FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA 22.12.1941 - 18.07.1991
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.

FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA 22.12.1941 - 18.07.1991

Sva(t)ko ima pravo na sjećanja - Свако има право на сећања - Vsak ima pravico na spomine - Секој има право на сеќавање - Gjith kush ka të drejt për kujtime - Mindenkinek joga van az emlekeihez
 
HomeEventsRegistracijaLogin

 

 SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)

Go down 
Idi na stranicu : Previous  1, 2, 3 ... 10, 11, 12
AutorPoruka
Sloba1
Poručnik
Poručnik
Sloba1

Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2649
REPUTACIJA : 88
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 56
M(j)esto Petrovaradin

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime27.10.19 18:17

Okolina Leskovca. Kraj poznat po paprikama


SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 72643410
Na vrh Go down
Sloba1
Poručnik
Poručnik
Sloba1

Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2649
REPUTACIJA : 88
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 56
M(j)esto Petrovaradin

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime01.11.19 22:50

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 74426910
Na vrh Go down
Sloba1
Poručnik
Poručnik
Sloba1

Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2649
REPUTACIJA : 88
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 56
M(j)esto Petrovaradin

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime04.11.19 23:04

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 73307110
Na vrh Go down
Sloba1
Poručnik
Poručnik
Sloba1

Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2649
REPUTACIJA : 88
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 56
M(j)esto Petrovaradin

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime04.11.19 23:06

Programska šema Radija Studio B iz 1971. godineSLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 75132110
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1087
REPUTACIJA : 61
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime19.11.19 19:36

MODRI VLAK

Na nekdanji dan republike se začnejo vožnje z Modrim vlakom

Legendarni Modri vlak, s katerim se je prevažal vodja nekdanje skupne države, je zdaj turistična atrakcija.

Modri vlak je ena največjih ikon nekdanje Jugoslavije, Josip Broz - Tito je z njim prepotoval več kot 600 tisoč kilometrov po domovini in zunaj njenih meja, v njem gostil tudi vrsto svetovnih državnikov od Haileja Selassieja do kraljice Elizabete II., prav s tem vlakom pa so iz Ljubljane v Beograd prepeljali tudi Titove posmrtne ostanke.

Ob razpadu Jugoslavije je nekaj delov kompozicije odpotovalo v nekdanje republike, večji del vlaka pa je ostal v Srbiji, kjer so ga v začetku novega tisočletja Srbske železnice začele oddajati v najem podjetjem, ki so v njem prirejala občasne zasebne ture. Menda so se nad to možnostjo najbolj navduševali Britanci, ki so v nekdanjih Titovih vagonih potovali med Beogradom in črnogorsko obalo.

Prva turistična vožnja za širšo javnost

29. novembra, na nekdanji dan republike, pa bo zaživel prvi turistični prevoz z Modrim vlakom, odprt za individualne goste – paket so poimenovali "Z Modrim vlakom v Užiško republiko, prvo osvobojeno ozemlje v drugi svetovni vojni".

Jugonostalgične goste bodo z Modrim vlakom z beograjske postaje Topćider odpeljali do Užic, med dvodnevnim izletom bodo gostje med drugim deležni Titovih najljubših jedi, medtem ko bodo poslušali glasbene uspešnice iz nekdanje Jugoslavije.

Potniki tudi iz Slovenije

Organizatorji potovanja so ob tem za srbske medije povedali, da nameravajo te izlete organizirati vsaj enkrat na mesec, decembra že pričakujejo prve skupine iz Slovenije, januarja in februarja pa s Kitajske.

https://siol.net/trendi/potovanja/na-nekdanji-dan-republike-se-zacnejo-izleti-s-titovim-modrim-vlakom-video-512178
https://www.youtube.com/watch?v=F9axG4eOYqk
https://www.youtube.com/watch?v=YDJlD9E7nu0
https://www.youtube.com/watch?v=GRAg6ey_TOM
https://www.youtube.com/watch?v=C5QQIQ-mxWc
https://www.youtube.com/watch?v=Aco37rELP_A
https://www.youtube.com/watch?v=JLf8PX8ZGzg
https://trainfoto.eu/ALBUM/657.html


DINARA 666-001
http://www.railfaneurope.net/liveries/GMEMD/666_001.png

KOZARA 666-002
http://www.railfaneurope.net/liveries/GMEMD/666_002.png

SUTJESKA 666-003
http://www.railfaneurope.net/liveries/GMEMD/666_003.png

NERETVA 666-004
http://www.railfaneurope.net/liveries/GMEMD/666_004.png

* Zadnji vlak s Titom pa so vlekle; Sutjeska - kot priprega in Neretva - kot vlakovna.

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 76278410
                         Tito v Modrem vlaku med obiskom Kumanovega v današnji Severni Makedoniji 19. novembra 1961

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Modri_10
                                                              Modri vlak na odprtju železniške proge Beograd - Bar

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img_3910
                                              Lokomotive Modrega vlaka v Topčiderju v Beogradu septembra leta 2013

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img_3911
                                              Lokomotive Modrega vlaka v Topčiderju v Beogradu septembra leta 2013
Na vrh Go down
Sloba1
Poručnik
Poručnik
Sloba1

Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2649
REPUTACIJA : 88
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 56
M(j)esto Petrovaradin

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime22.11.19 22:27

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 70143410
Na vrh Go down
Sloba1
Poručnik
Poručnik
Sloba1

Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2649
REPUTACIJA : 88
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 56
M(j)esto Petrovaradin

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime22.11.19 22:32

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 74585310
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1087
REPUTACIJA : 61
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime01.12.19 21:47

ZDRAVLJENJE JOSIPA BROZA TITA

V podzemnem trezorju odkrili še nikoli videne dokumente o zadnjih mesecih Titovega življenja

V eni sob so v UKC odkrili trezor z mapo papirjev. Ti pričajo o zadnjih dneh in mesecih življenja Josipa Broza Tita, predvsem pa o prestižu, ki si ga je privoščil on in njegovo osebje.

"Tito je 4. maja 1980 umrl v ljubljanskem kliničnem centru, kjer je ležal skoraj štiri mesece. Čeprav je od njegove smrti minilo že slabih 40 let, še danes niso znane vse podrobnosti o njegovem zdravljenju in bivanju v bolnišnici. Pred dvema mesecema pa so v trezorju podzemnih hodnikov ljubljanskega UKC našli še nikoli videne dokumente." Tako piše portal 24 ur, ki povzema poročanje iz oddaje Svet na Kanalu A. Tamkajšnji novinarji so sinoči razkrili, da se pod ljubljanskim univerzitetnim kliničnim centrom skrivajo podzemni hodniki, do koder vodijo masivna železna vrata, za katera so paciente zadnjič premestili med zračnimi napadi med osamosvojitveno vojno. V eni od sob so v UKC odkrili trezor z mapo papirjev. Ti pričajo o zadnjih dneh in mesecih življenja Josipa Broza Tita, predvsem pa o prestižu, ki si ga je privoščil on in njegovo osebje.

"V mesecu dni so recimo pojedli – oziroma vsaj plačali – 100 kilogramov svinjskega mesa, 31 kilogramov baby beefa, 18 kilogramov budžole, več kot 15 kilogramov pršuta in 90 kilogramov konzervirane šunke. Zdi se, da so bili tudi žejni: mesečno so spili kar 91 steklenic viskija, 20 steklenic ruma, 11 steklenic vodke ter kar 100 litrov vina. Rečeno je bilo, da je vsa dokumentacija, ki je bila povezana z zdravljenjem Tita, pristala v Beogradu, a očitno je vsaj en delček vsega ostal v Ljubljani, nedotaknjen skoraj 40 let," piše 24 ur.

Težko verjamem, da je nekdo 54 kilogramov banan pojedel v enem mesecu

Za Tita v zadnjih mesecih skrbel sedemčlanski konzilij, v katerem so bili tudi trije slovenski zdravniki. Dr. Brecelj je bil vodja konzilija, za pomoč so prosili tudi zdravnika iz Amerike, doktorja DeBakeyja, in tudi zdravnika iz Rusije, je za oddajo Svet na Kanalu A dejala višja kustosinja iz Muzeja novejše zgodovine Nataša Strlič.

Med dokumenti so našli tudi dopis, s katerim Inštitut za patologijo zaračunava obdukcijo za maršala. Ta je na koncu stala 33.437 dinarjev. "Obdukcijsko poročilo so končali šele, ko je Tito že leto dni počival v beograjski Hiši cvetja," piše 24 ur. Vrtoglavi so tudi računi za hrano in pijačo, ki razkrivajo, na kako veliki nogi je živel tedanji vrh. "Težko verjamem, da je nekdo 54 kilogramov banan pojedel v enem mesecu. Predvsem pa še težje verjamem, da je bilo konzumirano vse, kar je tukaj navedenega alkohola, sploh če je nekdo precej bolan. Na primer 91 steklenic viskija, enajst steklenic vodke, pa več kot 100 litrov vina," je za Svet na Kanalu A dejal Matjaž Tavčar, vodja službe za korporativno varnost.

700 kosov tort, 200 rolad, 200 krofov ...

Zdi se, da Tito nasvetov zdravnikov ni upošteval, saj se žganim pijačam in dobri hrani ni odpovedal. Tudi, ko je bil že povsem odvisen od infuzije, se zneski niso bistveno znižali, poroča 24 ur, ki povzema Svet na Kanalu A. Eden od računov kaže, da so naročili 700 kosov tort, 200 rolad, 200 krofov, 200 flancatov in 150 sirovih zavitkov.

Zadnjih 68 dni življenja je bil Tito v umetni komi, priklopljen na respirator. Po besedah Tavčarja je Socialistična Republika Slovenija takrat krila stroške zdravljenja in jih en mesec po smrti Josipa Broza Tita nakazala na račun kliničnega centra. "In to kar dva milijona in sto tisoč dinarjev. Ta do danes manjkajoči del Titove preteklosti in njegovih zadnjih dni gre zdaj v roke zgodovinarjem, dokumenti iz podzemnega sefa pa domišljiji odpirajo novo pot, kakšne skrivnosti se še skrivajo za zidovi," še poroča 24 ur.
https://www.vecer.com/v-podzemnem-trezorju-ukc-ljubljana-odkrili-se-nikoli-videne-dokumente-o-zadnjih-mesecih-titovega-zivljenja-10097565
https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2019&mm=12&dd=01&nav_category=12&nav_id=1625043
https://www.delo.si/druzba/titova-zadnja-placa.html
https://www.24sata.hr/news/zadnji-dani-jovanka-je-dosla-do-klinike-nije-joj-dao-unutra-263798
https://www.dnevnik.ba/teme/osobni-lijecnik-otkrio-evo-od-cega-je-marsal-tito-zaista-preminuo-i-sto-je-posljednje-rekao


SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Tito_i14
                                                                           Josip Broz Tito pri čiščenju očal

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 92929710
                                                                                  Družina Josipa Broza Tita

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Tito3-10
                                Sinova Žarko in Miša Broz na obisku pri očetu Josipu Brozu Titu v Kliničnem centru Ljubljana

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Tito_410
                                                                  Poslednji dnevi življenja Josipa Broza Tita


Zoran I: komentar modifikovan dana: 02.12.19 14:37; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
zokika
Stariji Vodnik
Stariji Vodnik


Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 606
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2013-10-10
DOB : 63
M(j)esto SG - SLO

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime02.12.19 13:59

Vse kar piše (koliko so pojedli in popili) je najverjetneje res. Po vsej verjetnosti pa si to ni privoščil (naročil) Tito, ampak drugi okrog njega. Krivda pa njegova....
Se pa lahko vprašamo, koliko stvari se je še zgodilo - naredili drugi, skrili pa se za njegovim imenom.
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1087
REPUTACIJA : 61
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime04.12.19 23:18

CVETOČI VRTOVI

Ljubezen do našega predsednika Josipa Broza Tita ali do ljudi, živali, kot tudi do rastlin se lahko prikaže z umetnostjo oblikovanja ter voljo vse to pokazati obiskovalcem, domačim ali tujim turistom, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja množično obiskovali Strunjan in tamkajšnji Hotel Salinera ter lepo in lično urejene plaže. Ko je eno leto naš predsednik Josip Broz Tito s spremstvom prišel v Strunjan po stari cesti preko Belega Križa in videl vse te ročno ustvarjene umetnine, ki so bile posvečene njemu, domovini Jugoslaviji in svetovnemu gibanju Neuvrščenosti. Tito je prosil takratnega predsednika IS RSlovenije Staneta Kavčiča, ki je živel prav tam, da uredi vse potrebno, da bi prav tega vrtnarja rad imel in videl na Brionih. Žal se je takrat zaradi drugih okoliščin, na katere ni bilo možno vplivati, vse skupaj izteklo drugače. Kot že rečeno, je ta vrtnarska umetnost prišla do izraza tudi takrat, ko je bilo potrebno okrasiti notranje prostore hotela ob raznih obiskih, ob vsakokratnih  porokah, drugih slovesnostih, ki jih je bilo v takratnem času precej več kot jih je danes. Velikokrat so bili na hotelskih mizah in mizah v restavraciji lepi šopki, ki so se dnevno prilagajali in spreminjali ter seveda dopolnjevali. Bodisi, da so bile to vrtnice, drobno poljsko cvetje ali lično okrašen rožmarin, to je bila takratna značilnost in dodana vrednost, ki je še bolj pritegnila goste. To so bili domači in predvsem tuji turisti, ki so znali ceniti, takšno posebno pozornost, ki jo je vrtnar ponujal kot dekor ali dodatek. Vse to je prispevalo k boljšemu, kvalitetnejšemu vzdušju in kvalitetno bogati vsebini, ki je ni bilo najti povsod. Vsi turisti so bili zadovoljni, ko so si z zanimivostjo ogledali bližnje soline, vinsko klet ali pa domačo kmetijo, kjer so se lahko še dodatno okrepčali in opomogli po naporni poti. Poleg vsega tega je bila pri njegovi roki vedno harmonika, ki jih je na poti spremljala in spravljala v dobro voljo ob zvokih domačih pristnih pesmi, ki so še dolgo donele v njihovih ušesih. Prav poseben dogodek pa je bil, ko so v njegovim vodstvom organizirano odšli v bližnje soline in se tam učili pobirati belo kristalno sol, jo grabiti, natovoriti ter prepeljati na velik kup soli, ki se je neprestano višal in višal. Vse ta doživetja so pripovedovali svojim družinam, znancem in prijateljem ter vedno znova in znova prihajali v Strunjan, ki je bil že takrat simbol miru in prijateljstva. Ljubezen do narave, ljubezen do predsednika Josipa Broza Tita, ljubezen do domovine in družine, ljubezen do petja in igranja harmonike, ljubezen do ljudi in živali, vse to je prispevalo, da danes šteje že 91 let in samo upamo lahko, da mu bo zdravje služilo še dolgo.


SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img74010
                                                                         V čast predsedniku Josipu Brozu Titu

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img73910
                                             Ljubezen do cvetja za vse obiskovalce
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1087
REPUTACIJA : 61
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime13.12.19 22:12

PROSLAVE & PEVSKI ZBORI

V času skupne domovine Jugoslavije je bilo veliko proslav bodisi 27.aprila ob dnevu OF, bodisi ob 9.maju Dnevu zmage, bodisi ob 25.maju Rojstnem dnevu Maršala Tita, ob 4.juliju Dan borca, bodisi 29. in 30.novembra ob Dnevu republike, bodisi ob dnevu JLA 22.decembra, vedno so bili prisotni tudi pevke in pevci raznih pevskih zborov, ki so skrbeli za prijetno vzdušje. Veliko je bilo tudi skupnih jugoslovanskih pesmi, partizanskih, borbenih, ljudskih, ki so jih peli v čast predsednika Josipa Broza Tita, v čast narodnoosvobodilne borbe in osvoboditve, v čast in ljubezen do skupne domovine. Prav tako so peli na različnih tekmovanjih, občinskih, regijskih, republiških in medrepubliških, meddržavnih, saj se je ta takratna tradicija ohranila še vse do dandanes in iskrena prijateljstva, ki so takrat nastala so povezana in trajajo še danes. Kultura in ljubezen do petja do pesmi je tudi v zgodovini premagala vse težave in tudi pomagala prebroditi vse težave.

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img75110
                                                         Mešani pevski zbori na proslavi v Marezigah leta 1967

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img75310
                                                                       Proslava v Paljevu pri Kanalu ob Soči

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img75410
                                                                            Proslava na Stari Sušici v Brkinih

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img75210
                            Obisk borcev pri spomeniku v Šmarjah pri Kopru ob proslavi ob 60.obletnici Istrskega odreda

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img75510
                                                                  Izolski trideset članski pevski zbor upokojencev
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1087
REPUTACIJA : 61
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime28.12.19 18:22

AVTOCESTA VRHNIKA POSTOJNA

Na današnji dan leta 1972 je potekalo odprtje avtoceste med Vrhniko in Postojno - prvi odsek slovenskega avtocestnega križa in obenem prva avtocesta v Jugoslaviji.

Po takratnem dolgoročnem načrtu naj bi do leta 1985 zgradili 60 odstotkov načrtovanih avtocest, preostalih 40 odstotkov pa do leta 2000.
Industrializacija in hiter razvoj avtomobilizma po drugi svetovni vojni, skupaj s splošnim družbenim napredkom, so povzročili potrebo po gradnji novih, modernih cest, za potrebe vedno večjega števila motoriziranih potnikov. Leta 1962 je bilo v Sloveniji registriranih le okoli 72.000 vozil, 15 let pozneje, leta 1977, pa že 247.000, kar je zneslo 113 avtomobilov na 1.000 prebivalcev (štirikratno jugoslovansko povprečje). Za primerjavo, leta 2010 je bilo v Sloveniji registriranih dobrih 1.375.000 osebnih motornih vozil, oz. 518 na 1.000 prebivalcev.
Hitri motorizaciji ni uspela slediti gradnja novih in obnova starih cest. Čeprav je bilo v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja zgrajenih več kot 3.600 km novih cest, se je vedno bolj kazala potreba po sodobnih, za motorna vozila rezerviranih cestah. Tako število prometnih nesreč kot tudi smrtnih žrtev je strmo naraščalo. Če je bilo leta 1950 v Sloveniji le 679 prometnih nesreč, jih je bilo leta 1968 že več kot 25.500 (lani je bilo v Sloveniji slabih 23.000 prometnih nesreč). Število smrtnih žrtev se je povečalo za več kot šestkrat - leta 1950 je na naših cestah umrlo 77 ljudi, leta 1968 pa že 497 (leta 2011 je bilo v Sloveniji 129 smrtnih žrtev v prometu, leto prej pa še dve manj).

Priprave in gradnja avtoceste Vrhnika-Postojna
Priprave na gradnjo so trajale pet let, dela pa so se uradno začela 23. maja 1970. Še pred začetkom del se je pojavil zaplet s pridobitvijo posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj, znan pod imenom cestna afera.
Pri projektu so sodelovali delavci iz vseh jugoslovanskih republik, predvsem pa iz Makedonije, od koder jih je prignala želja po večjem zaslužku. Gradnja 32 kilometrov dolgega odseka avtoceste je bila razdeljena na tri pododseke: Vrhnika-Logatec, Logatec-Unec in Unec-Postojna. Avtocesto so zasnovali kot štiripasovnico z odstavnim pasom. Pri projektiranju so sodelovali številni projektanti: Projekt nizke gradnje Ljubljana, IBT Trbovlje, Gradbinec, Mostogradnja, Gradis, biro za projektiranje Ljubljana, Mavrovo Skopje (Makedonija), Tehnogradnja Maribor in Gradis, nizke gradnje Maribor, GIPOSS Bung (ZRN) v sodelovanju z Gradbincem.

Odsek Vrhnika-Logatec
Največ težav je delavcem na odseku med Vrhniko in Logatcem povzročal začetni del avtoceste pri Vrhniki zaradi neugodne geološke podlage. Tako kot graditeljem južne železnice (povezovala je Dunaj s Trstom) dobrih 120 let prej, so tudi graditeljem avtocestnega odseka težave povzročala močvirnata tla Ljubljanskega barja. Predhodno so bile izvedene splošne geološke raziskave, natančnejše pa šele med samo gradnjo. S postopkom predobremenitve (na traso ceste so nasuli dodatne tri metre materiala in ga pustili ležati šest mesecev) so povzročili prisilno posedanje tal, s čimer so preprečili kasnejše deformacije ceste. Na odseku je bilo zgrajenih še pet nadvozov in štirje podvozi, največji je bil 630 metrov dolg viadukt Verd. Vsi objekti na barjanskih tleh so bili zgrajeni na pilotih, ki so zaradi razgibanosti terena segali od 15 pa do 40 metrov v globino. Izvajalci del na tem odseku so bili združenje Jugoslavijaput z izvajalcema Planum in Partizanski put iz Beograda ter Mostogradnja Beograd in podjetje GIPOSS Ljubljana, ki je gradilo viadukt Verd.
Največ preglavic in s tem povezanih zamud je izvajalcem povzročal preboj Štampetovega mostu. Železniški nasip Štampetovega mostu, ki je bil narejen za potrebe južne železnice še v času avstrijskega cesarstva in obnovljen po drugi svetovni vojni, so morali najprej prevrtati in okrepiti z betonom, da bi ga pozneje lažje prevrtali in speljali avtocesto pod njim. Za izvajalce bi bilo lažje porušiti dva loka mostu, toda to bi pomenilo prekinitev mednarodnega železniškega prometa za najmanj dva tedna, kar pa ni bilo sprejemljivo.

Odsek Logatec-Unec
Osrednji avtocestni odsek je gradilo podjetje Mavrovo iz Skopja, viadukt Ivanje selo je zgradil Gradis Ljubljana, viadukt Derviše pa GIPOSS Ljubljana. Pet kilometrov trase je potekalo čez smrekov gozd, ki ga je bilo treba predhodno posekati. Počivališče Lom je bilo končano šele nekoliko pozneje, tako kot tudi vsi preostali spremljevalni objekti na celotni avtocesti, z izjemo vstopne in izstopne cestninske postaje.

Odsek Unec-Postojna
Največji zalogaj na odseku med Uncem in Postojno je predstavljal viadukt Ravbarkomanda, dolg nekaj manj kot 600 metrov. Viadukt stoji na do 33 metrov visokih podpornih stebrih, izdelalo ga je podjetje Gradis iz Ljubljane. Druga gradbena dela je prevzelo združenje GAST (dve tretjini trase je izdelalo podjetje Slovenija ceste iz Ljubljane in eno tretjino SGP Primorje iz Ajdovščine).
Čeprav predvidena dela niso bila dokončana v celoti, je bila avtocesta predana v promet 29. decembra 1972. Spremljevalni objekti (počivališče, bencinski servis) so bili dokončani šele pozneje. V bližini železniške postaje pri Planini je bil zgrajen podhod za divje živali, sicer pa je bila celotna trasa avtoceste varovana z zaščitno žično ograjo. Ozko grlo je bilo pod Štampetovim mostom, kjer se je štiripasovnica zožila v dva pasova (vidno na posnetku AC Vrhnika-Postojna pred odprtjem). Garancijski rok je bil 18 mesecev - takrat je bila ponovna predaja in avtocesta je morala biti, upoštevajoč leto in pol prometa, kot nova. Celotna vrednost investicije je znašala 709 novih milijonov dinarjev oz. 70 starih milijard. (Leta 1965 je bil dinar denominiran, odvzeli so mu dve ničli, vendar se ta sprememba pri ljudeh ni prijela, zato pogosto naletimo na vrednosti v "starih" in "novih" dinarjih.)
Do septembra 1974 so zgradili še 11-kilometrski odsek od Postojne do Razdrtega, istočasno pa je potekala tudi gradnja na štajerskem delu (odsek Hoče-Arja vas) avtoceste Šentilj-Nova Gorica.

Cestna afera
Izgradnja avtocestnega omrežja Jugoslavije je predstavljala velik finančni zalogaj, zato je bila v projekt vključena Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Zvezni izvršni svet (ZIS), pod vodstvom predsednika zvezne vlade (v tem času je bil to Mitja Ribičič) je imel pravico predlagati banki, kateri odsek se bo potegoval za posojilo, čeprav zvezna vlada ni sodelovala pri vračilu izposojenega denarja, ampak je bilo to v domeni posameznih republik, ki so si denar izposodile. V predlogu Mednarodni banki za obnovo in razvoj v letu 1968 je ZIS izpustil oba slovenska odseka avtoceste Šentilj-Nova Gorica (Vrhnika-Postojna in Hoče-Levec). Razlog naj bi bil v podpori manj razvitih delov skupne države.
V Sloveniji je v letu 1969 po objavi v medijih nastala velika afera glede nedodelitve posojila. Slovenska politika je sprva nastopila enotno, skupaj z javnostjo, v protestu proti zvezni vladi, predsednik slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič je protestiral v imenu slovenske vlade. Kmalu se je pokazala neenotnost znotraj Zveze komunistov Slovenije (ZKS), ki se je delila na liberalno (Kavčičevi podporniki) in konservativno strujo, pod vodstvom Franca Popita in Andreja Marinca, v ozadju katerih je stal Edvard Kardelj. Na seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije (CK ZKJ) so obsodili cestno afero kot nacionalistično; pojavil se je pritisk konservativnega dela komunistov, ki je želel s pomočjo Beograda umiriti razmere v Sloveniji, kar jim je dokončno uspelo po propadu liberalizma in umiku Kavčiča z mesta predsednika slovenskega izvršnega sveta v letu 1972.

Program Kavčičeve vlade je predvideval razvoj t. i. propulzivnih panog, ki bi povzročile terciarizacijo gospodarstva. Skrb je posvetil razvoju trgovine, bančništva, turizma, storitvenih dejavnosti, svetovanja, inženiringa, računalništva in informatike. V ta čas sodi začetek gradnje velikih veleblagovnic (Maximarket), razvoja Luke Koper in letalskega prevoznika Adria ter odprtje republiškega računalniškega centra. Izdelani so bili načrti za jedrsko elektrarno in za sedem hidroelektrarn na Savi in pet na Muri. Po propadu liberalizma se je gospodarski in politični razvoj obrnil v skladu s Kardeljevimi smernicami nazaj k ekstenzivni industriji, ki je zaposlovala veliko nekvalificirane delovne sile, kar je povzročilo priseljevanje delavcev iz drugih jugoslovanskih republik.
https://www.rtvslo.si/slovenija/40-let-avtoceste-vrhnika-postojna/299013
https://4d.rtvslo.si/arhiv/razlicni-prispevki/154190938?jwsource=cl
https://4d.rtvslo.si/arhiv/razlicni-prispevki/154190958?jwsource=cl
https://4d.rtvslo.si/arhiv/razlicni-prispevki/154190911?jwsource=cl

SAJ NI RES, PA JE!

Imate enkratno priložnost, da se vam zgodovina nasmehne, lahko pa se tudi razjoče nad vami.
Stane Kavčič, Dnevnik in Spomini, 1988, str.625

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 64948510
                       Prvotni načrt je bil, da bi avtoceste končali do leta 2000. Ta termin se je nato večkrat premaknil

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 64948512
                                      Priprave na gradnjo so trajale pet let, dela pa so se uradno začela 23. maja 1970

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 64948513
                                 Pri projektu so sodelovali delavci iz vseh jugoslovanskih republik, predvsem pa iz Makedonije

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 64948514
                 Čeprav predvidena dela niso bila dokončana v celoti, je bila avtocesta predana v promet 29. decembra 1972

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 64948515
                                 Celotna vrednost investicije je znašala 709 novih milijonov dinarjev oz. 70 starih milijard

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 64948516
 Doprsni kip Staneta Kavčiča na Trgu narodnih herojev v Ljubljani ob stavbi Državnega zbora RS
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1087
REPUTACIJA : 61
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime29.12.19 12:43

TRST & TRIESTE

OBMEJNI ŠVERC KOMERC

Ljudje, ki živimo ob meji, smo pač malo drugačni od tistih v notranjosti, ki so varno obdani s sebi podobnimi (vsaj enako govorečimi). Z obeh strani meje veselo izkoriščamo travo na sosedovem pašniku. Ker pa to nikakor ni v interesu trenutne oblasti, smo morali, vsaj včasih, švercati.
Švercati (tihotapiti) sem začel že od malega. Obliko šverca smo prilagodili prevoznemu sredstvu. Barka ali avtobus. Da si prišel na ladjo, si moral tam ob morju na robu stavbe avtobusne postaje skozi majhen prostor mimo carinika, še huje - mimo ženske različice (cariničarke, carinice ...). Grozen dren. Mama mi je pred carinskim pregledom vtaknila zavojček cigaret v žep in jaz, prijazno dete, sem to prinesel na barko in še mimo druge carine v Trst. Tam je bil ogromen prostor, kjer smo korakali mimo carinikov in odkimavali, da nimamo nič zanje. Počasi sem cigaretam dodal še zavojček masla, pa kakšen zrezek. To sem odnesel teti in dobil lire za nakup kave, kakšne majice ,.. Ko sem še malo zrasel, sem lahko vse skupaj prodal kakšnemu preprodajalcu na pokritem trgu, ki je imel boljše cene. Doma sami pravi komunisti, a konec meseca je bila vedno kriza. Mama si je sposodila, da smo prišli v nov mesec, in tako iz meseca v mesec. Droben šverc nam je pomagal pri družinski ekonomiji.
Mama je pred carinskim pregledom vedno od daleč ocenjevala carinike in upala, da je tisti iz njene vrste ne bo preveč strogo pregledal. Najbolj se je bala osebnega pregleda v ločenem prostoru. Kako ne, saj je v hudi varianti vseboval tudi pregled telesnih odprtin. Precej let kasneje je kolega šel nekaj iskat v Trst in je doživel ta znameniti pregled. Kavo v Trstu je spil kar stoje!

Umetnost vkrcanja na avtobus za Trst
Z avtobusom si doživel pregled na meji na Škofijah. Priti na avtobus za Trst je bila posebna umetnost. Šjore s kupi borš (ekološko - sedaj bi to bile plastične vrečke) so ob prihodu avtobusa navalile in se prerinile do vrat. Prej je bila videti, kot da se bo vsak čas zgrudila, a napad na avtobus in sedež v njem je izvedla brezhibno. Tu so veljali samo komolci in obsežnost zadnjice. Mulci smo pač na koncu le prilezli na nabit avtobus. Rekreacija se je ponovila na meji. Spet otovorjene so se pognale iz avtobusa v prostor s cariniki kot gazelice. To si moral samo gledati, kakšno hitrost je razvila takšna sto kilska bojna ladja. In spet nihče ni imel ničesar prijaviti. Enako za nazaj grede iz Trsta. Ja, kaj pa ste tja sploh šli delat?
Takšen naval na prevozno sredstvo sem doživel kasneje samo še takrat, ko sem se prvič, zadnjič in nikdar več, peljal z Jatovim letalom z Danske v Zagreb. Do tja sem prišel z letalom družbe SAS: elegantne stevardese, urejen pilot, vse mirno in pomirjujoče. Skoraj sem izgubil strah pred letenjem. Potem pa ta stampedo. Vrsta kot za v Trst. Vsak potnik je imel še kup vrečk. Naval na sedeže in polnjenje vseh lukenj s prtljago. Stevardese na videz kot tiste šjore z avtobusa, pilot z razpeto srajco in postrani kapo. Da se je to čudo dvignilo, je bila čista sreča. Mislim, da so tudi v stranišču sedeli razni prijatelji posadke. Mene so v Zagrebu popolnoma belega s težavo ločili od sedežnih naslonjal in za vselej sem končal z letenjem. Saj nisem ptica!

Dateljni in črvi - najbolj donosni morski sadeži
Z napredkom smo seveda prešli na obiskovanje Trsta z avtomobilom. Tu si pred našimi skrival stvari pod sedeže in zopet kazal nedolžno faco pri vprašanju, če je kaj za prijaviti. Mene je vedno zvijalo v želodcu in sem švercal le, če je bilo res nujno. Sem pa tako spravil čez mejo prvi osebni računalnik v Istri. Še sedaj se tresem!
Tja pa so podjetni fantje švercali morske plodove - posebej so bile čislane školjke in še posebej dateljni. Italijani so jih neutrudno kulinarično uničevali, fantje pa lepo služili. Še boljši je bil posel z morskimi črvi. Ti so idealne vabe za ribe. In dragi, dragi! V avtu cela smehljajoča se družinica s taščo na čelu, zadaj pa lepo pakirani črvi. Temu se reče družinsko podjetje!
Trst je seveda bil v Jugi pojem švercanja. Vanj so se zgrinjale trume. Potem pa so imeli težave ob vračanju preko meje. Skrivanje kavbojk, aparatov, tekstila, čevljev ... je bila umetnost. Pred mejo so bili na italijanski strani kupi odvržene embalaže, polno smeti - njihovi časopisi so kazali slike smetišč in komentarje o teh nevzgojenih Balkancih. Je videti kaj sorodno z udarnimi vestmi na TV-postajah v sedanjem času? Samo mejo smo pomaknili proti jugu in že vihamo nos nad reveži, ki se obnašajo, kot smo se mi nekaj desetletij nazaj. No, Italijani so smeti lepo pustili v okras okolju in ves njihov blišč mesta mi nekako ni mogel zamegliti zanemarjenega in umazanega okolja. Tudi naši sedaj raje slikajo smeti za ubežniki, kot pa da bi jih počistili.

Postavljalci žic ograjijejo tudi sebe
Niti žica kot okrog Ljubljane ne bi preprečila, da ne bi tekle dobrine in ilegalni protiokupatorski dokumenti ter oprema ven in notri. Še tako skrbno zaprta meja ima velike luknje. S postavljanjem ograj samo zraste cena prešvercani robi. Dragi “ograjniki”, tega verjetno ne razumete, a z ograjo zapirate tudi sebe. Na koncu bomo vsi v domačem kokošnjaku, brez možnosti izhoda. Vzklikali bomo lokalnim petelinom na kupu gnoja in navijali, kateri bo drugemu skljuval perje. Komaj čakam, da zgine še južna meja! Brez slabih posledic in hitro smo se navadili na odprtje meje z Italijo in sedaj se res sprašujem: čemu meje! Človek je malo klavstrofobičen, če ima mejo pred in za sabo na komaj nekaj deset kilometrov.
Je pa švercanje pri nas visoko priznana dobrodelna dejavnost (do sebe seveda). Da je to prava mojstrovina, so hoteli modreci v Ljubljani ovekovečiti s spomenikom Martinu Krpanu (in seveda njegovi kobilici), ki bi stal na krožišču v Kopru. Pa ravno na krožišču, ki ubogim Ljubljančanom povzroča toliko problemov, saj je ta čudna prometna rešitev zanje (ne za vse - poznam zelo vešče redne obiskovalce!) skoraj nerešljiva uganka. Martin Kopra ni videl niti od daleč, a v Trst ga pač nismo mogli postaviti. Ker pa visoke plime lahko ogrožajo tudi krožišča, je izjemna ideja padla v vodo. Si predstavljate Martina do kolen v vodi - kakšna “bruta figura” (ma to težko prevedem). So pa Martina in predvsem kobilico v državnem centru res izjemno posodobili. Prvo avtocesto pri nas so seveda povlekli iz Ljubljane proti Trstu, da bi vsaj pot do teh nebes skrajšali.
A poglej zlomka! V Trstu nisem bil po nakupih že desetletja. Ostali v Jugi niso mogli razumeti, zakaj ne hodimo bolj pogosto v Trst. Počasi si dobil tudi pri nas vse tržno gospodarske dobrine in res nisem videl nobene potrebe po tržaških trgovinah. Včasih skočimo tja na kavo in sprehod. Sedaj Tržačani prihajajo v naše nakupovalne centre. To se mi res zdi kot znanstvena fantastika! Da bodo hodili iz Trsta v Koper po nakupih? Ni slabo!

Vir: Primorske novice, 29.12.2019, Avtor: Aljoža Žerjal (1950) je bil rojen v Kopru, kjer tudi živi vse življenje. Bil je tabornik, njegovo taborniško ime je Cale, na koprski gimnaziji je bil dolgo profesor fizike, že precej časa pa je na samostojni podjetniški poti.
https://www.primorske.si/plus/sobota/obmejni-sverc-komerc
http://www.podjetnik.si/clanek/podjetnik-ki-morju-jemlje-mero-20110601
https://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/ime-dneva-aljosa-zerjal.html
http://www.novilist.hr/Vijesti/Svijet/SJECAMO-LI-SE-TRSTA-Nekad-smo-ga-gledali-kao-glavni-trgovacki-grad-bivse-drzave-gdje-je-danas
https://www.jutarnji.hr/globus/Globus-zivot/kako-smo-kupovali-traperice-u-trstu-nevjerojatna-prica-o-eri-soping-putovanja-u-pogranicni-grad-subotom-bi-preko-granice-stiglo-po-500-autobusa/6555564/

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 72510610
                                                      Vselej je potekala bitka za najboljša mesta na avtobusu za Trst

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Trst410
                                          Vsem dobro znani "Ponterosso"

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Ri06_s10
                                                   Posebej zanimivo je bilo na "Ponterossu" ob novoletnih praznikih
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1087
REPUTACIJA : 61
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime05.01.20 18:22

PANČEVO & ĐERDAP

Po končani vojni in borbi v Istrskem odredu NOB za osvoboditev svoje domovine Jugoslavije in Slovenije, je oče pri svojih 21 letih, odšel na služenje vojnega roka v Pančevo leta 1949. Ker so bili to za našo domovino prelomni časi, ravno ob Resoluciji Informbiroja in napetih časih s Sovjetsko zvezo, bi morda kakšen član iz foruma ali njegovih sorodnikov, ki je služil vojsko v tistem času in krajih, lahko povedal kaj več!
* Na hrbtni strani 1.slike piše: Spomin vojaka mojih 21 let in nas je bilo 90 v Pančevo Banat 1949 leto.
* Na hrbtni strani 2.slike piše: Rez. VP Đerdap PA 1949 leta.

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img76010
                                                        Pančevo 1949 

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img76510
                                                 Rez. VP. Đerdap PA 1949
Na vrh Go down
mirko bratuš
Poručnik
Poručnik


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
JM10 JM
Jubilarna Medalja 7 g. JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2932
REPUTACIJA : 213
ČLAN OD: : 2012-04-15
DOB : 72

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime06.01.20 8:43

@Zoran I (citat):
PANČEVO & ĐERDAP

Po končani vojni in borbi v Istrskem odredu NOB za osvoboditev svoje domovine Jugoslavije in Slovenije, je oče pri svojih 21 letih, odšel na služenje vojnega roka v Pančevo leta 1949. Ker so bili to za našo domovino prelomni časi, ravno ob Resoluciji Informbiroja in napetih časih s Sovjetsko zvezo, bi morda kakšen član iz foruma ali njegovih sorodnikov, ki je služil vojsko v tistem času in krajih, lahko povedal kaj več!
* Na hrbtni strani 1.slike piše: Spomin vojaka mojih 21 let in nas je bilo 90 v Pančevo Banat 1949 leto.
* Na hrbtni strani 2.slike piše: Rez. VP Đerdap PA 1949 leta.
Težka bo.Že sinovi teh ljudi imamo po 70 ali več let.
SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img76010
                                                        Pančevo 1949 

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img76510
                                                 Rez. VP. Đerdap PA 1949
Na vrh Go down
arcibald01
Podporučnik
Podporučnik
arcibald01

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
BROJ POSTOVA: : 1696
REPUTACIJA : 66
ČLAN OD: : 2013-12-19

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime06.01.20 10:46

@Zoran I (citat):
PANČEVO & ĐERDAP

Po končani vojni in borbi v Istrskem odredu NOB za osvoboditev svoje domovine Jugoslavije in Slovenije, je oče pri svojih 21 letih, odšel na služenje vojnega roka v Pančevo leta 1949. Ker so bili to za našo domovino prelomni časi, ravno ob Resoluciji Informbiroja in napetih časih s Sovjetsko zvezo, bi morda kakšen član iz foruma ali njegovih sorodnikov, ki je služil vojsko v tistem času in krajih, lahko povedal kaj več!
* Na hrbtni strani 1.slike piše: Spomin vojaka mojih 21 let in nas je bilo 90 v Pančevo Banat 1949 leto.
* Na hrbtni strani 2.slike piše: Rez. VP Đerdap PA 1949 leta.

                                                 

                                             

Zoran, težko bo, kot je že bilo napisano. Napisal si, da je oče po končani vojni, ki jo je preživel v Istrskem odredu moral na odsluženje vojaškega roka. Po napisanem sklepam, da je bil oče mobiliziran v NOB, tam koncem leta 1943 ali še kasneje in je moral potem razliko med bivanjem v NOB in tremi leti, takrat je služenje vojaškega roka trajalo toliko časa (mornarica celo 4 leta), doslužiti. Razlika je med tistimi udeleženci NOB, ki so imeli čin, lahko tudi podoficirskega, in tvojim očetom (predpostavljam, da ni imel nobenega čina, tukaj ne štejem čin razvodnika in desetarja) je bila v tem, da je tvoj oče moral služiti razliko do treh let kot služenje vojaškega roka, medtem ko oficirjem in podoficirjem oblast ni dovolila, da se demobilizirajo ampak so ostali še dalje v vojski (takrat JA). To je za njih takrat dejansko predstavljalo delovno razmerje. Kot mi je znano so potem večino teh demobilizirali tam okrog leta 1960 in jih večino upokojili. Sicer pa poglej v očetovo vojaško knjižico, če lahko jo skeniraj in pošlji pa ti bom mogoče lahko kaj več povedal.

Zanimivo je tudi, da so ga poslali v Pančevo. Vedeti moraš, da služenje v Pančevu koncem 40 tih leti ni niti slučajno niti začetek tako imenovane VP 5000 iz 70 tih let.
Verjetno je bil v Pančevu takrat center za regrute, ki so imeli že nekaj izkušenj bojevanja in so opravili bolj kratek, predvsem moralno politični tečaj in potem odšli na odsluženje drugam. Zoran poglej v vojaško knjižico za kateri rod vojske je bil oče usposobljen. ker je bil poslan na Đerdap, bi utegnil biti inženerija, takrat se je veliko gradilo in vojska je pri tem pomagala. Hidrocentralo Đerdap so sicer pričeli graditi tam nekje v 70 tih letih, lahko pa do že koncem 40 ali opravljali kakšna pripravljalna dela. 

Drugače pa bo težko kaj več izvedeti, kameradov iz časa služenja vojske tvojega očeta praktično ni več, saj že moje generacije, pa sem služil leta 1970,  ne najden na forumu.
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1087
REPUTACIJA : 61
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime06.01.20 23:18

@arcibald01 (citat):
@Zoran I (citat):
PANČEVO & ĐERDAP

Po končani vojni in borbi v Istrskem odredu NOB za osvoboditev svoje domovine Jugoslavije in Slovenije, je oče pri svojih 21 letih, odšel na služenje vojnega roka v Pančevo leta 1949. Ker so bili to za našo domovino prelomni časi, ravno ob Resoluciji Informbiroja in napetih časih s Sovjetsko zvezo, bi morda kakšen član iz foruma ali njegovih sorodnikov, ki je služil vojsko v tistem času in krajih, lahko povedal kaj več!
* Na hrbtni strani 1.slike piše: Spomin vojaka mojih 21 let in nas je bilo 90 v Pančevo Banat 1949 leto.
* Na hrbtni strani 2.slike piše: Rez. VP Đerdap PA 1949 leta.

                                                 

                                             

Zoran, težko bo, kot je že bilo napisano. Napisal si, da je oče po končani vojni, ki jo je preživel v Istrskem odredu moral na odsluženje vojaškega roka. Po napisanem sklepam, da je bil oče mobiliziran v NOB, tam koncem leta 1943 ali še kasneje in je moral potem razliko med bivanjem v NOB in tremi leti, takrat je služenje vojaškega roka trajalo toliko časa (mornarica celo 4 leta), doslužiti. Razlika je med tistimi udeleženci NOB, ki so imeli čin, lahko tudi podoficirskega, in tvojim očetom (predpostavljam, da ni imel nobenega čina, tukaj ne štejem čin razvodnika in desetarja) je bila v tem, da je tvoj oče moral služiti razliko do treh let kot služenje vojaškega roka, medtem ko oficirjem in podoficirjem oblast ni dovolila, da se demobilizirajo ampak so ostali še dalje v vojski (takrat JA). To je za njih takrat dejansko predstavljalo delovno razmerje. Kot mi je znano so potem večino teh demobilizirali tam okrog leta 1960 in jih večino upokojili. Sicer pa poglej v očetovo vojaško knjižico, če lahko jo skeniraj in pošlji pa ti bom mogoče lahko kaj več povedal.

Zanimivo je tudi, da so ga poslali v Pančevo. Vedeti moraš, da služenje v Pančevu koncem 40 tih leti ni niti slučajno niti začetek tako imenovane VP 5000 iz 70 tih let.
Verjetno je bil v Pančevu takrat center za regrute, ki so imeli že nekaj izkušenj bojevanja in so opravili bolj kratek, predvsem moralno politični tečaj in potem odšli na odsluženje drugam. Zoran poglej v vojaško knjižico za kateri rod vojske je bil oče usposobljen. ker je bil poslan na Đerdap, bi utegnil biti inženerija, takrat se je veliko gradilo in vojska je pri tem pomagala. Hidrocentralo Đerdap so sicer pričeli graditi tam nekje v 70 tih letih, lahko pa do že koncem 40 ali opravljali kakšna pripravljalna dela. 

Drugače pa bo težko kaj več izvedeti, kameradov iz časa služenja vojske tvojega očeta praktično ni več, saj že moje generacije, pa sem služil leta 1970,  ne najden na forumu.

Se zahvaljujem za pomoč pri razjasnjevanju takratnih dogodkov, saj mi je oče ob priložnosti povedal, da je v entah jugoslovanske armade ostal vse do oktobra 1945, potem pa pomagal pri obnovi njegove dvakrat požgane rojstne vasi in domačije na Artvižah. Ponovno so ga vpoklicali leta 1948 ter leta 1949 demobilizirali. Med njegovimi dokumenti sem našel tudi Uverenje o stalnoj nesposobnosti za vojnu službu u J.A, zaradi zdravstvenih razlogov, ki je bilo izdano v Postojni 15.junija 1951.


SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img77010
                                                                       Uverenje izdano v Postojni
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1087
REPUTACIJA : 61
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime15.01.20 21:34

BOJAN KRIŽAJ & Co.

KNJIGA BELE ARENE

Sprejem po Gorenjsko

Že pred prihodom v Furano je bilo precej zanesljivo, da bo Bojan osvojil bronasto kolajno v skupni uvrstitvi veleslaloma za svetovni pokal. Le olimpijski zmagovalec iz Innsbrucka Heini Hemmi bi ga teoretično še prehitel. To se ni zgodilo in tako je imela Jugoslavija prvič v zgodovini svetovnega pokala zastopnika na častnem odru. Potem ko je predsednik mednarodne smučarske zveze Marc Hodler najboljšim podelil kolajne, smo se v maloštevilnem jugoslovanskem taboru na finalu v Furanu res lahko veselili.

To je bil praznik Elana, čeprav je Stenmark zmagal "samo" v slalomski in veleslalomski razvrstitvi svetovnega pokala, v skupni pa ginacije prehitel Švicar Peter Luscher.

Zvečer je generalni direktor Elana Dolfe Vojsk priredil skromen, lahko bi rekel "gorenjski" sprejem, na katerega so prišli vsi Elanovi tekmovalci in tekmovalke s stenmarkom in Križajem na čelu. Skromnost je bila seveda razumljiva, toda po dveh steklenicah šampanjca smo že postali korajžni, želje, da bi prišla na mizo še kakšna steklenica, pa so naletele na gluha ušesa.

Slavje bi se kaj hitro končalo, če se tedaj ne bi odločil in sam na skrivaj naročil še nekaj steklenic, jih postavil na mizo in na ves glas oznanil, da gosti Dragan Spirovski. Vsi so debelo pogledali, saj so vedeli, da predsednika smučarske zveze Jugoslavije sploh ni v Furanu.

Šele ko sem na kratko povedal:"Račun bom poslal smučarski zvezi. Na zdravje prvi kolajni v svetovnem pokalu!" so vedeli, na čigav račun pijejo.
Anekdota iz knjige
Tone Vogrinec

* Bele Arene, 150 strani, 190 prvovrstnih barvnih posnetkov in 32 črno-belih slik, naročite knjgo takoj in nagradili vas bomo z velikim posterjem Bojana Križaja. Darilo prejmejo vsi, ki bodo naročili knjigo do konca leta 1983.

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img79010
                                                         Bele Arene

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img79110
                                            Bojan Križaj Ambasador YU SKI

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img79210
                                 Jure Franko, Anja Zavadlav in Boris Strel

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img79310
  Jugoslovanska reprezentanca na havarsjem otoku Maui in Filip Gartner ter Tone Vogrinec
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1087
REPUTACIJA : 61
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime21.02.20 19:21

MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO - XX.

GABROVICA 77

Leta 1977 smo imeli v organizaciji obalne konference ZSMS, mladinci trodnevno lokalno delovno akcijo Gabrovica 77, kjer smo urejali sesto, brežine in odvodnjavanje. Šli smo od odcepa ceste v smeri Koper proti Črnemu Kalu vse do Socerba, kjer smo iz bolanih borovcev odstranjevali in rezali sive kepe v katerih so bile velike gosenice. To je bi borov prelec.
Vse to smo s samokolnicami vozili na velik kup in kasneje vse uničili oziroma zažgali. To je bila hkrati ena prvih delovnih akcij naobali, ki je označevala ponoven začetek ter nov zagon mladinskega prostovoljnega dela.
Še dandanes se vido na predelu stare regionalne ceste, pa tudi ob avtocesti, sice kepe, ki izgledajo kot pajčevina, ki pa jih žal, dandanes, nima več kdo odstranjevati in s tem pomagati ljudem, živalim in predvsem pa naravi sami.


SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Dscn3112
Originalni našitek iz blaga GABROVICA 77 za brigadirko

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img81010
Zapis iz lokalnega časopisa Mandrač št.1295 iz aprila 2019 je tudi danes še kako aktualen


BELA GNEZDA BOROVEGA PRELCA SO NEVARNA ZA PSE

Bela gnezda borovega prelca so nevarna za pse
Sprehajalci po Krasu so to zimo na borovcih najbrž opazili nekakšna, pajčevinam podobna gnezda. Gre za gnezda gosenic borovega sprevodnega prelca, ki je bolj značilen za toplejše kraje, v milejših zimah pa ga lahko vidimo tudi pri nas, pojasnjujejo na sežanski enoti Zavoda za gozdove.

https://www.primorske.si/primorska/srednja-primorska/nevarnost-za-radovedne-pse



SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 73163110
                                                                            Belo gnezdo Borovega prelca

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 7d4a2e10
                                                                  Pinijev sprevodni prelec napada bor in cedro
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1087
REPUTACIJA : 61
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime01.04.20 13:12

MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO - XXI.

1. APRIL - DAN MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD - MDB 

Prvi april praznujemo tudi kot »Dan mladinskih delovnih brigad«, dan, ko se že 73. leto spominjamo nešteto lokalnih, republiških in zveznih delovnih akcij, predvsem pa brigadirk in brigadirjev, ki smo prostovoljno pomagali pomoči potrebnim širom po naši domovini. Še vedno je veliko delujočih objektov, železniških prog, cest, vodovodov, ptt kablov, tudi pri nas, zasluga prav mladih in pridnih rok, ki so v svoji rani mladosti nesebično prispevale k izgradnji svoje domovine. Gabrovica, Marezige, Boršt, Korte, Kozjansko, Kožbana, Kostanjevica, Kozje, Suha Krajina, Bela Krajina, Haloze, Goričko, Slovenske Gorice, Kobansko, Posočje, Istra, Brkini, so bile lokalne, republiške in zvezne delovne akcije po Sloveniji. Tovarištvo, solidarnost, prijateljstvo, so bile kvalitete, ki so krasile vse tiste, ki so odšli, tudi iz drugih republik in pokrajin, daleč stran od svojih domov in pomagali domačinom izgraditi in dograditi prepotrebne objekte ter drugo infrastrukturo. Pri tem seveda ne smemo pozabiti brigad Rdečega Križa, ki so širom po Sloveniji v sklopu delovnih akcij pomagali pri zdravstveni negi, hišnih opravilih in zaupani jim zdravstveni oskrbi domačinov na področju, kjer so potekale akcije. Poleg tega so se na deloviščih in pri športnih ter kulturnih dejavnostih izkazali tudi vojaki, saj so obenem prispevali tudi svoje stroje in kompresorje. Tukaj ne gre pozabiti tudi uspešnega mednarodnega sodelovanja, saj je veliko tujih delegacij (na MDA Istra - 2xKitajska) obiskalo delovišča na različnih delovnih akcijah in se pomerilo v zanimivih športnih dejavnostih: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_biggrin SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_biggrin SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_biggrin SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_biggrin SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_biggrin
http://www.delcampe.net/page/item/id,338014639,var,YUGOSLAVIA-JUGOSLAVIJA-SLOVENIJA-SLOVENIA-1979-SMARJE-PRI-KOPRU-ISTRA-79-MDA-REPUBLISKA-MLADINSKA-DELOVNA-AKCIJA,language,E.html

JOSIP BROZ TITO

"Mi vama dajemo kao zadatak, da izgradite omladinski put "Bratstvo i jedinstvo" od Ljubljane do Zagreba treba da bude gotov do dvadeset i devetog novembra ove godine - i u aprilu treba otpočeti rad. Mi ćemo vam dati sva tehnička sredstva koja su vam potrebna za to, tako da će sada biti lakše i bolje nego što je bilo prilikom ranijih velikih radnih akcija, kad ste morali imati više krampova. Daćemo i kamione i sve drugo što bude potrebno, da biste zaista mogli dobro da izvršite svoj zadatak. Taj rad trajaće par godina, ali ne znam tačno koliko in ne mogu vam dati rok za srpski, a zatim makedonski deo. To ćemo kasnije odrediti. Međutim, nadam se da će vama i tu biti potrebna polovina vremena od onog koje bi bilo potrebno kad bismo te rade izvodili samo sa mašinama i stručnom, plaćenom radnom snagom. Evo, drugovi i drugarice, to je samo, jedan zadatak. A kad njega završite, dobićete i drugi. Želim našoj omladini kao celini da časno izvrši taj svoj zadatak!
(TITO na VI.Kongresu Narodne mladine Jugoslavije leta 1958 v Beogradu)

»Želim, da bi Zveza socialistične mladine in druge družbenopolitične organizacije ustvarile možnosti, da bi v prihodnje delovne akcije zajele čimvečje število mladih. Očitno je, da je zanimanje mladih za delovne akcije ogromno, in velika škoda bi bila, ko ne bi omogočili sodelovanja vsem, ki si to želijo. Na mladinske delovne akcije se ne sme gledati samo s stališča materialnih učinkov, marveč je treba imeti vselej pred očmi njihov vsestranski in neprecenljiv pomen za mlado generacijo in našo deželo v celoti.«
Beograd, 1.aprila 1976
(Odboru za proslavo 30. obletnice mladinskih delovnih akcij v Brčkem)
http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-9N4EBPY7/d8877f4f-92a8-4373-89e4-90232c81b464/PDF

»Delajte, dokler ne boste zgradili...«
(Josip Broz Tito - na otvoritvi ZMDA Kozjansko 1974)

»Po vojni smo dobro delali z mladino in ona je veliko prispevala k naši izgradnji - gradila je železnice, avtomobilske ceste in druge objekte. Kasneje pa smo začeli gledati skozi denar, pa smo mlade potisnili stran. pozabili smo, da ima delo mladine, ko se le-ta zbere iz vse Jugoslavije, ogromen pomen za utrjevanje naše socialistične skupnosti.
Mladina se spoznava, zbližuje, spoznava druge kraje naše domovine. To je velika stvar, to veliko pomeni. Mi pa smo skoraj pozabili na to. Zato mi je bilo žal. Vendar vidi,. da se je spet začelo, da mladi spet delajo na različnih objektih, na progi Beograd - Bar, V Zagrebu, na nasipih, itd. in da imajo mladi to radi. In napačno je, da se na delovno akcijo ne sprejme vseh, ki to želijo, da so nekateri zavrnjeni. Ti so potem razočarani in se počutijo kot drugorazredni državljani. To ne deluje dobro na mlade. Čim več mladih ljudi bi bilo treba angažirati na takšnih akcijah. Pa naj še več stane.
To je še vedno manj, veliko manj, kot znaša korist, ki jo imamo od pravilne vzgoje mlade generacije. Pravzaprav to sploh ni toliko dražje, to je šola, ki ni nikoli predraga. Zato moramo še veliko stvari popraviti.«
(Iz razgovora tov.TITA s predstavniki SZDLJ, novembra 1975)

»Starejše generacije so opravile velik del revolucionarne preobrazbe družbe. Toda mnogo tega je še pred vami. Prepričan sem, da boste tudi vi, kos tej zgodovinski nalogi. In nihče nima pravice, da v to ne verjame, niti razloga, da bi se bal za bodočnost socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije.«
Iz govora na IX.Kongresu ZSMJ, v Beogradu 21.novembra 1974

ALIJA SIROTANOVIĆ


Svetovni rekord

Alija Sirotanović je 24.julija 1949 leta postavil novi svetovni rekord v izkopavanju premoga. Takrat je v osmih urah s svojimi 8 tovariši izkopal 152 ton (253 vozičkov) in tako premagal dotedanji rekord Rusa Alekseja Stahanova za 500 ton.
Postal je junak socialističnega dela.
http://www.klix.ba/vijesti/bih/legenda-o-aliji-sirotanovicu-jos-uvijek-zivi-druze-tito-dajte-mi-vecu-lopatu/130513022
http://www.vreme.com/cms/view.php?id=989288
http://www.nezavisne.com/novosti/drustvo/Na-danasnji-dan-preminuo-Alija-Sirotanovic-Srce-ruke-i-lopata/191804
http://www.klix.ba/vijesti/bih/alija-sirotanovic-je-umro-u-siromastvu-a-od-tita-je-trazio-samo-vecu-lopatu/140512070
http://www.6yka.com/novost/23009/alija-sirotanovic-rudar-udarnik-
http://www.medias.rs/arif-heralic-i-alija-sirotanovic-druga-strana-lica-sa-novcanica
https://hamdocamo.wordpress.com/2015/12/21/sjecamo-se-alija-sirotanovic-junak-socijalistickog-rada/
https://www.youtube.com/watch?v=el0SLcveOzM
https://www.youtube.com/watch?v=mQY9zpza9lE

RED JUNAKA SOCIALISTIČNEGA DELA


Ustanovljen 8. decembra 1948.

Red junaka socialističnega dela se podeljuje posameznikom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in enotam oboroženih sil SFRJ za izredne delovne uspehe ali druge izredne uspehe, s katerimi so si pridobili posebnih zaslug za graditev samoupravne socialistične družbe ter za gospodarski, znanstveni in kulturni razvoj države.

Nosilce so imenovali tudi heroji socialističnega dela.
1. in 2. tip reda je izdelan iz srebra, zlata ter 5 rubinov velikosti 7,5mm in 30 do 3mm.
3. tip iz umetnih kamnov.
Odlikovanje je uvedeno po vzoru sovjetskega odlikovanja "Heroj socilaističnega dela" iz leta 1939.
Do leta 1986 je bilo podeljenih 114 redov.
http://www.jugoslovanska-odlikovanja.com/index-jo.html

20.000 DIN (1987)

https://en.wikipedia.org/wiki/Banknotes_of_the_Yugoslav_dinar#/media/File:20000-Dinara-1987.jpg
http://www.banknotes.com/yu95.htm

MDB VOJKA ŠMUC

Ime brigade nosimo po bolničarki Vojki Šmuc, ki je komaj 21 letna žrtvovala svoje življenja za svobodo. Rodila se je 9.septembra 1923 v Logatcu. Leta 1927 se je njena družina ponovno preselila v Trst. Tu je kmalu začela spoznavati krivico, ki so se godile primorskim slovencem in Istranom in se kmalu vključila v vrste slovenskih mladinskih aktivistov v Trstu.
Njena pot se je začela leta 1935, ko je začela obiskovati privatno šolo Galileo Galilei v Trstu, kjer so se dvakrat tedensko zbirali slovenski študentje in poslušali predavanja profesorja Kosovela iz zgodovine slovenske literature. Sodelovala je tudi pri ilegalnem študentskem zboru v Barkovljah.
Leta 1939 se je politična aktivnost tržaških mladincev razširila, poiskali so stike z mladino iz cele Primorske. Tega leta je Vojka sodelovala tudi pri izdaji in širjenju prvega ciklostiranega lista "Iskra". 1040 leta, ko se je fašistična Italija pripravljala na vojno, so množično zapirali ljudi. Tudi ona je bila z mnogimi dekleti zaprta. Po šestih mesecij je bila izpuščena, a je ostala pod policijskim nadzorom do aretacile leta 1941, ko je bila zaradi sodelovanja v NOB poslana v internacijo v Forento. Tu se je povezala s slovenskimi mladinci, ki so bili aretirani pozimi leta 1942 -1943 ter uvrščeni v zloglasne enote "bataglioni speciali". Zaradi tega so jo premestili v južno Italijo, kjer je dočakala kapitulacijo Italije in prihod zavezniške vojske.
Ko se je v Italiji formirala partizanska baza, se je vojka kot napredna mladinka prijavila v zavezniško vojaško bolnišnico Gruma, v kateri so se zdravili tudi težko ranjeni partizani, ki so prišli iz Jugoslavije. Z uspehom je opravila tečaj za zdravniške pomočnice pri operacijah. V decembru 1943 je bila odrejena za sanitarnega referenta 3.bataljona na novo formirane III.Prekomorske brigade.
Skupaj z brigado je prišla v domovino prve dni marca 1944 in sicer na otok Vis. Sledile so akcije za osvoboditev Brača, Korčule, Pelješca in končno prehod na kopno pri Baški vodi in Krilu. Po zavzetju Splita, Trogirja, Šibenika in Drniša jo je borbena pot vodila v osvoboditev Knina. V Škarićih jo je 27.novembra 1944 zadela sovražnikova krogla, ko je obvezovala težko ranjenega rojaka Rajka Mohorčiča, komandirja 3.čete. Pokopali so jo v vasi Lukari pod planino Promina.

Ime brigade se je prvič pojavilo takoj po vojni, ko so mladinci iz Trsta sodelovali na delovnih akcijah kot so: Šamac - Sarajevo, Brčko - Banovići in druge.

Natanko po 30 letih 1.aprila 1979 ob dnevu brigadirjev je bila ustanovljena mladinska delovna brigada MDB Vojka Šmuc s strani OK ZSMS Izola smo mladinci iz Izole, razvili prapor. MDB Vojka Šmuc je sodelovala na različnih 6 delovnih akcijah, tako zveznih (ZMDA), kot tudi republiških (MDA):
* 1979 - MDA Slovenske Gorice - II.izmena
* 1980 - ZMDA - Autoput Bratstvo i jedinstvo, Katlanovo, Makedonija - lenta bratstva in enotnosti oz.trak akcije
* 1981 - MDA Bela Krajina - trak akcije in Priznanje RK ZSMS, kot najboljši MDB na akciji
* 1982 - ZMDA Suha Krajina - II.izmena - Priznanje KS Kitni vrh
* 1983 - MDA Goričko - I.izmena - trak akcije in Priznanje RK ZSMS, kot najboljši MDB na akciji
* 1984 - MDA Kobansko - I.izmena

Na delovnih akcijah je bila brigada Vojka Šmuc vedno lepo sprejeta in vedno smo se dobro razumeli z brigadirji, domačini, vodstvi akcij ter bili vedno pripravljeni pomagati, kdor je bil pomoči potreben. Znani smo bili tudi po ljubeznivosti ter prijaznosti, miroljubnosti, da o živahnosti ne gre niti za govoriti. Sodelovali smo tudi na veliko LMDA (lokalnih mladinskih delovnih akcijah) na MDA Istra, LMDA Marezige, LMDA Korte in ostale. Med drugim smo zaradi doseženih uspehov na delovišču in pri organiziranju interesnih dejavnosti dobili veliko priznanj in prav pri srcu so tudi rdeči trakovi akcij z imenom akcij, kot najboljša delovna brigada na celotni MDA, saj smo jih dobili na ZMDA Avtoput Bratstvo i jedinstvo - Katlanovo, MDA Bela Krajina in MDA Goričko in kot taka prejela tudi najvišja republiška priznanja RK ZSMS.

2018

Ob tem ne gre prezreti, da je bil celoten vodovodni sistem v Suhi Krajini dograjen 36 let po naši udeležbi na delovni akciji leta 1982.
Pet občin namreč končuje 36 milijonov evrov vreden kohezijski projekt oskrbe Suhe krajine s pitno vodo. Brez te dobrine je kar petina prebivalcev občine Žužemberk.
V občinah Žužemberk, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Kočevje in Dobrepolje bo zgrajenih 152 kilometrov vodovodnega omrežja, sedem črpališč in 16 vodohramov. Omrežja bodo med občinami povezana in s tem bo tudi v primeru okvar ali daljše suše zagotovljena kakovostna pitna voda za vse prebivalce.
https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/suha-krajina-ne-bo-vec-tako-suha-poleti-bodo-le-dobili-vodovod/444076

YOU TUBE

Tukaj je povezava do portala YouTube, kjer so objavljeni originalni posnetki Davorina Marca, ki nas je na delovnih akcijah ZMDA Suha Krajina 1982 in MDA Goričko 1983 posnel, ob gledanju pa se prebudijo najrazličnejši in lepi občutki povezanosti, prijateljstva in solidarnosti ter smeha ali če hočete, dogodkov iz naše ognjevite mladosti, ki smo jo preživljali tudi na takšen način.
Lansko leto sem doma v mojem osebnem arhivu našel oba omenjena in že skoraj pozabljena 8mm filma, ki sem ju po našem srečanju maja 2016 v Arrigoniju takoj posredoval Davorinu Marcu, saj bi se že dosedaj izgubila neznano kje, tako, kot so se izgubila skorajda vsa naša priznanja, skupaj s trakovi akcij ter priznanji za najboljšo delovno brigado na akcijah. Naše lepe posnetke pa je potrebno še dodelati in opremiti s kakšno primerno muziko ali besedilom, zato, kar na plano z dobrimi idejami!

SUHA KRAJINA 82
692 ogledov
https://youtu.be/ai3y3Vjx-3o

GORIČKO 83
593 ogledov
https://youtu.be/J9EIhUhBZJQ

MLADINSKE DELOVNE AKCIJE V IRISU


Vsaka OO ZSMS je ob svojem nastanku sprejela tudi program dela za tekoče leto, v katerem so zajete vse bistvene aktivnosti, za katere so mladi v posameznih OO najbolj zainteresirani.

Mladi iz osnovne organizacije ZSMS Iris so pokazali največ zanimanja za mladinske delovne akcije. Predsedstvo te 00 je za-to sklenilo, da se takšne akcije organizira. Tako se je v soboto 25. januarja zbralo 15 mladink in mladincev. Razdeljeni v 3 skupine so se mladi udarniki z vso vnemo vrgli na delo. Prva skupina je s tehničnim NaOH čistila dvorišče, druga je z električnim vozičkom pobirala odpadni material in tretja, v kateri so bila predvsem dekleta, je čistila trak in stroje v novi hali. Obenem so fantje odsekali spodnje veje borovcev pri cerkvici ter sežgali odpadni material. Akcija, ki je trajala do 14. ure, je potekala v prijetnem razpoloženju. Med delom in med počitkom je iz mladih grl odmevala pesem in tudi smeha je bilo dovolj.

Za vestno opravljeno delo smo prejeli pohvalo in to je vzpodbudilo tudi tiste, ki se še niso mogli odločiti, da so prišli na naslednjo akcijo, ki je bila v soboto 22. februarja. Zbranih nas je bilo preko 20 mladih in nameravali smo očistiti stekla na stropu v prostoru za skladiščenje slane ribe. Dekleta smo si pripravile raztopine detergenta in vodo za izpiranje, fantje pa so zlezli na streho in pričeli snemati stekla in jih nositi nam, ki smo s krtačami in krpami čakale, da jih operemo. Delo je bilo precej nevarno, stekla, ki so krhka že sama po sebi so bila zelo tanka in popokana. Če izključimo nekaj prask in urezov, drugih poškodb ni bilo.

Mladinci iz elektro delavnice so to prosto soboto izkoristili še zato, da so popravili in napeljali kable ter namestili zvočnike v menzi in nad Rdečim kotičkom, talko da nas 'zdaj vsako jutro, med malico in ob odhodu z dela pozdravlja glasba. Po končani akciji smo napravili še nekaj spominskih posnetkov in se zadovoljno razšli.

Kot je bilo prvotno predvideno, naj bi bile mesečne delovne akcije, izkazalo pa se je da teh ne bo moč vnaprej načrtovati. Tako smo se v nedeljo 2. marca nepredvideno zbrali na tretji delovni akciji, ker je vodstvo TOZD Iris odločilo, da bi bilo potrebno temeljito očistiti ti transportne poti in dvorišče. Na pomoč so nam prišli tudi nekateri delavci, saj je bilo precej utrudljivo in čas malice se je prav prilegel. Kot ponavadi nas je v menzi čakala topla malica in pijača za okrepčilo. Potem pa smo se še bolj zavzeli, da bi bilo delo dobro opravljeno. Čeprav utrujen, je tudi ta dan vsak odšel zadovoljen in s prepričanjem, da je napravil nekaj koristnega.

Mladi smo tako dokazali, da se dela ne branimo, še več, delo nas združuje in nam vliva zaupanje. Obenem pa je to tudi priložnost za izmenjavo mnenj im mišljenja. To pa je eden od osnovnih ciljev ZSMS.

DELAMARIS IZOLA - INTERNA IZDAJA


»Naš glas« izdaja kolektiv »Delamaris« Izola. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Predsednik uredniškega odbora Zorko ing. Dežjot. Odgovorna in glavna urednica Albina Škapin. Tiska »Železniška tiskarna« Ljubljana 1975, v nakladi 1300 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno.

LETO XVII, IZOLA, MAREC 1975, ŠT.2


www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-163HB926/58b075be-cc07-4d74.../TEXT

GABROVICA 77

Leta 1977 smo imeli v organizaciji mladinske organizacije lokalno delovno akcijo Gabrovica 77, kjer smo urejali cesto in brežino ter odvodne jarke. Prav tako smo šli pa od odcepa ceste za Črni Kal do Socerba, kjer smo iz borovcev odstranjevali sive kepe v katerih so bile gosenice škodljivega borovega prelca. Vse to smo s karjolami vozili na velik kup in kasneje uničili oziroma zažgali. Še sedaj se vidi na tem predelu, pa tudi ob avtocesti, sive kepe, ki pa jih žal dandanes, nima več kdo odstranjevati in s tem pomagati ljudem, živalim ter predvsem naravi.

MDA ISTRA 79

V letu 1978 je 452 brigadirjev na lokalni delovni akciji "Istra 78" iz Obale, pobratenih mest, kadetske šole iz Tacna, ljubljanskega Mercatorja zgradilo 2.700 metrov dolg vodovod iz Kopra do Šmarij in Poljan.

V letu 1979 je MDA Istra 79 prvič s strani ZSMS organizirana kot republiška delovna akcija, kjer je bila glavna naloga izkop jarka, polaganja cevi in zasipavanje cevi jarkov pri izgradnji višinskega vodovoda v dolžini 4.120 metrov. Sodelujejo brigadirji iz mest Ljubljana Moste Polje, Ljubljana Vič Rudnik, Kranj, Celje, Maribor, Murska Sobota, Novo Mesto, Krško, brigade Zveze prijateljev mladine gorenjske regije, mladi iz pobratenih mest in zamejstva, ŠC RSNZ Tacen, skupno 581 brigadirjev.

Številčni seznam brigadirjev:

* MDB Bratstvo in enotnost - OK ZSMS Ljubljana - Moste Polje - 39
* MDB Valjevo - OK SSOS Valjevo - 21
* MDB Fric Pavlik - OK SSOBiH Bosanski Brod - 54
* MDB 17.Oktober - OK ZSMS Murska Sobota
* MDB Slava Klavora - OK ZSMS Maribor - 52
* MBD Ljubo Šercer - OK ZSMS Vič - Rudnik - 67
* PDB Kekec - OKZSMS Izola - Koper -Piran - 46
* PDB France Prešeren - OK ZSMS Kranj - Jesenice - Tržič - 55
* MDB Slavko Šlander - OK ZSMS Celje - 39
* MDB Jože Celar Tugo - OK ZSMS Kranj - 59
* MDB Vinko Paderšič Batreja - OK ZSMS Novo Mesto - 53
* MDB Matija Gubec - OKZSMS Krško - 42

* Vojaki iz Postonjske garnizije - 200
* ZRVS - 100
* KOSS - 40
* Gasilska brigada iz Kopra - 35
* OOZSMS UJV Koper - 14
* MDB Vojka Šmuc - OKZSMS Izola - 39
* MDB iz OK ZSMS Koper - 10
* Predsedstva - OK ZSMS Izola, Koper in Piran - 35

* MDB - Mladinska delovna brigada
* PDB - Pionirska delovna brigada

V okviru republiške delovne akcije Istra 79 z naseljem v OŠ Šmarje pri Kopru ter razpotegnjena delovišča višinskega vodovoda vse od Puč, Krkavč, Nove Vasi, Šmarij, Gažona, pa vse do Kort, kjer je bilo 1980 slavnostno odprtje tega težko pričakovanega višinskega vodovoda.

Vir: Osebni arhiv, Bilten Istra, Poročilo delu MDA Istra 79;

MDA ISTRA 80

V letu 1980 se je nadaljevalo z izgradnjo višinskega vodovoda v slovenski Istri in najbolj se mi je vtisnilo v spomin, kako, se je na koncu delovne akcije odprl vodovod, kar se je pripetilo v Medoših pri Kortah nad Izolo. Vse mladinske delovne brigade, slavnostni gostje, domačini in drugi udeleženci so bile zbrani pri starejši kamniti istrski hiši in bi naj starejša domačinka 80 let slavnostno odprla vodovod. Iz hiše so na zunanji zid montirali vodno pipo, iz katere naj bi res pritekla prva voda iz višinskega vodovoda in ob napetem vzdušju se je to res zgodilo. Toda v trenutku, ko bi morala priteči voda iz pipe, je namesto nje, pritekel črn refošk in v trenutku smo razumeli, da je šlo za zabavni del prireditve. Vsi smo bili srečni, da smo končno le uspeli vodo pripeljati do vseh prebivalcev Istre, kar je bil tudi eden ciljev organiziranja mladinskih delovne akcij Istra 78, Istra 79 in Istra 80.

SPOMINI OSTAJAJO

Posebej težko je bilo tudi takrat, ko smo morali z deli pohiteti ali pa jih opravljali na tak tvegan in zelo hiter način, kot je bilo to na cesti oziroma klancu pri OŠ Šmarje. Tistega dne smo objavili v vodstvu MDA, skupaj s traserjem Slavkom Klobaso, da za nujna dela potrebujemo približno 20 brigadirjev prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni za izjemen napor pri izkopu jarka pri osnovni šoli ter na križišču pri Treh Lovcih. Z deli na klancu smo začeli takoj zvečer, da bi čim manj motili tudi lokalni promet, saj je moral biti izkop končan do jutranjih ur, ko so iz bližnjih vasi vozili zaposlene in šolarje v Koper in naprej. Ker je bil klanec je bila višinska razlika kanala precejšnja, tudi do 3,5 metra, da bi prišli do ustrezne in prave globine za cevi, ki so zavile takoj na koncu stavbe, zavile po pobočju navzdol na levo stran ceste in naprej po trasi proti križišču.

Tudi s strani domačinov, ki smo nam pripravili velikanski lonec s kakšnimi 20 litri kave, da bi se okrepčali, so nas prišli obiskat in ponudit pomoč, saj je bila trasa pod cesto telo težka in tam posebej dobro utrjena. Ob velikih naporih in menjavanju brigadirjev smo se prebijali proti drugi strani ceste, tako, da je vse potekalo po načrtu, ko smo na prvem delovišču še zaščitili prehod čez jarek, da se je sprostil jutranji promet in kasneje še položitev vodovodne cevi.

Takoj smo se preselili na križišče pri Treh Lovcih in prav tam prekopali še čez cesto, kjer je bil teren tudi zelo težak in zahteven, posebej tudi zato, ker nismo imeli rsvetljave, tako, kot pri šoli, tako, da smo uporabili tudi luči naših kombijev, ki smo jih uporabljali za prevoze hrane in ostalih zadev. Delo se je z zaščito prehoda ceste približevali koncu, tako, da smo uspeli pred prvim jutranjim avtobusom iz bližnjih vasi, končati in usposobiti cesto za odhod na delo in v šole.

Vsi veseli in močno utrujeni brigadirji smo se vračali v naselje, a hkrati veseli, da smo svojo nalogo uspešno opravili, a je kasneje sledil šok, ko so nas v jutranjih urah poklicali iz Republiške konference Tone Anderlič, ki je bil takrat zadolžen za MDA in nas vprašal po odgovornosti. Po mednarodnem pravu je bilo namreč delo brigadirjev ponoči prepovedano, a ko smo mu obrazložili našo takratno situacijo in naše aktivnosti, saj smo takrat imeli le to možnost za uspešen izkop ter kasnejšo montažo vodovodne cevi. To predvsem zato, da ne bi motili normalnega življenjskega ritma ter povzročili še večje zastoje, slabo voljo ter gospodarsko škodo. No, v skrajnosti nam je grozil tudi zapor. Po težkih pregovarjanjih so nam potem tudi v vodstvu republiške mladinske organizacije le pogledali skozi prste, saj je bila naša zadana naloga izpolnjena, pa tudi Rižanski vodovod in domačini so bili z našim delom ter odnosi zelo zadovoljni.

Vsem brigadirjem želim lepo praznovanje našega dneva, ko se spominjamo vseh naših lepih trenutkov in dogodkov, ki smo jih preživeli širom po domovini, zato želim vsem veliko zdravja, družinskega razumevanja in poslovnih uspehov.

SPOMINI OSTAJAJO

VLADO KLARIĆ

ODHOD U BRIGADU

Ovu godinu sam imao veliku želju, da bih išao u brigadu Vojka Šmuc. Mada je zadnji dan došlo do žalosti, da nismo bili puna brigada. Ali smo sve jedno svo zadovoljni mada nas je trinaest. Na Kobansko smo došli veseli i sviježi za početak akcije. U brigadi sam drugi put, mada je bilo više zanimljivo prvi put. Tako je dobro za mlade brigadirje da upoznaju život u brigadi. Odhod avtobusa smo imali u 7.30, kad sam išao na autobus padala je kiša, tako da nije bilo lijepi dan kao prvi put kad smo išli u Suhu Krajino.

Minutu šutanja,
ljubav je mrtva,
živela ljubav,
ja sam od danas,
još
jedna žrtva.
ŽIVJELA LJUBAV
dr.Klarič Vlado

* Z MDB Vojka Šmuc iz Izole je bil Vlado Klarić, ki se je že takrat posvečal kulturi in pesmim, kot dober brigadir udeleženec več lokalnih delovnih akcij in ZMDA Suha Krajina leta 1982 in Kobansko 1984.

* Prispevek objavljen v Biltenu št.1 MDB Vojka Šmuc na MDA Kobansko 1984 leta.

Obenem ti želimo še veliko zdravja, razumevanja in da bi se spomnil vseh lepih trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj!
BRIGADIRSKI Z-D-R-A-V-O!
https://regionalobala.si/novica/za-domacine-legenda-lepa-gesta-piranskega-podjetja-foto

»Doživeli smo nekaj, česar naši otroci ne morejo.«

Srečanje brigadirjev iz Paraćina in Murske Sobote po več kot treh desetletjih
http://www.delo.si/druzba/panorama/doziveli-smo-nekaj-cesar-nasi-otroci-ne-morejo.html
http://mda-ora.weebly.com/

* Krampi in lopate v mladih rokah - Bilo je nekoč - Nedeljski dnevnik 1.junij 2016

MIODRAG MILOŠEVIČ - RULETA

Miograg Miloševič Rule iz Umčara je na delovnih akcijah preživel 115 mesecev, kar je rekord iz bivše Jugoslavije.
https://www.srbijadanas.com/clanak/imao-je-sve-osim-jednog-najjaci-titov-udarnik-21-05-2016

BRIGADIRSKA HIMNA BO SPET DONELA


Nova Gorica je na začetku imela himno. No, pravzaprav jo je Ivan Minatti, sicer podpisan s psevdonimom, napisal za graditelje mesta. Peli so jo tudi na šolah, a je sčasoma zamrla, zdaj pa so jo iz pozabe potegnile sodelavke slovenske akademije znanosti in umetnosti. In spet bo odmevala.

Petra Kolenc iz novogoriške Znanstvene raziskovalne postaje SAZU domneva, da se je Ivan Minatti, ki je napisal besedilo, morda res zakril pod psevdonimom Tone Javor. “Bil je namreč poslan na gradbišče, kot so bili takrat z istim namenom na enaka mesta poslani drugi umetniki,” je pojasnila, zakaj. Režim je pesnike, pisatelje, slikarje preprosto uporabil za oblikovanje novega sistema in s svojimi stvaritvami so med drugim spodbujali ljudi k vihtenju krampov in lopat na povojnih deloviščih.
Kot lokalna Vstajenje Primorske

Eno teh je bilo na polju med Gorico, Solkanom in Panovcem, kje je nastajalo novo mesto. Posebej za mladino z vseh konceh Jugoslavije, ki je tam delala, sta Minatti in Janez Kuhar naredila bodrilno pesem. Prvi je po besedah vodje knjižnice na raziskovalni postaji dogajanje v pesmi postavil v točno takšno kuliso, kakršno je Tone Kralj upodobil na sliki Nova Gorica 1952. Ker govori tudi o gradnji zgradb sredi trt in oljk (nekoč so kmetje imeli nekaj enega in drugega na robu vsake njive). Drugi pa je melodijo po oceni Kolenčeve skoraj gotovo priredil po kateri od partizanskih koračnic. In rezultat je bila “kot nekakšna lokalna Vstajenje Primorske,“ se je o namenu dela izrazila sogovornica.

PESEM GRADITELJEV NOVE GORICE


* Kliče nas Primorska naša, zemlja trt in skal/
* Kliče Nanos iz daljave, Soče modri val/
* Mi gremo odločni, čvrsti, v prsih nam je silen žar, silen žar/
* Gorico novo bomo dali v dar.
* Kdor boji se žuljev, znoja, naj se skrije v kot/
* Svobodo kdor ljubi zlato, z nami brž na pot/
* Pesem dela bo zvenela, rasel nov bo, lepši vrt, lepši vrt/
* zrasla bo Gorica nova sredi oljk in trt.
* Refren:
* Sonce sveti nam v očeh, naš korak je mlad, krepak,
* naša pot pelje od zmag do zmag,
* spremlja pesem nas in smeh.

Kot ve povedati, so pesem poleg brigadirjev kasneje prepevali po šolah. Vendar je sčasoma šla v pozabo, enako kot je pravzaprav izgubljala pomen. A ducate let kasneje, zdaj, ko središče severne Primorske praznuje jubilej, je potegnjena iz pozabe, natančneje so na postaji ZRC SAZU note pesmi vzeli iz svojega arhiva in preslikavo objavili v zadnji številki svoje publikacije Izvestje.

Spet se je učijo zbori

Porodila se je celo zamisel, da bi pesem proglasili za himno Nove Gorice. Vendar kot prav podžupanja Ana Zavrtanik Ugrin, se o tem občina ni še odločila. To pa še ne pomeni, da pesmi ne bo več nikjer slišati. Novogoriški zbor Reunion jo bo zapel skupaj z drugimi skladbami na državni proslavi ob priključitvi Primorske matični domovini sredi septembra v Novi Gorici. In kot ve povedati Zavrtanikova, tudi članica Reuniona, se jo spet učijo otroci v šolah, pa nekateri drugi zbori. Kot takrat, ko je nastala himna in je nastajala Nova Gorica ...
http://www.primorske.si/Plus/70-let-Nove-Gorice/Brigadirska-himna-bo-spet-donela

ŠTUDENTSKA DELOVNA BRIGADA - ŽUŽEMBERK

V Žužemberku v Suhi Krajini je med 22. in 31. julijem potekala že 13. študentska delovna brigada, ki jo organizira Študentska organizacija Univerze v Mariboru. Zbralo se je okrog 50 študentov iz cele Slovenije. V desetih dneh so s skupnimi močmi uredili Rimsko pot, pot do gradu Žužemberk in očistili okolico pokopališča v Hinjah.
https://www.youtube.com/watch?v=6r5puCK-tV8

ORA SAVA - 1979, 1980, 1981, 1982, 1983, 1984


https://www.youtube.com/watch?v=RhNY3mtWAMo
https://www.youtube.com/watch?v=DmFNWnBrxJ0
https://www.youtube.com/watch?v=rjvfxZw_evE

SPOMENIK BRIGADIRJEM V ČELJAH

Srečanje se je pričelo v Čeljah, kjer stoji edini spomenik mladinskim delovnim brigadam v tem delu Primorske, ki so v letih 1957 in 1958 gradile brkinsko cesto. Nekdanje brigadirje sta v Čeljah sprejela predsednik KS Prem Jadran Kirn in predstavnik vaške skupnosti Čelje Jože Frank, ki je povedal, da so vaščani Čelj hvaležni za cesto, ki so jo zgradili brigadirji, in da se bodo še naprej trudili ohranjati vrednote delovnih brigad in jih prenašali na mlajše rodove, predvsem s prostovoljnim delom za dobrobit vaške skupnosti. Obiskovalci so se lahko prepričali, da vaščani Čelj za spomenik vzorno skrbijo in s tem negujejo spomin na takratne delovne akcije.
Bistriški odmevi, št.28 leta 2010
https://www.ilirska-bistrica.si/obcina/bistriski-odmevi/arhiv/
https://www.google.com/search?q=Bistri%C5%A1ki+odmevi,+%C5%A1t.28+leta+2010&client=firefox-b&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ved=2ahUKEwiKt42U3b3dAhUnM-wKHSPeCZIQsAR6BAgGEAE&biw=1263&bih=864#imgrc=xXb1Yt-mijBkgM:
https://www.primorske.si/plus/sobota/brigadirji-so-ozivljali-brkine

SPOMENIK BRIGADIRJEM V OTOČCU

Bronasta skulptura brigadirja je postavljena na kamnit podstavek. Na grajskem zidu je plošča s posvetilom v srbohrvaškem jeziku vsem, ki so leta 1958 gradili avtocesto.
Spomenik stoji na grajskem otoku, desno od vhoda na grajsko dvorišče.
http://spomeniki.blogspot.si/2012/05/otocec-spomenik-mladinskim-delovnim.html

BRIGADIRJI KOT TALCI?

Spomenik brigadirjem se mora vrniti med ljudi, zahtevajo člani Foruma starejših občanov Goriške, številni jih pri tem podpirajo. Skulptura, zadnje delo pokojnega primorskega kiparja Zmaga Posege, je bila sprva postavljena na Bevkov trg. Zdaj pa na ploščadi za mestno hišo, menijo pobudniki, bolj ...
https://www.primorske.si/Novice/Goriska/Brigadirji-kot-talci

ČRNA NA KOROŠKEM

https://siol.net/novice/slovenija/enkrat-brigadir-vedno-brigadir-studenti-v-crni-priskocili-na-pomoc-ljudem-video-474348

KLUB BRIGADIRJEV ZASAVJA

[url=http://klubbrigadirjevzasavja.com/KBZ Knjiga.pdf]http://klubbrigadirjevzasavja.com/KBZ%20Knjiga.pdf[/url]

PESMI & Co.

BRIGADIRJI TITOVI

Stojanov Blagoj
https://www.youtube.com/watch?v=4VEhrICcrJs

HEJ, HAJ BRIGADE

Hej-haj brigade!
Hej-haj ruke mlade!
Hej-haj brigade!
Svoju zemlju srcem grade—
svoju zemlju srcem grade.
Arsen Dedic / Ivica Bobinac
https://www.youtube.com/watch?v=DsvJaAef3rc
https://www.facebook.com/yugoslavija.yugoslavija/posts/hej-haj-brigadehej-haj-ruke-mladehej-haj-brigadesvoju-zemlju-srcem-gradesvoju-ze/10156716340103242/

ORA SAVA

Stanojev Blagoj
https://www.youtube.com/watch?v=8rb51Tf0JmE

BRIGADIRSKE SUZE
https://www.youtube.com/watch?v=7RiDZ3-gqKU

BRIGADIRSKA PJESMA

Srebrna krila
https://www.youtube.com/watch?v=ogcXBJa5Pj0

SNEG PARTIJE

Sneg partije je nastala kot odgovor na obtožbe Resolucije Informbiroja 1948 leta. V okviru kampanje in omejevanja suverenosti Jugoslavije je vodstvo Sovjetske Zveze pred razglasitvijo Resolucije, omalovaževalo Norodnoosvobodilni boj narodov Jugoslavije. Kot odgovor na to kampanjo, je nastalo veliko pesmi, ki so poveličevale Norodnoosvobodilno vojno, partizane in Josipa Broza Tita. Navkljub SZ se je entuzijazem kazal na Mladinskih delovnih akcijah, saj jim je v pesmi posvečen stih.
Avtor pesmi je Čedomir Minderović, kompozitor pa Oskar Danon.
Od 2:00 naprej

https://www.youtube.com/watch?time_continue=9&v=r7QS2KuM5WY&feature=emb_logo

BOB DNEVA

"Izkazovanje solidarnosti, prostovoljstvo, je pomembno dogajanje, ki plemeniti Slovenijo. Je protiutež vrednotam, ki prevladujejo pri odločevalcih, pri eliti, pri tistih, ki imajo veliko."
Anica Mikuš Kos, psihiatrinja in pediatrinja
Ponedeljek, 26.junij 2017
http://www.vecer.com/bob-dneva

BOB DNEVA

"Nekoč je bilo prostovoljstvo samoumevno, danes je trend. To, da iz dneva v dan potrebujemo več prostovoljstva, je absurd. Nekateri pa v svojo korist dobro izkoriščajo sistem in narod."
Ajet Kevrić, prostovoljec
Sreda, 4.julija 2018
www.vecer.com/bob-dneva

BOB DNEVA

"V mestu je težko dobiti prostovoljca. Če že koga ogovoriš, vpraša, kakšno bo plačilo. Povem mu, da to delo ni plačano z denarjem, ampak z nasmehom, hvaležnostjo ljudi."
Marjeta Kočevar, predsednica RK Slovenj Gradec
Torek, 18. december 2018
www.vecer.com/vecerp.../bob-dneva

MISEL DNEVA


Si predstavljate, da bi se zdaj lotili izgradnje železniške proge Brčko-Banovići z mladinskimi delovnimi brigadami? Težko je zbrati ljudi že za dobrodelni dogodek. Nihče nikomur ne zaupa.
Bogdan Tanjević, košarkarska legenda
Petek, 24.maja 2019
www.primorske.si/

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img27712
  Brigadirji MDB Srečko Kosovel iz Sežane na MDA Slovenske Gorice 77 - naslovnica v Mladini

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img64911
                                 Brigadirji MDB Srečko Kosovel - Slovenske gorice 77

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img65111
                    Ob izkopu glavnega vodovoda pri Ptuju - Slovenske gorice 77

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Dscn2969
                                          Trak Akcije MDA Istra 79 in MDA Istra 80

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Dscn3082
                                             Značke MDA Istra, MDA Istra 79, ZMDA Istra 81 in ZMDA Istra 82

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Dscn2970
                                                     Emblemi iz MDB, ki so sodelovale na MDA in ZMDA širom naše domovine
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1087
REPUTACIJA : 61
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime14.04.20 18:16

LJUDSKA TEHNIKA

Leta 1946 je v Sloveniji znotraj Fizkulturne zvea tehniko in šport, dve leti pozneje pa je bila ustanovljena samostojna organizacija Ljudska tehnika Slovenije.

Aprila 1950 je Glavni odbor Ljudska tehnike v Ljubljani izdal prvo številko časopisa Ljudska Tehnika - glasila članov istoimenske organizacije.
Njegovo osrednje poslanstvo je bilo, da bralce"...spoznava preko razprav in slik z uspehi naše graditve, z našo industrijo, poljedeljstvom, obrtno dejavnostjo, pa tudi z delom naših racionalizatorjev, novatorjev in borcev za višjo delovno storilnost. Posebno pa naj prikazuje tehnično in gospodarsko stran naše graditve in proizvodnje ter prispeva k izboljšanju strokovne ravni v naših zvezah in klubih."

Marca 1953 je časopis Ljudska Tehnika dobil novo ime: Življenje in Tehnika - revija za poljudno tehniko. Ob tem je uredništvo tudi spremenilo vsebinsko zasnovo:"V naslednjih pštevilkah bomo na splošno željo naročnikov in bralcev prinašali več sestavkov, načrtov in poučnih člankov za amaterje, ki si želijo sami napraviti različne praktične predmete za dom, in za one, ki se bavijo z različnimi tehničnimi panogami: radioamaterstvom, fotoamaterstvom, elektrotehniko in podobnim. Prav tako bomo naše bralce sproti obveščali tudi o vseh sosobnih tehničnih novostih. Še naprej vas bomo seznanjali s tehničnim napredkom v drugih deželah, poleg tega pa bomo v reviji prinašali poročila o delu in uspehih naše industrije, naših delavcev in strokovnjakov. V vsaki številki bo še nekaj poljudno tehničnih člankov iz najrazličnejših področij tehnike in uporabne znanosti. Vsi članki, tudi navodila za amaterje, bodo pisani preprosto in vsakomur razumljivo."

S postopnim dodajanjem vedno novih področij, s čimer je revija prevzela vlogo "izobraževanja in informiranja širokih ljudskih množic", pa ne samo tehnikov in inžinirjev, se je krog bralcev zelo razširil in naklada je presegla 30.000 izvodov.

Od leta 1954 do leta 1963, ko so revijo zmanjšali na današnjo velikost, je izhajala kot štirinajstdnevnik formata A4 in je imela 24 oziroma 30 strani. Takrat je doživela še eno pomembno vsebinsko spremembo: različni načrti, tehnični napotki, praktični nasveti ipd. so se preselili v novoustanovljeno revijo TIM, namenjeno tehničnemu izobraževanju mladih. Njeno izdajanje je leta 2013 prevzela Zveza tehniččnih organizacij Slovenije.
http://www.tzs.si/
http://www.tzs.si/zivljenje-in-tehnika
http://www2.arnes.si/~ljzotks2/o_zotks/zgodovina.html
https://www.zotks.si/o-nas/zgodovina
https://www.zotks.si/zalozba/revija-tim


SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img83810
                             70. obletnica Ljudske Tehnike & Življenje in tehnika

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img83910
                          V tokratni reviji je bil tudi ponatis članka o JLA
Na vrh Go down
Zoran I
Podporučnik
Podporučnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1087
REPUTACIJA : 61
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime25.05.20 14:12

25.MAJ & DAN MLADOSTI & ŠTAFETA MLADOSTI

Mesec maj je bil mesec ustvarjanja mladih na kulturnih prireditvah, športnih prireditvah, glasbenih koncertih, kviz tekmovanjih, skratka, predan z ustvarjalnostjo mladih, ki so na takšen način prikazovali svoje sposobnosti in pripadnost družbenim vrednotam. Vse skupaj pa se je zaključilo z veliko prireditvijo na stadionu v Beogradu, ko so mladi peli in plesali iz celotne domovine Jugoslavije ter zvečer predali predsedniku Josipu Brozu Titu štafeto mladosti, kjer so bile izražene vse najlepše želje prav na njegov rojstni dan. Vsi tisti, ki smo bili vsaj enkrat v Beogradu na stadionu, si bomo ta dan za vedno zapomnili, bodisi zaradi športno kulturnega spektakla, velikosti ter mogočnosti prireditve ali pa zgolj zato, ker je bilo enostavno nekaj posebnega, ob 20. uri prav takrat biti ob Titu in s Titom obdanemu s tistimi, ki jih je najbolj ljubil, to je bila in je še vedno ostaja mlada generacija. 
Kljub vsem tem dogodkom, pa v nekaterih sredinah še vedno organizirajo vsakoletna praznovanja ob 25.maju, pa tudi štafeta mladosti z najlepšimi željami še vedno potuje po nekaterih krajih Jugoslavije. Povsem tradicionalna pa so tudi vsakoletna srečanja v rojstnem kraju Josipa Broza Tita v Kumrovcu, kjer pred njegovo rojstno hišo in spomenikom, še vedno rade posedijo starejše, pa tudi mlajše generacije, od doma in prav tako iz tujine.  


SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img84911
                           Objavljeno v Mandraču št.1348 z dne 7.maja 2020

SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img85510SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Img85610
                                                               Objavljeno v Mandraču št.1350 z dne 21.maja 2020
Na vrh Go down
Sponsored content




SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)   SLIKE iz ex YU (drugi dio teme) - Page 12 Icon_minitime

Na vrh Go down
 
SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)
Na vrh 
Stranica 12/12Idi na stranicu : Previous  1, 2, 3 ... 10, 11, 12

Permissions in this forum:Ne možete odgovoriti na teme ili komentare u ovom forumu
FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA 22.12.1941 - 18.07.1991 :: CIVILNA PLATFORMA :: REGIONALNO-
Idi na: