pa se je Kralj Matjaž spremenil v mitični simbol narodne odrešitve in delno tudi socialnega protesta.

PRIPOVED  O KRALJU MATJAŽU


S svojo vojsko je Kralj Matjaž prispel do svetega izvira, obkroženega z gajem. V gaju so prebivale vile, čuvajke izvira. Matjaž je ukazal gaj, kljub glasnim opozorilom vil, posekati. Nesrečne vile so bližnja griča potisnile enega proti drugemu in pod njima pokopale Kralja Matjaža z vojsko vred. Pri tem pa so hriba izvotlile tako, da je Kralj s svojo vojsko dobil v dar prostor za svoje stoletno spanje.
 
Pripoved je zelo zgovorna. Kralj Matjaž nastopa hkrati v dveh nasprotujočih si vlogah. S tem, da ukaže posekati sveti gaj razloži, kako je prišlo do razkola med človeštvom in vilinskim svetom (svetom elementarnih bitij). Človek ni več upošteval svetosti posameznih krajev, temveč se je začel polaščati njihovih bogastev: Hkrati pripoved potrdi, da Kralj Matjaž pooseblja vilinskega kralja, sicer mu vile nebi pripravile udobnega doma v podzemlju.

Pri koroški varianti, ki je najbolj razširjena, spi Kralj Matjaž s svojo vojsko v podzemlju Pece. Pooseblja vilinsko naravo človeškega bitja, ki jo je človeški rod v sebi zatrl. S tem smo potisnili v podzemlje podzavesti naš prvinski odnos do Gaje, matere življenja in duše našega domačega planeta. Pod pritiskom religij enoboštva, so ljudstva Zemlje morala zanikati svoj ljubeč odnos do vzporedne evolucije elementarnih bitij, do tako imenovanega »vilinskega sveta«.

Pripoved o Kralju Matjažu tolaži ljudstvo s trditvijo, da vilinski svet, kot prvinska civilizacija Zemlje, ni izginil za zmerom. V času prevlade logičnega razuma in monoteističnih nazorov, spi v podzemlju, do tistega dne, ko se vrne na površje planeta in s sabo prinese dar večnega miru in sožitja.

https://www.vitaaa.net/wp/podzemlje-pece/


                                                                   Na stenah Pece se lepo vidi obris Kralja Matjaža


                                                                   Na prepadni steni je podoba Kralja Matjaža


                                                                     Na tej sliki je večji obris Kralja Matjaža


                                                                                    Votlina Kralja Matjaža v Peci


                                                Kralj Matjaž spi pod Peco

Tudi dež nas ni ustavil na Pohodu po poteh prenosa ranjencev Želin- Vojsko.

Kavka

Črno jezero na Pohorju.

Dolgo se nisva videla.

Druze Mirko po njenom pogledu cini mi se da je veoma radosna sto te vidi....

Krasen dan sem imel danes na Lanževici (2003 m)

Planina Na Kraju. Med 1. vojno oskrbovalno zaledje.Do tu so vozile žičnice od Bohinjskega jezera in naprej na Krnsko pogorje.

Povezava s prejšnjo sliko.

V prejšnji sliki omenjena piramida.Vzidana okostja padlih vojakov.

V bližini zgornjih posnetkov se nahaja najbolj mrzla točka v Sloveniji.

Kdo ve ,kdo je ležal pred 100 leti na tej postelji.Brajda smo ji rekli po domače.

Mirko, hvala za prekrasnu priču. Popio sam jako puno Zlatorog piva, ali nikad nisam ni razmišljao o tome da postoji neka legenda vezana uz to ime. Zadovoljan sam da sam nešto novo naučio - nepoznato o poznatom


Molim te ipak za malu pomoć kod prevoda: Zeleni lovac je ubio mladića, a koliko sam shvatio njega je ubio Zlatorog. Je li truplo mladića isplivalo pred krčmom sa kiticom triglavskih ruža? U tekstu mi izgleda kao da je Zeleni lovac isplivao sa ružama (iako ga je Zlatorog bacio sa pećine).

Zlatorog je porinil lovca preko skal.

Ta dva nista iz pravljice.

Nije to ni bitno, bajke nam i tako pričaju svaki dan  
Odlična slika. 
Gdje se točno nalazi ta Jezerska dolina? Bilo bi to zanimljivo posjetiti.

Kar nekaj je teh dolin.Lepih.To je Trenta s Sočo.

In nad to dolino se pasejo taki primerki.

Za nas iz ravnice, ovo je prekrasno i neobično. 
Na žalost od slovenskih Alpa, najviše poznajem ono što sam vidio u 2-3 navrata kada sam išao na Bledsko jezero, i tada se malo provezao po okolici. 
Ostatak znam samo iz filmova o Kekecu i Mojci. 
Tamo negdje '88 smo sa jednom ekipom iz Ljubljane otišli do Kamniških alpa, i nakon toga smo išli na Pohorje, u Šoštanj. Ali čitav taj put je bio toliko zalivan raznim osvježavajućim napitcima, da se maglovito sjećam kad su nam za nešto ispred nas rekli da su to Kamniške alpe. Sve ostalo se pretočilo u karton boca na kojem je pisalo "alkoholno žganje" ili slično

Dom na Komni,1520 mnv.

@mirko bratuš (citat):

Dom na Komni,1520 mnv.

Dobro je ovo napravljeno.  

Bilo je nekoč.Desno I,levo YU.(pogled proti Tolminu)

A sad više nitko ne nadzire to kamenje...

To je bivša meja med Italijo in Jugoslavijo,določena leta 1920 v Rapallu.

Mislim da ova slika i tekst najbolje idu u ovu temu. Naravno, ovo nije snimljeno u Slavoniji, već kako kažu na Aljasci. 

"The Sleeping Lady Mountain"
Legenda o uspavanoj dami na Aljasci govori o tome kako je davno bila rasa divovskih ljudi i da je postojala princeza po imenu Susitna, koja je čekala ratnika vjerenika koji se nikad nije vratio. Zaspala je dok je čekala i postala brdo Susitna, poznata i kao dama koja spava.
Fotografija je zabilježena dronom od strane digitalnog umjetnika Jean-Michel Bihorela, koji je objavio na svojoj stranici pod nazivom "Zimsko spavanje".

Letos so končale podajanje svoje lepote.

Sve ima svoj rok trajanja.
Tko zna da li je itko živ   od ovih koji su ga izrađivali od betona.!?
Ne zna da li su donosili gotov beton ili su ga miješali tu gdje su ga izrađivali - postavljali.  

@Vojnik Graničar (citat):

Sve ima svoj rok trajanja.
Tko zna da li je itko živ   od ovih koji su ga izrađivali od betona.!?
Ne zna da li su donosili gotov beton ili su ga miješali tu gdje su ga izrađivali - postavljali.  

Če bi bil živ bi moral imeti okoli 120 let.
Mislim,da so beton mešali kar na licu mesta,saj je bilo kamenja in peska povsod dovolj.Cement pa so morali prinesti.

@mirko bratuš (citat):

Če bi bil živ bi moral imeti okoli 120 let.
Mislim,da so beton mešali kar na licu mesta, saj je bilo kamenja in peska povsod dovolj.Cement pa so morali prinesti.

A onda dolazi vrijeme da im se i mi pridružimo i da im kažemo kako granični kamenovi još stoje i da se o njima i dan danas piše, ali po internetu.
Mada oni neće znati što je internet, ali pokušat će mo im objasniti.

@mirko bratuš (citat):

Če bi bil živ bi moral imeti okoli 120 let.
Mislim,da so beton mešali kar na licu mesta, saj je bilo kamenja in peska povsod dovolj.Cement pa so morali prinesti.

@Vojnik Graničar (citat):

Onda dolazi vrijeme da im se i mi pridružimo i da im kažemo kako granični kamenovi još stoje i da se o njima i dan danas piše, ali po internetu.
Mada oni neće znati što je internet, ali pokušat će mo im objasniti.

@mirko bratuš (citat):

Ni še čas ,da se jim pridružimo.

Mirko bliži si im ti nego ja.
Kako god okreneš bojim se kad odemo da ni mene ni tebe nitko ovdje na forumu neće odjaviti, isto kao što nitko nije odjavio ni našega PERO ^TM koji je tvoj zemljak iz Ljubljane.
Tek smo nakon nekoliko godina doznali da je umro.

"Miza" pri Žireh (5m krat 3-4 m)

Dobar kišobran

Kod mene sva sreća nema planina. Najviši vrh u Vinkovcima je Dirov brijeg oko 22 m nadmorske visine, koje ime nosi i naše planinarsko društvo iz Vinkovaca.
Slavonija je brate ravna dokle ti pogled seže. 
Dođem preko ljeta u Dalmaciji i isplazim jezik do poda kad se uspinjem onim njihovim kalama uz brdo, i skužim koliko mi kondicije nedostaje.

Ne vemo ne kdaj ne kje.

@mirko bratuš (citat):

Ne vemo ne kdaj ne kje.

Ovi živi su bili lijeni da ovoga mrtvoga zakopaju dublje.  
I ovaj bi se uskoro mogao prijaviti na forum JNA.!

Ma di si njega našao?