FORUM БИВШИХ PRIPADNIKA НЕКАДАШЊЕ JNA 22.12.1941 - 18.07.1991
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.

FORUM БИВШИХ PRIPADNIKA НЕКАДАШЊЕ JNA 22.12.1941 - 18.07.1991

Sva(t)ko ima pravo na sjećanja - Свако има право на сећања - Vsak ima pravico na spomine - Секој има право на сеќавање - Gjith kush ka të drejt për kujtime - Mindenkinek joga van az emlekeihez - Everyone has the right to memories
 
HomeEventsRegistracijaLogin
Traži
 
 

Display results as :
 

 


Rechercher Advanced Search
Traži
 
 

Display results as :
 

 


Rechercher Advanced Search
Latest topics
» Za Ljubitelje Dobre Kapljice
Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 23:19 by Doktor Živago

» Ilustrovane dosjetke
Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 23:18 by goran9030

» KUTAK ZA VICEVE
Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 23:06 by Doktor Živago

» Euro umjesto kune u Hrvatskoj
Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 23:04 by Doktor Živago

» Sex u zrelim godinama
Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 23:02 by Doktor Živago

» "Mudre" misli i izreke
Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 23:01 by Doktor Živago

» Psi - ljubimci i lutalice
Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 23:00 by goran9030

» STRIPOVI I ROTO ROMANI
Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 22:59 by Doktor Živago

» Ah, te žene...
Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 22:55 by Doktor Živago

Latest topics
» Za Ljubitelje Dobre Kapljice
Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 23:19 by Doktor Živago

» Ilustrovane dosjetke
Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 23:18 by goran9030

» KUTAK ZA VICEVE
Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 23:06 by Doktor Živago

» Euro umjesto kune u Hrvatskoj
Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 23:04 by Doktor Živago

» Sex u zrelim godinama
Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 23:02 by Doktor Živago

» "Mudre" misli i izreke
Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 23:01 by Doktor Živago

» Psi - ljubimci i lutalice
Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 23:00 by goran9030

» STRIPOVI I ROTO ROMANI
Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 22:59 by Doktor Živago

» Ah, te žene...
Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 22:55 by Doktor Živago

Keywords
klasa split pirot 1981 bihać Kasarna drugove vojna 2917 marsal 5327 zagreb muzika surdulica Skoplje ljubljana karaula bela Bileca 1985 ZADAR štip tito tražim priroda hrane
Forum navigacija
 Portal
 Indeks
 Lista članova
 Profil
 Kako koristiti ovaj Forum?
 Traži
Forum
Top posting users this week
goran9030
Na današnji dan - Page 19 Vote_lcapNa današnji dan - Page 19 Voting_barNa današnji dan - Page 19 Vote_rcap 
Doktor Živago
Na današnji dan - Page 19 Vote_lcapNa današnji dan - Page 19 Voting_barNa današnji dan - Page 19 Vote_rcap 
vladimir
Na današnji dan - Page 19 Vote_lcapNa današnji dan - Page 19 Voting_barNa današnji dan - Page 19 Vote_rcap 
Sloba1
Na današnji dan - Page 19 Vote_lcapNa današnji dan - Page 19 Voting_barNa današnji dan - Page 19 Vote_rcap 
Vojnik Graničar
Na današnji dan - Page 19 Vote_lcapNa današnji dan - Page 19 Voting_barNa današnji dan - Page 19 Vote_rcap 
pera84
Na današnji dan - Page 19 Vote_lcapNa današnji dan - Page 19 Voting_barNa današnji dan - Page 19 Vote_rcap 
arcibald01
Na današnji dan - Page 19 Vote_lcapNa današnji dan - Page 19 Voting_barNa današnji dan - Page 19 Vote_rcap 
dojran
Na današnji dan - Page 19 Vote_lcapNa današnji dan - Page 19 Voting_barNa današnji dan - Page 19 Vote_rcap 
JP99
Na današnji dan - Page 19 Vote_lcapNa današnji dan - Page 19 Voting_barNa današnji dan - Page 19 Vote_rcap 
Mikula 67
Na današnji dan - Page 19 Vote_lcapNa današnji dan - Page 19 Voting_barNa današnji dan - Page 19 Vote_rcap 
Affiliates
free forum


 

 Na današnji dan

Go down 
+19
Zoran I
vladimir
pera84
Vojnik Graničar
vojniks
Brkakougar
mirko bratuš
dpuric
arcibald01
Sloba1
PORUCNIK
semsudin
Max Blitz
IgorK
MLVODNIK
puc(f)lek
Stanko1
jozl52
VBČ
23 posters
Idi na stranicu : Previous  1 ... 11 ... 17, 18, 19
AutorPoruka
SveJug
Kapetan I klase
Kapetan I klase
SveJug


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4271
ČLAN OD: : 2012-12-16
M(j)esto Svedska

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime20.10.22 13:01

goran9030 (citat):
Prije pedeset godina, 20. 10. 1972. godine, Đakovo je posjetila kraljica Ujedinjenog kraljevstva Elizabeta II, sa vojvodom od Edinburgha i princezom Annom. Foto (moj prijatelj) Ven Japundžić
Slika je nastala na povratku iz Pastuharne. Inače, ova ulica (Matije Gupca) je za tu priliku dobila asfalt .
Zanimljiva su to vremena bila... po krovovima nije bilo snajpera, najstrašnije policijsko/milicijsko oružje je bilo - pendrek, ali je i on bio diskretno maknut da se baš ne vidi...
Ne smijem ni pomisliti ili usporediti kakve bi danas bile mjere opreza. 

Nebi danas ni dosli na Balkan a kamo li u Dakovo.  Wink

_________________
Više ne krivim ljude koji me razočaraju, od sad krivim sebe što očekujem previše!
Na vrh Go down
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 7035
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 57
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime20.10.22 15:04

Iskreno, nema danas više niti političara kojima bismo se radovali. 
Zato, neka njih tamo gdje jesu i ne trebaju nam dolaziti.

_________________
In medias (t)res...

SveJug and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
https://sked.com.hr
SveJug
Kapetan I klase
Kapetan I klase
SveJug


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4271
ČLAN OD: : 2012-12-16
M(j)esto Svedska

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime20.10.22 15:11

goran9030 (citat):
Iskreno, nema danas više niti političara kojima bismo se radovali. 
Zato, neka njih tamo gdje jesu i ne trebaju nam dolaziti.
Pa jeste, i onako nista ne donose sa sobom vec samo odnesu.  Very Happy

_________________
Više ne krivim ljude koji me razočaraju, od sad krivim sebe što očekujem previše!

goran9030 voli ovaj upis

Na vrh Go down
Sloba1
Major
Major
Sloba1


Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 5300
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 59
M(j)esto Petrovaradin

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime22.10.22 18:54

Dražen Petrović
22.10.1964-07.06.1993
Sportista koji je imao takav takmičarski duh da su ga ljudi mogli voleti ili ne.



Na današnji dan - Page 19 Ffquga10

goran9030 and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
Zoran I
Poručnik
Poručnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2125
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime23.10.22 14:24

DIETRICH MATESCHITZ

V 78. letu starosti je včeraj umrl ustanovitelj podjetja Red Bull Dietrich Mateschitz, multimilijarderski avstrijski poslovnež. Ni znano, kdo bo po njegovi smrti prevzel vodenje družbe.

Mateschitz, ki je okoli istoimenske energijske pijače zgradil globalno podjetje, je imel v lasti tudi več nogometnih klubov in ekip formule 1 ter podpisane sponzorske pogodbe s številnimi športniki po vsem svetu.
Mateschitz se je rodil 20. maja 1944 v Sankt Mareinu im Mürztalu. Po študiju poslovne administracije na dunajski univerzi uporabnih znanosti je sprva delal za družbi Jacobs Kaffee in Blendax. Ko se je med nekim službenim potovanjem seznanil z azijsko energijsko pijačo z imenom krating daeng (v angleščini red bull), se je odločil pridobiti licenco.

Podjetje Red Bull je ustanovil leta 1984 skupaj s Tajcem Čaleom Jovidhja. V njem je imel Mateschitz 49 odstotkov delnic, družina poslovnega partnerja pa 51 odstotkov. Kdo bo po njegovi smrti prevzel vodenje družbe, še ni jasno. Že nekaj let se kot potencialni naslednik omenja njegov sin, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.
Z red bullom je Mateschitz postal multimilijarder. Revija Forbes ga je letos s premoženjem 27,4 milijarde dolarjev (28,2 milijarde evrov) uvrstila na 51. mesto lestvice svetovnih superbogatašev, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.

Mateschitz je s svojim podjetjem in tržno strategijo dolga leta oblikoval svetovni šport. Poleg nogometnega kluba RB Leipzig je v svoj imperij vključil še hokejski klub Red Bull München ter ekipi formule 1 Red Bull in Alpha Tauri, nekdanji Toro Rosso. Številni športniki in športni klubi po vsem svetu imajo pogodbe z Red Bullom.

Kot soustanovitelj fundacije Wings for Life se je Mateschitz zavzemal za raziskave zdravljenja paraplegije, aktiven pa je bil tudi v medijih, na primer pri televizijski postaji ServusTV.

https://autosprint.corrieredellosport.it/news/formula1/in-diretta/gp-usa-stati-uniti/2022/10/22-5831005/lutto_in_casa_red_bull_e_morto_dieter_mateschitz
https://www.redbullracing.com/int-en
https://scuderia.alphatauri.com/it/gp-stati-uniti-2022-qualifiche/
https://rbleipzig.com/en/
https://www.redbullmuenchen.de/en/news/end-season-decisions-made-red-bull-munchen
https://www.redbullring.com/en/
http://www.balkanwarhistory.com/2016/06/titos-douglas-dc-6-world-attraction.html
https://old.delo.si/druzba/trip/marsalov-lepotec-v-zasebnem-hangarju.html

Na današnji dan - Page 19 66027810
                    Dietrich Mateschitz se je poslovil po dolgi in hudi bolezni
Na današnji dan - Page 19 E50e1910
Energijska pijača, ki jo je Red Bull zčel prodajati leta 1987, mu je omogočila izredno
razkošno in samosvoje življenje. V smokingu ga tako rekoč niso videli nikoli, vselej
je nosil zgolj kavbojke. Imel je svoj otok v otoški državi Fidži in posestva na najbolj
                                           luksuznih lokacijah po svetu
Na današnji dan - Page 19 14281210
Danes se je od njega poslovil lanskoletni in letošnji svetovni prvak v Formuli 1 Max
                  Verstappen, rekoč, "da brez tebe, ne bi bil v Formuli 1"
Na današnji dan - Page 19 Max10
Max Vestappen je zaporedoma že drugič svetovni prvak v Formuli 1, v Austinu je
postala ekipa Red Bull svetovni prvak kontruktorjev, saj ima 3 dirke pred koncem
                             656 točk in prednost pred Ferrarijem 187 točk
Na današnji dan - Page 19 Action10
        Druga ekipa Red Bulla Alpha Tauri pa v razvrstitvi je na devetem mestu
Na današnji dan - Page 19 16646310
                 V imperij Red Bulla je vključil tudi nogometni klub FC Leipzig
Na današnji dan - Page 19 1_y_qu10
                     V imperiju je pristal tudi hokejski klub Red Bull München
Na današnji dan - Page 19 Luftau10
      V lastništvu je imel tudi dirkališče Spielberg za Formulo 1 in MotoGP v Avstriji
Na današnji dan - Page 19 Zp9iyw10
           V lastništvu je tudi Douglas DC 6B, ki ga je uporabljal Josip Broz Tito

pera84 and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
SveJug
Kapetan I klase
Kapetan I klase
SveJug


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4271
ČLAN OD: : 2012-12-16
M(j)esto Svedska

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime04.11.22 19:12

Dana 4. novembra 1922. je Engleski arheolog Howard Carter pronašao grobnicu faraona Tutankamona. Bila je to naučna senzacija veka. Za razliku od svih drugih grobnica koje su ranije pronađene u Egiptu, ova nije bila opljačkana.

Na današnji dan - Page 19 Khamon12Na današnji dan - Page 19 Khamon13

2010 god pri nasoj poseti Egiptu, posetili smo Luxor i dolinu Kraljeva i imao sam cast i sici u grobnicu gdde je sahranjen.

Videcu da postavim jednu reportazu i sa tog putovanja.

Ovo je slikano na putu dole u grobnicu.

Na današnji dan - Page 19 Khamon11

_________________
Više ne krivim ljude koji me razočaraju, od sad krivim sebe što očekujem previše!

pera84 and goran9030 vole ovaj upis

Na vrh Go down
Zoran I
Poručnik
Poručnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2125
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime05.11.22 19:01

ART GARFUNKEL

Na današnji dan leta 1941 se je rodil ameriški glasbenik Art Garfunkel, član dueta Simon & Garfunkel, ki je ustvaril uspešnice, kot so The Sound Of Silence, Scarborough Fair in Mrs. Robinson.

Sloviti duet Simon & Garfunkel sta Paul Simon in Art Garfunkel ustanovila leta 1964 in največje uspehe požela z albumoma Sounds of Silence in Bridge over Troubled Water. Avtor večine njunih skladb je bil Simon. Ko sta glasbenika leta 1972 izdala album uspešnic in se združila za nastop v podporo predsedniškemu kandidatu Georgeu McGovernu, se je Garfunkel odločil vrniti v glasbene vode.

Leta 1973 je izdal svoj prvi samostojni album Angel Clare, ki je bil sprejet z mešanimi odzivi. Leto pozneje je izšel uspešen album Second Avenue, ki mu je leta 1975 sledil še album Breakaway, na katerem sta nekdanja glasbena sopotnika združila moči za uspešnico My Little Town. Album vključuje tudi skladbo I Only Have Eyes For You, prvo Garfunklovo samostojno pesem, ki se je povzpela na vrh britanske lestvice uspešnic.

Leta 2003 je Garfunkel izdal svoj prvi album z avtorskimi besedili, naslovljen Everything Waits to Be Noticed. Simon & Garfunkel sta se leta 2003 ponovno skupaj podala na izjemno uspešno svetovno turnejo, ki je trajala do leta 2004. Leta 2006 je Garfunkel izdal album Some Enchanted Evening, ki je bil poklon glasbi njegovega otroštva. S Simonom sta se nato še dvakrat odpravila na turnejo.

Leta 2012 je Garfunkel izdal album The Singer, za katerega je izbral 34 skladb iz svoje samostojne kariere ter nekaj pesmi iz obdobja sodelovanja s Simonom. Izidu albuma naj bi sledila turneja, a je bil glasbenik zaradi zdravstvenih težav primoran večino koncertov odpovedati.

Šest grammyjev

V karieri je za samostojno delo in za sodelovanja prejel šest grammyjev, leta 1990 pa sta bila skupaj s Simonom sprejeta v Hišo slavnih rokenrola. Za seboj ima tudi nekaj manjših igralskih vlog. V 70. letih je nastopil v filmih Mika Nicholsa Kavelj 22 in Meseno spoznanje.

Na današnji dan - Page 19 65356810
                          Na današnji dan je Art Garfunkel dopolnil 81 let






















SveJug, goran9030 and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
Zoran I
Poručnik
Poručnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2125
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime06.11.22 18:11

FRANCESCO BAGNAIA - PECCO

Na današnji dan je Italijan Franco Bagnaia (Ducati) postal svetovni prvak razreda motoGP v sezoni 2022. Na zadnji postaji sezone v Valencii je osvojil deveto mesto, kar je bilo dovolj, da je v skupnem seštevku ubranil naskok pred edinim tekmecem v boju za lovoriko, lanskim prvakom Francozom Fabiom Quartararojem (Yamaha). Ta je bil danes četrti.

Bagnaia je imel pred zadnjo dirko sezone 23 točk prednosti, kar je pomenilo, da mora končati na vsaj 14. mestu ne glede na dosežek Francoza, pa bo prvak. Quaratararo pa bi bil prvak le, če bi zmagal, Italijan pa odstopil ali bil le 15.

Razplet je na koncu pokazal, da je bila prednost Italijana dovolj velika, Bagnaia tudi ni pretirano tvegal, čeprav sta se s Quartararojem v uvodnih krogih, ko sta še vozila skupaj, celo dotaknila. A branilec naslova, ki je sicer vozil pred Italijanom, je bil daleč od zmage, ki jo je nujno potreboval.

Vprašanje prvaka je bilo osrednje v tem dirkaškem koncu tedna, ko so do sija žarometov prišli tudi pri Suzukiju. V japonski ekipi so naznanili, da se bodo po letošnji sezoni umaknili iz elitnega tekmovanja kot tovarniška ekipa, a so na koncu za slovo dobili največ, saj je dirko dobil njihov dirkač Alex Rins, drugi je bil Južnoafričan Brad Binder (KTM), tretji pa še en domačin Jorge Martin (Pramac Ducati).

A vsi ljubitelji motociklizma so napeto spremljali, kaj se bo zgodilo v dvoboju Bagnaia – Quartararo. Vsem je bilo jasno, da ima Italijan veliko prednost, toda pritisk in morebitne napake, tudi tekmecev, bi lahko vrstni red v hipu postavile na glavo.

Kvalifikacije je bolje opravil Francoz, ki si je privozil drugi vrsto, Italijan je začel iz tretje. Jorge Martin dobil »pole position«, ki pa ga danes ni izkoristil. Celotno dirko je dogajanje nadzoroval Rins, Martin je bil drugi, tretji pa nekaj časa tudi Marc Marquez, ki se je v zadnjem delu sezone uspešno vrnil na sceno, vendar je tokrat pretiraval in končal v pesku.

Glavnina pozornosti je tokrat veljala mestom za prvo trojico. V začetku sta bila na tistih tik pod stopničkami še oba kandidata za naslov, ki sta se z motocikloma v enem začetnih krogov celo dotaknila, a oba ostala v sedlu. Pozneje je Bagnaia počasi izgubljal, Francoz pa napredoval do četrtega mesta. Višje ni šlo, tako da je v seštevku sezone ostalo pri vrstnem redu 1. Bagnaia, 2. Quartararo. Razmerje v točkah je bilo na koncu 265 – 248. Na tretjem mestu je z 219 točkami sezono končal Enea Bastianini, ki bo član tovarniške ekipe Ducatija v naslednji sezoni.
Za trenutek strahu v Ducatijevi garaži je sicer poskrbel Jack Miller, ki se je pet krogov pred koncem znašel na tleh, a so si vsi oddahnili, ko so ugotovili, da je Bagnaia še v dirki.

»Lepo je slišati, da sem svetovni prvak. Danes sem se malo mučil, želel sem biti med prvih pet, a sem imel nekaj težav. Na koncu to niti ni pomembno, daleč najbolj važno je, da smo prvaki. To je za vse nas zelo dober dan in sem presrečen,« je v prvem odzivu na dirkališču dejal sveži prvak Bagnaia, ki je tako v svojo zbirko dodal drugi naslov po letu 2018, ko je bil najboljši v moto2.

Novemu prvaku je že na stezi roko stisnil Quartararo, po koncu pa je bil med številnimi, ki so ga pozdravili, tudi motociklistilčno upokojeni zvezdnik Valentino Rossi, pred Bagnaio leta 2009 zadnji Italijan z naslovom v motoGP.

Italijanski navijači so letos po 50 letih dočakali slavje italijanskega voznika na motorju iz te države, nazadnje je bila takšna zmagovalna kombinacija Giacomo Agostini – MV Agusta leta 1972.

Sladko zadnjo zmago sezone je dočakal Rins. »Izjemno, ne bi se moglo bolje končati. Zadnja dirka za ekipo, zadnja zmaga ... Hvala vsem v ekipi, res smo zelo veseli,« je dejal Španec.

Augusto Fernandez je novi svetovni prvak razreda moto2

V senci dvoboja za naslov v kraljevskem razredu je padla še ena odločitev. Španec Augusto Fernandez je novi svetovni prvak razreda moto2. Danes je bil drugi, kar je bilo dovolj, da je skupno vodstvo v seštevku spremenil v naslov prvaka. Pred začetkom dirke v Španiji je imel Fernandez 9,5 točke naskoka pred Japoncem Aijem Oguro, ki pa je v osmem krogu padel in ostal brez možnosti za naslov v letu 2022. Zmagal je Španec Pedro Acosta, tretji je bil Italijan Toni Arbolino. V končnem seštevku sezone 2022 je Fernandez slavil z 271,5 točke, Ogura je končal pri 242, tretji pa je Španec Aron Canet z 200.

V najšibkejšem razredu je bil prvak že nekaj časa znan. Domačin Izan Guevara je danes naslov potrdil še z novo zmago, drugi je bil Turek Deniz Öncü, tretji pa domačin Sergio Garcia. Skupno je Guevara končal pri 319 točkah, Garcia je podprvak z 257, tretji je na koncu sezone Italija Dennis Foggia (246).

Naslednja sezona se bo, če bo začasni koledar potrjen, začela marca 2023 v portugalskem Algarveju, v njej bo predvidoma 21 dirk.

MAGIČNA ŠTEVILKA 63

63 Pole Position je Pecco Bagnaia dosegel za Ducati na dirki v Assnu, v Mugellu pa je Pecco dosegel 63 zmago za Ducati, njegova številka pa je sestavljena iz številke 21 + 42, ki ju je imel, ko je postal prvak v nižjih razredih...


https://www.dnevnik.si/1043000336/sport/ostali-sporti/avtomoto/francesco-bagnaia-svetovni-prvak-razreda-motogp-v-sezoni-2022
https://www.24ur.com/sport/motogp/dan-d-za-quartararoja-in-bagnaio-kdo-bo-valencio-zapustil-srecnejsi.html
https://motosprint.corrieredellosport.it/news/eventi/gp-valencia/2022/11/06-5874993/gp_valencia_pecco_onorato_di_aver_lottato_per_il_titolo_con_fabio_

Na današnji dan - Page 19 2022-110
Peco Bagnaia je po 50 letih Svetovni prvak kot italijanski dirkač na italijanskem
          motorju, kar je uspelo Giacomu Agostini na MV Augusti leta 1972

Na današnji dan - Page 19 Eca6f510
                                  FIA - Vrstni red - Moto GP - 2022

goran9030 and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
Sloba1
Major
Major
Sloba1


Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 5300
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 59
M(j)esto Petrovaradin

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime08.11.22 18:57

Danas je Mitrovdan. Dosta Srba slavi slavu.

Na današnji dan - Page 19 Fhdgio10

goran9030 and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
Zoran I
Poručnik
Poručnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2125
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime12.11.22 23:30

NADIA COMANECI

Na današnji dan leta 1961 se je rodila ena najboljših telovadk vseh časov Nadia Comaneci. Romunka je že s 14 leti na olimpijskih igrah v Montrealu pokazala vse svoje znanje. Na dvovišinski bradlji je gladko zmagala, vsi sodniki so ji prisodili oceno 10, kar se je zgodilo prvič v gimnastični zgodovini. V Montrealu je bila trikrat zlata (mnogoboj, dvovišinska bradlja, gred), enkrat srebrna (ekipna tekma) in enkrat bronasta (parter). Štiri leta kasneje je na OI-ju v Moskvi zmagala na gredi in parterju, srebrna pa je bila v mnogoboju in na ekipni tekmi.

10

V dvorani z 18.000 gledalci, ki so prišli gledat prvi dan gimnastike na OI v Montrealu leta 1976, je za nekaj sekund zavladalo začudenje. Na velikem ekranu se je pri številki 73, ki jo je nosila Nadia Comaneci, za vajo na bradlji pojavila ocena 1,00. Samo toliko od 10 možnih točk? Bela Karolyi, brkati trener 14-letne Romunke, je kričal: »Kje je ocena Nadie?« Vajo na bradlji je vendarle naredila brezhibno, natančno, tekoče, ritmično, osupljivo perfektno, niti en gib ni bil odveč. Nadia se je pozneje spominjala: »Nisem razumela, a se tudi nisem trudila razumeti. Ogrevala sem se že za nastop na gredi in skoncentrirala sem se samo na to.« V svojem nastopu ni videla nič posebnega: izvedla je to, kar je več kot stokrat naredila na treningih v mestecu Gheorghe Gheorghiu-Dej (ki je leta 1965 dobilo ime po tedaj umrlem voditelju romunske partije in države).

A čez nekaj sekund je švedski sodnik z rokami pokazal vseh deset prstov, po zvočniku pa so sporočili, da je Comanecijeva »prva v zgodovini dobila oceno popolne 10,00«. Prikazali pa so 1,00, ker ekran ni mogel pokazati dvomestne številke, saj je do tedaj veljalo, da ocene 10 ne more doseči nihče. Takrat se je Comanecijeva morala vrniti na sredino dvorane in pozdraviti navdušeno publiko. V nadaljevanju olimpijskih iger je Comanecijeva še šestkrat dobila oceno »1,00«, tri zlate, eno srebrno in eno bronasto medaljo. Izjemno, če pomislimo, da so na vseh prejšnjih olimpijskih igrah romunske telovadke dobile vsega skupaj eno samo bronasto medaljo.

Ceausescujeva zmaga

Ob vrnitvi v domovino je Comanecijevo na letališču pričakalo deset tisoč Romunov. Diktator Nicolae Ceausescu ji je podelil medaljo za junakinjo socialističnega dela in čutila se je počaščeno. Njene tri zlate medalje so bile zmaga romunskega nacionalizma nad sosednjo Sovjetsko zvezo. Prav na to karto nacionalizma je igral Ceausescu, ki je poskušal na tak način pridobiti Romune in hkrati imeti koristi od stikov z Zahodom. Senzacionalni uspeh Comanecijeve je bil tako tudi njegova zmaga.
Mlada telovadka je postala navdih za številna dekleta po svetu in zgled, da je mogoče s trudom marsikaj doseči. Zanimanje deklic za gimnastiko se je povečalo tudi v ZDA.

Trener Karolyi

Izjemen uspeh v Montrealu in potem še v Moskvi leta 1980 je Comanecijeva lahko dosegla s šestimi urami treninga petkrat na teden pod nadzorom trenerja Bele Karolyija. On jo je pri šestih letih izbral v vrtcu. »Vprašal sem, kdo zna delati kolo,« se je pozneje spominjal Karolyi, »dve deklici čisto zadaj sta dvignili roko. Tedaj sem prvič videl Nadio.« Njegovih treningov se ona spominja takole: »Res je vedno zahteval disciplino in hotel, da bi se presegla, a nikoli ni bil neusmiljen.« Leta 1974 je Karolyi, sicer pripadnik madžarske manjšine, zaradi uspehov mlade Comanecijeve postal trener romunske reprezentance.

Leta 1981 je s soprogo med turnejo v ZDA ostal tam. Petintrideset let pozneje se je Comanecijeva spominjala: »Neki prijatelj je prišel v sobo in mi rekel: 'Bela bo ostal tu. Boš tudi ti? Ali se hočeš vrniti domov?' Odgovorila sem mu: 'Vrnila se bom domov.' Kam pa bi šla? Kmalu zatem so mi prepovedali potovati v tujino, kamor so me pogosto vabili. Počutila sem se kot jetnica.« Karolyi je dve leti pozneje že vodil ameriško državno reprezentanco, Comanecijeva pa je tedaj končala svojo športno pot. Živela je skromno v majhnem in slabo ogrevanem stanovanju v Bukarešti skupaj z mamo in bratom. Ves čas jo je nadzorovala tajna policija Securitate.

Konec novembra 1989, nekaj tednov pred romunsko revolucijo, je s skupino Romunov skozi gozdove zbežala na Madžarsko. Azil je dobila v ZDA, kjer se je pridružila gimnastični šoli Barta Connerja, še enega olimpijskega prvaka. Kmalu sta postala par in se leta 1996 poročila, leta 2006 je Nadia rodila sina.

Montreala se je pozneje takole spominjala: »Imela sem 7 desetk in 3 zlate medalje. 7 in 3 dasta 73, kar je bila moja številka na hrbtu. In če seštejete 7 in 3, dobite 10.«

https://www.dnevnik.si/1042959976
https://en.wikipedia.org/wiki/Nadia_Com%C4%83neci
https://www.rferl.org/a/gymnast-comaneci-abuse-escape/31386922.html
https://www.bartandnadia.com/

Na današnji dan - Page 19 Nadia_10
                 Nadia Comaneci na Olimpijskih igrah v Montrealu leta 1976
Na današnji dan - Page 19 Nadia_11
            Nadia Comaneci v Moskvi leta 1980
Na današnji dan - Page 19 Rom_1910
     Nadia Comaneci je bila prva telovadka, ki so ji vsi
                       sodniki prisodili oceno 10
Na današnji dan - Page 19 Nadia_12
                                    Znamka Nadie Comaneci iz leta 2016
Na današnji dan - Page 19 Redcar10
      Nadia Comaneci leta 2015 na tekmovanju za Laureus



SveJug, goran9030 and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
Zoran I
Poručnik
Poručnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2125
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime21.11.22 20:57

TAZIO NUVOLARI

"MANTOVANO VOLANTE"

16. novembra 1892, pred 130 leti, se je v Castel d’Ario rodil Tazio Nuvolari, simbol "Mantovano volante" motociklizma in avtomobilskih dirk vseh časov. Nuvolari je osvojil vse in še več, tako na dveh kolesih kot na štirih. Njegovo ime je zapisano v častnem imeniku vsake velike dirke v tridesetih letih med letoma 1920 in 1950.

Noben drug prvak v motošportu ni dirkal tako dolgo. Nihče kot on že tri desetletja ni bil človek, ki bi ga lahko premagal. Noben drug prvak ni bil v srcih ljudi, ne samo v Italiji, čez čas. Predvsem zaradi njegovega načina pojmovanja dirkanja in načina dirkanja ter tega, kako se je vsakič spopadel z nasprotniki.

Boril se je kot lev

"Edinstveni" voznik, ki se ne sprijazni z zatonom svoje kariere in ki išče konec v dirkalniku, na dirki. Namesto tega bo umrl v svoji postelji, v starosti 61 let, potem ko je vse svoje življenje posvetil dvokolesnim in štirikolesnim tekmovanjem. Nivola je še poskušal prečkati "svojo" ciljno črto, da bi našel samega sebe. Je dirkač, ki kot velikan preživi vse do danes tudi v času bleščečih dirk šovbiznisa.

Nuvolari je bral Victorja Hugoja: "Nerazumljivo zavzame preveč prostora, da bi neverjetnemu ostalo malo". V tisti Italiji, ki vedno išče junake, je v tistem nemirnem času med obema vojnama junak izstopil iz hrumenja dirkališč, pogosto s krvjo umazanih kot takratna bojišča. Tazio Nuvolari se je za vedno povzpel med italijanska športna božanstva in presegel meje čudovite države.

Ferdinand Porsche ga je imenoval "največji voznik preteklosti, sedanjosti in prihodnosti". Enzo Ferrari se je spominjal: »Tazio je bil hiter in jedek možiček. S krmilom ali volanom v roki je postal velikan, umetnik, edini, ki se ni nikoli pritoževal nad svojim vozilom, tudi ko je bilo slabo. Nikoli ni startal kot poraženec. Vedno se je boril kot lev, tudi za zadnjo stopničko zmagovalnega odra, tudi za to, da ne bi bil zadnji z motorjem na koščkih."

Nuvolari, neizprosen na stezi, ni imel dlake na jeziku, tudi izven dirkalnika, in niti pred Enzo Ferrarijem. Leta 1932 je ob odhodu z železniške postaje Modena proti Siciliji (nepozabna dirka Targa Florio, ki jo je osvojil Nivola z rekordom, ki bo trajal 20 let!), Ferrariju, ki ga je spomnil, da je rezerviral povratno vozovnico, je Nuvolari odgovoril: »Pravijo, da ste dober administrator, vendar se zavedam, da to ni res. Moral bi me prisiliti, da rezerviram samo enosmerno vozovnico, ker ko odhajaš na vožnjo, moraš predvideti možnost, da se vrneš v leseni krsti.

Na testih naslednje Targe Florio je dirkalnik, ki ga je vozil Nuvolari s posebnim sopotnikom prvakom Giuseppejem Camparijem, zapeljal s ceste in zgrmel v globok prepad. Sovoznik je imel čas, da se je vrgel iz ponorelega dirkalnika in začel od zgoraj navzdol vzklikati ime Tazio, ne da bi prejel odgovor. Takoj se je pokazala tišina te tragedije. Campari je stopil na prizorišče nesreče in ob pogledu na prazen razbit avto začel obupano klicati: »Tazio! Tazio, kje si se ustavil? ".

In Tazio je prišel iz blata s prstom na ustnici, da bi ga utišal: »Utihni! Tukaj je gnezdo prepelic s pravkar rojenimi mladiči. Tudi zaradi njegove človečnosti, pa tudi zaradi njegove klase in njegovega načina dirkanja, zaradi njegove strasti in ponosa so vsi ljubili Nuvolarija in je postal "mit", simbol športa in naroda. Zmagovalni Italijan, ponosen, da je Italijan, v svojem dirkalniku z obledelo rumeno majico in tistim tribarvnim trakom okoli vratu, ki ga drži zlata broška v obliki želve, ki jo je prejel kot darilo od Gabriele d' Annunzio.

Kaj je bilo pri Nivoli posebnega na dirkališču, poleg srca? »Bil sem v avtu z njim,« se je spominjal Enzo Ferrari, in že sva bila čudežno na obratih. Zapeljal je čez vse omejitve, a avto ni zapeljal s ceste. Skozi prispodobo krivulje Tazio ni nikoli dvignil noge s pedala za plin, kar ga je, nasprotno, zadržalo pri tablici. Razumel sem njegovo skrivnost. Ovinku se je približeval veliko prej kot kateri koli drug voznik. In to je naredil na svoj način, tako da je nos avtomobila naenkrat usmeril proti notranjemu robu, točno na točki, kjer se zavoj začne. S plinom do tal je zagnal avto v "dérapage", na vsa štiri kolesa, pri čemer je izkoristil potisno silo centrifugalne sile in ga zadržal s silo pogonskih koles. Nos avtomobila je usmeril v notranjo linijo in ko se je zavoj končal in se ravnina odprla, je bil avto že v pravem položaju za nadaljevanje vožnje naravnost z visoko hitrostjo, brez potrebe po drugih popravkih. Tako v vsakem ovinku. In vsakič se je dosegel najboljši čas. Nihče ni pokazal tako visoko sposobnost obvladovanja dirkalnika, kar je združil s skoraj nadčloveškim pogumom. Ja, veliko srce in čudežna tehnika instinkta onkraj človeških zmožnosti, onkraj fizičnih zakonov.

Tazio Nuvolari je začel dirkati pozno, uradno (z licenco) leta 1920, pri 27 letih. Leta 1921 je debitiral v avtomobilu z Ansaldom 4CS in osvojil Verona Cup. Na motorju je osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, zlasti z mitskim Bianchijem 350 "Freccia Celeste", od leta 1924 do 1927.

Enako je s dirkalniki, zlasti od leta 1930, leta začetkov z Alfo Romeo, še posebej z avtomobili Scuderia Ferrari. Njegove dolge in sijajne kariere tukaj ne bomo ponavljali. En sam spomin na njegovo kombinacijo motociklističnega in avtomobilskega dirkača hkrati. Pred sedemindevetdesetimi leti, 1. septembra 1925, na testu v Monzi z novo Alfa Romeo P2 2000 8 valjev (ekipa Alfa Romeo je morala poiskati zamenjavo za dirkača Antonia Ascarija, ki je umrl 26. julija v nesreči na VN Francije v Monthléryju) , prvak iz Mantove z veliko hitrostjo zleti iz ovinka drugi Lesmo, pri čemer se resno poškoduje in konča v bolnišnici. Pri Bianchiju so obupani, ker je čez nekaj dni na sporedu motociklistična VN Monze in zdravniki ocenjujejo vsaj mesec dni hospitalizacije ali več. Kljub poškodbam in nekaterim zlomom si Tazio da narediti usnjen steznik, ki ga drži fiksiranega v "iztegnjenem" položaju, značilnem za dirkača na motorju.

Z visoko vročino, veliko zdravili in zaskrbljenimi zdravniki ter medicinskim osebjem, Nivola pripeljejo na dirkališče, pripravljenega na spopad z evropskim prvakom Jimmyjem Simpsonom na AJS in namestnikom Walom Handleyjem na Rexu Acmeju ter drugimi nasprotniki v ekipah Norton, Sumbean, Harley-Davidson, dirka dolga neverjetnih 300 km!

Zdravniki so mu rekli: "Ne padi - če padeš, boš hrom za vse življenje!".
Tazio se takoj požene v boj na dirkališče, bori se kot lev in na koncu zmaga na svoji "Freccia celeste", ki jo zmagoslavno pripelje na cilj pred 100.000 gledalci. Nuvolari je takrat rekel: »Čutil sem, da se mi noge potijo v čevljih, saj je bilo podobno kot če greš na lov v močvirje. Pomislil sem, Koliko vode. In namesto te vode je bila v čevljih kri, ki je kapljala iz ran. In od tukaj se začne legenda o Nivoli.


Na današnji dan - Page 19 63751510
                                            Tazio Nuvolari na Bianchi
Na današnji dan - Page 19 63751511
    Tazio Nuvolari z volanom v roki na eni njegovi najbolj znanih in legendarnih dirk
Na vrh Go down
Sloba1
Major
Major
Sloba1


Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 5300
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 59
M(j)esto Petrovaradin

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime25.11.22 14:37

25. novembra obeležava se Međunarodni dan borbe protiv nasilja nad ženama...
Koliko su žene danas ugrožene, nije dovoljan samo ovaj jedan dan... Nasilja ima više vrsta od emocionalnog do fizičkog.



Na današnji dan - Page 19 Fizb7g10

Zoran I and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
Zoran I
Poručnik
Poručnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2125
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime26.11.22 12:04

SVETOVNI DAN OLJKE

Na današnji dan leta 2019 je Unesco na 40. generalni konferenci pred tremi leti odločil, da bo 26.november svetovni dan oljke, ki ga bomo vsako leto zaznamovali v slavo miru, modrosti in harmonije.

https://www.nasasuperhrana.si/clanek/svetovni-dan-oljke/
https://regionalobala.si/novica/danes-je-svetovni-dan-oljke-vecina-oljcnikov-v-slovenski-istri-istrska-olja-po-kakovosti-v-samem-sve

Na današnji dan - Page 19 13315410

Na današnji dan - Page 19 Dscn3536

Na današnji dan - Page 19 Dscn3537

Na današnji dan - Page 19 Dscn3538

Na današnji dan - Page 19 Dscn3539

Na današnji dan - Page 19 Dscn3362

Na današnji dan - Page 19 Dscn3363

Na današnji dan - Page 19 Dscn3088


Zoran I: komentar modifikovan dana: 26.11.22 15:20; prepravljeno ukupno 1 puta

goran9030 and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
vladimir
Major
Major



Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 5034
ČLAN OD: : 2011-01-25

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime26.11.22 13:53

Након што је руска Федерална служба безбедности (ФСБ) спречила терористички напад на „Јужни ток“ Русија и Турска планирају да ојачају безбедносну заштиту тог гасовода између две земље. У томе ће учествовати руске и турске обавештајне службе, антитерористичке јединице, флота, као и друге безбедносне снаге, оцењују руски експерти.
Na vrh Go down
Zoran I
Poručnik
Poručnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2125
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime26.11.22 23:56

MICHAEL SCHUMACHER

Zapis je bil objavljen na 10. obletnico njegove tekmovalne upokojitve

Michaela Schumacherja ni v javnosti vse od nesreče leta 2013, kljub temu pa njegov vpliv na šport, v katerem je dominiral več let, še živi. Zdaj se je Schumacher oziroma nekdo v njegovem imenu oglasil na twitterju. Z njegovega uradnega računa je bilo njegov sledilcem poslano sporočilo ob 10. obletnici njegove upokojitve. To se je zgodilo devet let po usodni nesreči na smučanju v francoskih Alpah leta 2013, po kateri si nikoli več ni opomogel.

Schumacher, sicer sedemkratni svetovni prvak v formuli 1, se je prvič upokojil leta 2006, toda leta 2009 se je vrnil k ekipi Mercedesa, pri kateri je dirkal še tri leta. Zdaj so na njegovem profilu zapisali: »Življenje je strast. Hvala, da ste delili mojo.« Temu pa so sledili ključniki #ekipaMichael in #ševednoseborim (#KeepFighting).

https://twitter.com/schumacher/status/1596065915937824768/photo/3
https://www.slovenskenovice.si/bulvar/tuji-traci/michael-schumacher-se-je-na-oglasil-na-twitterju-preberite-njegov-custven-zapis/

Na današnji dan - Page 19 Azocio10
Michael Schumacher je kariero končal 25.novembra 2012
Na današnji dan - Page 19 13320710
Michael Schumacher je osvojil naslov Svetovnega prvaka v Formuli 1 leta 2000,
                                    2001, 2002, 2003 in 2004
Na današnji dan - Page 19 Fizdfv10
             Michael Schumacher je zadnjo dirko odpeljal GP Brazilije leta 2012
Na današnji dan - Page 19 Fizdfv11
                      Michael Schumacher je kariero končal pri ekipi Mercedes
Na današnji dan - Page 19 Fizdfv12
                         Slovo Michaela Schumacherja od ekipe Mercedes
Na današnji dan - Page 19 B52b1f10
Morda bodo leta 2023 pri Mercedesu ponuditi tretji sedež sinu Micku Schumacherju

goran9030 and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 7035
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 57
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime29.11.22 9:47

Na današnji dan - Page 19 Dan-re10
DAN REPUBLIKE bio je praznik u bivšoj SFRJ koji se slavio 29. studenog. Tog datuma održano je zasjedanje AVNOJ-a na kojem su predstavnici partizanskog pokreta otpora proglasili federalno uređenje Jugoslavije, a na isti datum 1945. godine održana je ustavotvorna skupština FNRJ.

Svake godine slavio se ludo i nezaboravno, a svi su ga jedva čekali zbog pet razloga
1. Kolinje
Dan Republike za radničku je klasu bio obiteljski praznik, dok su ga oni sa sela iskorištavali za kolinje. Na pitanje "Što će za Dan Republike?" znalo se da su jedini mogući odgovori janje ili prase.
2. Mali godišnji odmor
Ovaj je dan bio neradni dan, a uglavnom su uz njega dobivalo i dva slobodna dana koje bi se spojilo s vikendom. Jugoslaveni su već početkom studenog znali da će za nekoliko tjedana imati mali godišnji odmor.
3. Nova godina je za Dan Republike bila sporedan praznik
Dan Republike bio je važniji praznik od Nove godine, proslava se pripremala danima, a svi su ga na neki način obilježavali
4. Partizanski filmovi
Na Prvom programu iz godine u godinu emitirali su se partizanski filmovi, dok su na drugom bili spletovi kola i plesova naroda i narodnosti.
5. Titovi pioniri
Tog su dana prvašići postajali Titovi pioniri. U školama su polagali zakletve tijekom školskih priredbi , uz čitanje sastava na temu "Zašto volim druga Tita". Svaki pionir iz škole je odlazio s plavom kapom, crvenom maramom i crvenom pionirskom knjižicom. 
Na današnji dan - Page 19 Dan_re10

_________________
In medias (t)res...

SveJug and Zoran I vole ovaj upis

Na vrh Go down
https://sked.com.hr
Brkakougar
Podporučnik
Podporučnik



Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 1543
ČLAN OD: : 2015-01-15

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime29.11.22 17:22

Kod nas se jos uvek prilazuju paryizanski filmovi znog odredjenog datuma, evo danas je drzavna delegacija polozila venac paryizanima na kadinjaci, to su dogadjaji koji su se desili, dali je tako moralo biti yo na znam, ali ponekad vazi ona "bice sto biti mora"....

goran9030 voli ovaj upis

Na vrh Go down
PORUCNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
PORUCNIK


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 10457
ČLAN OD: : 2014-08-01
DOB : 60
M(j)esto Bijelo Polje

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime29.11.22 17:35

pionir
  

Na današnji dan - Page 19 78104410

Ponosan na ovu uspomenu salutiranje

_________________
Bili smo veca 'gospoda' dok smo bili 'drugovi', nego sto smo drugovi, sad, kad smo gospoda.
porucnik ness

SveJug, Zoran I and goran9030 vole ovaj upis

Na vrh Go down
Zoran I
Poručnik
Poručnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2125
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime29.11.22 19:07

DAVOR JANJIĆ

Umrl je bosanskohercegovski igralec Davor Janjić, star 54 let. Kot poroča portal Avaz, je Janjić po poročanju bosanskega časopisa Dnevni avaz umrl na Vojnomedicinski akademiji, v bolnišnici v Beogradu. Najbolj znan je bil po svojih vlogah v jugoslovanskih filmih, med katerimi izstopa vloga Nikada Halilovića v filmu Ta mala duša, režiserja Ademirja Kenovića. Novico je potrdil tudi njegov prijatelj Ahmed Burić.

Umrl je igralec Davor Janjić, poročajo tuji mediji. Bosanskohercegovski igralec je bil star 54 let, vzrok njegove smrti pa ni znan. Žalostno novico je potrdil njegov prijatelj Ahmed Burić, na družbenem omrežju pa se mu je v spomin poklonil tudi slovenski režiser Andrej Košak, ki je posnel film Outsider, v katerem je Janjić zaigral.

Janjić je bil rojen 18. novembra 1969 v Tuzli. Študiral je filmsko igro v Studiu mladih igralcev in na Akademiji v Sarajevu. Bil je član Odprte scene Obala Sarajevo in najmlajši član Ateljeja 212 v Beogradu. Najbolj znan je po vlogah v filmih Kuduz, Perfect Circle, Parlament in Sarajevo, zaigral pa je tudi v Petelinjem zajtrku režiserja Marka Naberšnika.
Od leta 1997 je delal in živel v Sloveniji.

OUTSIDER

Janjić je igral tudi v številnih slovenskih celovečernih filmih, najbolj znan je bil gotovo po vlogi Seada v filmu Outsider Andreja Košaka (1997), ki je bil sedem let najbolj gledan film po osamosvojitvi in tudi slovenski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja. Na filmskem festivalu v Kairu je Janjić prejel nagrado za najboljšega igralca, »in to iz rok Charlotte Rampling,« se spominja ob novici pretreseni režiser Andrej Košak. »Spoznala sva se med snemanjem filma Čaruga Rajka Grlića, v katerem je on igral, jaz pa sem bil asistent režije,« je za Delo povedal Košak, ki je takoj spoznal, da je to človek, ki bo igral v njegovem prvem filmu. »Scenarij za Outsiderja sem pisal z njim v mislih,« je dejal.

Nastala je zgodba o Seadu, oficirskem otroku, z mamo Slovenko in očetom Bosancem, oficirjem JLA, ki se po zaradi očetove službe seli iz kraja v kraj. Ko se z družino preseli v Ljubljano, se vpiše v gimnazijo, najde prijatelje in celo simpatijo Metko (Nina Ivanič) in kot kaže, se njegovo življenje ustali. Stvari se zapletejo, ko pade pod vpliv punk gibanja, postane član glasbene skupine in se začne oddaljevati od miselnih vzorcev, ki jih goji njegovo patriarhalno usmerjeno okolje. Konflikt je neizbežen in trd, tragika seadove realnosti pa sovpade s časom Titove smrti.

»Davor je bil velik igralec in profesionalec, od njega sem se veliko naučil,« je še dodal režiser Košak.

https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-je-igralec-davor-janjic.html
https://siol.net/trendi/film/umrl-je-igralec-davor-janjic-593407
https://www.delo.si/kultura/film-tv/umrl-je-igralec-davor-janjic/
https://www.dnevnik.si/1043001905/kultura/film/umrl-igralec-davor-janjic-znan-iz-kosakovega-outsiderja
https://www.mladina.si/220993/umrl-igralec-davor-janjic-sead-iz-filma-outsider/
https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/umrl-je-davor-janjic-znan-iz-filma-outsider-397316

Na današnji dan - Page 19 Plakat14
Plakat za film Outsider kjer ima Davor Janjić glavno vlogo
Na današnji dan - Page 19 31739610
                                     Davor Janjič kot Sead v Outsajderju
Na današnji dan - Page 19 13338911
                                 Davor Janjić v filmu (A)torzija leta 2002
Na današnji dan - Page 19 13339010
                              Davor Janjić v filmu Petelinji zajtrk leta 2007
Na današnji dan - Page 19 11063410
                                          Davor Janjić v eni svojih vlog



                          Veliko se nas bo ob teh posnetkih spomnilo na vojaške dni

goran9030 and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
Doktor Živago
KONTRAADMIRAL NAČELNIK PRAVNE SLUŽBE
KONTRAADMIRAL NAČELNIK PRAVNE SLUŽBE
Doktor Živago


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
Pravna Služba NPS
BROJ POSTOVA: : 12324
ČLAN OD: : 2020-07-15
DOB : 55
M(j)esto Vinkovci

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime29.11.22 21:59

Glumio je i u filmu Čaruga". Odličan glumac. Zna li se od čega je preminuo, jer se to nije moglo nigdje pročitati? Niti da li je bio bolestan?

Zoran I voli ovaj upis

Na vrh Go down
Doktor Živago
KONTRAADMIRAL NAČELNIK PRAVNE SLUŽBE
KONTRAADMIRAL NAČELNIK PRAVNE SLUŽBE
Doktor Živago


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
Pravna Služba NPS
BROJ POSTOVA: : 12324
ČLAN OD: : 2020-07-15
DOB : 55
M(j)esto Vinkovci

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime29.11.22 22:01

PORUCNIK (citat):
pionir
  

Na današnji dan - Page 19 78104410

Ponosan na ovu uspomenu salutiranje
Druže Poručniče, svaka ti čast!

PORUCNIK, Sloba1 and Zoran I vole ovaj upis

Na vrh Go down
Sloba1
Major
Major
Sloba1


Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 5300
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 59
M(j)esto Petrovaradin

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime01.12.22 17:05

1.12.1955. je Rosa Parks odbila da u autobusu, u gradu Montgomeri, ustupi mesto jednom belcu. Uhapšena je što je izazvalo lavinu protesta, a to je ujedno i bio početak borbe građanskog pokreta Black Power protiv rasne segregacije.


Na današnji dan - Page 19 Fi5pkt10
Na vrh Go down
Sloba1
Major
Major
Sloba1


Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 5300
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 59
M(j)esto Petrovaradin

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime01.12.22 20:03

На данашњи дан 1918. у Београду проглашена Краљевина Срба, Хрвата и Словенаца, са принцем Александром I Карађорђевићем као регентом и Београдом као престоницом.


Na današnji dan - Page 19 Fi45kq10
Na vrh Go down
Zoran I
Poručnik
Poručnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2125
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime02.12.22 22:03

DRUGI TRŽAšKI PROCES

Na današnji dan leta 1941 se je v Trstu začel tako imenovani drugi tržaški proces proti 60 Slovencem, voditeljem narodnorevolucionarnega gibanja v Julijski krajini. Fašistično sodišče je devet obtožencev obsodilo na smrt, 47 pa na zaporne kazni do 30 let.

Na stotine rodoljubov je bilo zaprtih v tržaškem Coroneu, v ženskem zaporu pri jezuitih v Trstu, Kopru in v Rimu. Po dolgih mesecih zasliševanj in preiskav je bila oblikovana obtožnica, ki je navajala 60 imen. Obtožence so razdelili na tri skupine: intelektualce, komuniste in pripadnike organizacije TIGR, ki so jih označili kot teroriste.
14. decembra 1941 je sodišče izreklo 9 smrtnih obsodb (4 obsojence so pomilostili) in izrekli skupno 960 let in pol zapornih kazni.
15. decembra so bili na Openskem pokopališču ustreljeni Viktor Bobek, Simon Kos, Ivan Ivančič, Pinko Tomažič in Ivan Vadnal.
Fašistične oblasti so v največji tajnosti skušali prikriti posmrtne ostanke ustreljenih. Odpeljali so jih v Fontoni di Villorba pri Trevizu in jih tajno pokopali v skupen grob.
Šele po osvoboditvi so svojci našli mesto pokopa. 27. oktobra so trupla prekopali in 28. oktobra 1945 je bil v Trstu na Trgu zedinjenja veličasten pogreb.
https://www.primorski.eu/tag/-/meta/drugi-trzaski-proces
https://sl.wikipedia.org/wiki/TIGR
https://www.delo.si/novice/svet/zrtve-drugega-trzaskega-procesa-za-casopound-teroristi/
https://www.mojaobcina.si/bovec/novice/tigrovci---rodoljubi-ali-teroristi.html
https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1693
https://www.primorske.si/2021/12/09/zgodba-ki-navdihuje-primorsko-domoljubje


Na današnji dan - Page 19 Junaki10
15. decembra 1941 Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pinko Tomažič in Ivan
  Vadnal, obsojeni na drugem tržaškem procesu, podlegli fašističnimi strelom na
                                                openskem strelišču
Na današnji dan - Page 19 80905310
Po izkopu v kraju Fontane di Villorba so trupla peterice 28. oktobra 1945 prepeljali
                               v Trst, ki se je dostojno poslovil od njih
Na današnji dan - Page 19 Opensk10
                              Vsakoletna proslava na Openskem strelišču

Doktor Živago voli ovaj upis

Na vrh Go down
Sloba1
Major
Major
Sloba1


Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 5300
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 59
M(j)esto Petrovaradin

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime09.12.22 21:44

Na danasnji dan, 09.12.1948. Generalna skupstina UN jednoglasno je usvojila Konvenciju o sprecavanju i kaznjavanju zlocina genocida, medjunarodni ugovor kojim je to krivicno delo, prvi put u istoriji, pravno definisano i zabranjeno po medjunarodnom pravu.


Na današnji dan - Page 19 Fjfctg10

Doktor Živago voli ovaj upis

Na vrh Go down
Zoran I
Poručnik
Poručnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2125
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime10.12.22 13:19

IVO ANDRIĆ

DOBITNIK NOBELOVE NAGRADE ZA KNJIŽEVNOST

Na današnji dan leta 1961 je književnik in diplomat Ivo Andrić postal dobitnik Nobelove nagrade za književnost in edini s področja Jugoslavije, ki jo je prejel leta za roman Most na Drini (Na Drini ćuprija), kakor tudi za celotno dotedanje delo na »zgodovini enega naroda«.

Po razpadu Jugoslavije se Andrić v Srbiji obravnava kot izključno srbski književnik, medtem ko ga na Hrvaškem štejejo tudi za hrvaškega književnika. Med strokovnjaki svetovne književnosti prevladuje mišljenje, da je njegovo najvažnejše delo vezano na srbske kulturne prostore. Bil je tudi član Srbske akademije znanosti in umetnosti in dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Andrić je v književnost vstopil s pesmima v prozi U sumrak in Blaga i dobra mesečina, objavljenima v Bosanski vili 1911. leta. Pred I. svetovno vojno, junija 1914, je v zborniku Hrvatska mlada lirika objavljenih šest Andrićevih pesmi v prozi (Lanjska pjesma, Strofe u noči, Tama, Potonulo, "Jadni nemir" in Noč crvenih zvijezda). Prvo knjigo verzov v prozi Ex Ponto je objavil 1918. leta v Zagrebu, leta 1920 pa izda zbirko Nemiri v Beogradu. Vse Andrićeve lirske pesmi, ki za časa njegovega življenja niso bile izdane, so bile zbrane in objavljene po njegovi smrti, leta 1976 v Beogradu, pod nazivom Šta sanjam i šta mi se događa.

Andrićeva dela lahko razdelimo v nekaj tematsko-žanrskih celot.

* V prvi fazi, ki jo obeležujeta lirika in pesmi v prozi (Ex Ponto, Nemiri), je njegovo doživljanje sveta obarvano z osebnim eksistencionalno-spiritualnim iskanjem, ki je bilo deloma navdahnjeno z literaturo, ki jo je v tem času prebiral (npr. Kirkegor). Mišljenja kritikov o umetniških dosegih tega zgodnjega obdobja so deljena: medtem ko srbski kritik Nikola Mirković v njih vidi vrhunec Andrićevega ustvarjanja, pa hrvaški literarni zgodovinar Tomislav Ladan meni, da gre za nepomembne, adolescentne nemire, ki odražajo piščevo nezrelost ter nimajo globlje vrednosti.

* Druga faza, ki traja do II. svetovne vojne, je zaznamovana z Andrićevim usmerjanjem k pripovedniški prozi, na literarnem področju, ter z definitivnim prehodom na srbsko ekavico (za razliko od bosanske jekavice), na jezikovnem področju. Posledica slednjega je bila pogosto čudna mešanica, kjer pripovedovalec uporablja ekavski, protagonisti pa kakšen od jekavskih ali ikavskih dialektov. Po splošnem mnenju za to fazo velja, da se je Andrić 'našel', in zato spada to med umetniško najproduktivnejše obdobje, z večino njegovih najbolj cenjenih zgodb.
Slogovno ni bil nagnjen k eksperimentom, ki so v tem obdobju dominirali v literarnem svetu, temveč je ostal zvest klasični tradiciji realizma 19. stoletja. Opisoval je svojo vizijo Bosne kot dežele na prepadu med vzhodom in zahodom, dežele prepojene z iracionalizmom, versko nestrpnostjo ter čustvenimi izbruhi, večinoma v erotičnem smislu. Literarne osebe so praviloma predstavniki vseh štirih bosanskih, etnično-verskih skupnosti – Bošnjaki (muslimani), Srbi (pravoslavci), Hrvati (rimokatoliki) ter Židi. Pogosto so poimenovani s pejorativnimi imeni (Vlahi, Turki), pojavljajo pa se tudi tujci. Časovno obdobje zgodb v glavnem pokriva 19. stoletje, pa tudi predhodna obdobja ter 20. stoletje.

* Tretja faza je zaznamovana z obsežnejšimi deli; nastali so romani Na Drini Ćuprija, Travnička hronika, Gospođica in nedokončano delo Omerpaša Latas, kakor tudi najpomembnejše delo tega obdobja, pripoved Prokleta avlija. Z izjemo Gospođice, realističnega psihološkega romana, postavljenega v srbsko sredino, se dogajanje ostalih del v glavnem odvija v Bosni, časovno pa v njeni preteklosti ali pa spoju med preteklostjo in sedanjostjo.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivo_Andri%C4%87#Dela
https://pupin.si/2021/10/26/ivo-andric-nobelova-nagrada/
https://historija.ba/d/3-ivo-andric-dobio-nobelovu-nagradu

Na današnji dan - Page 19 S_krag10
 Ivo Andrić je prejel Nobelovo nagrado za književnost za roman
                                       Most na Drini
Na današnji dan - Page 19 13462010
Ivo Andrić je 10.decembra 1961 dobil Nobelovo nagrado za književnost kot edini
                                                iz področja Jugoslavije
Na današnji dan - Page 19 Ivo_an10
Ivo Andrić je 17.maja 1962 je Svet za kulturo v NR BiH obvestil, da jim je podaril
  polovico zneska od Nobelove nagrade za razvoj ljudskih knjižnic in književnosti.
  Čez nekaj let pa jim je Ivo Andrić podaril še drugi del zneska Nobelove nagrade
Na današnji dan - Page 19 11504710
                               Ivo Andrič v prostorih svoje knjižnice

goran9030 and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
Sloba1
Major
Major
Sloba1


Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 5300
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 59
M(j)esto Petrovaradin

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime11.12.22 11:45

Na danjašnji dan 11.12.1967. francuski Concorde 001 - F-WTSS je u Tuluzu prvi put predstavljen javnosti.Na današnji dan - Page 19 2708


Na današnji dan - Page 19 Fjsm8j10



Na današnji dan - Page 19 Fjsm8j11

goran9030 and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
Zoran I
Poručnik
Poručnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2125
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime13.12.22 22:43

KAREL DESTOVNIK - KAJUH

Na današnji dan leta 1922 se je v Šoštanju rodil pesnik in narodni heroj Karel Destovnik - Kajuh

Rodil se je kot nezakonski otrok materi Mariji Vasle iz premožne šoštanjske meščanske družine. Oče Karla je bil Jože Destovnik iz kmečko-proletarske družine. Marija in Jože se 14. avgusta 1923 v Ljubljani poročita, začasno preselita k Destovnikovim staršem v Šoštanj, kasneje pa se preselita v Vasletov dom, v hotel Jugoslavija. 18. oktobra 1924 se jima rodi še sin Joži.

Karel se v osnovno šolo odpravi s petimi leti, kjer brez težav konča pet razredov ter leta 1933 opravi sprejemni izpit za celjsko gimnazijo. Zaradi njegovih vedno bogatejših obšolskih kulturnih in političnih dejavnosti v Celju in Šoštanju je šola zelo trpela. Njegovi literarni začetki in sodelovanja v različnih glasilih segajo v leto 1938. Objavljal je v Mladem Prekmurcu, Srednješolcu, Novom Srednješkolcu, Mladi Sloveniji, Slovenskem poročevalcu, Slovenski mladini, Sodobnosti, Naši ženi in še kje.
Kot mladi literat se je skrival pod številnimi imeni, kot so Drago Jeran, Peter Kalin, Blaž Burjevestnik, Matevž Pečnik, Jernej Puntar, Kajuhov Tonč. Preko kulturnega udejstvovanja se zbliža z Marijo Medved, ki je bila njegova prva ljubezen. Tako je njegovo socialno poezijo, za katero črpa navdih iz kapitalistično-nemškutarskega okolja rojstnega kraja, dobila še ljubezensko razsežnost.
Ko je zaključeval šesti razred gimnazije, pri njem na poti od Žalca do Šoštanja najdejo pismo z ilegalno vsebino, zaradi česar ga 29. aprila 1940 za vedno izključijo iz Celjske gimnazije, zaradi sodelovanje pri širjenju komunističnih idej. Kasneje se uspe vpisati v Mariborsko gimnazijo, kjer konča šesti razred ter se vpisal v sedmega, ki ga je uspešno opravljal do polletja, vse dokler ne nastopi usodno leto 1941.
Zaradi svoje napredne usmeritve je bil že davno prepoznan za državnega sovražnika, zato je bil v okviru pregona proti političnim nasprotnikom, pod krinko poziva na orožne vaje, 20. januarja 1941 poslan v taborišče v Medjurećju pri Ivanjici v Srbiji. Taborišče kamor so poslali okoli tisoč Slovencev, Bosancev, Makedoncev, kjer je preživel štirinajst dni.
6. aprila 1941 pride do napada na Jugoslavijo, takrat se Karel s skupino isto mislečih poda v Zasavsko hribovje, da bi se priključili uporu jugoslovanske vojske, a je bila skupina v policijski akciji razbita. Kajuh se takrat vrne domov v Šoštanj s pljučnico in poškodbo reber. Kljub temu, da se je skrival, ga je Gestapo 28. aprila aretiral in odpeljal v zapore v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Po številnih zaslišanjih in mučenju so ga po nekaj tednih izpustili. Ker Šoštanj zanj ni bil več varen, se je odpravil v Ljubljano, kjer se priključi ilegalnemu gibanju, postane sodelavec VOS (varno-obveščevalne službe), za katero opravlja obveščevalne naloge. Obenem pa sodeluje v kulturnem življenju okupiranega mesta. Ob koncu leta 1941 spozna Silvo Ponikvar, ki postane njegova nova velika ljubezen.
V ciklu ljubezenskih pesmi (Bosa pojdiva, Samo en cvet) je združil ljubezen do domovine in do Silve, ki jih je Silvi in njunemu nikoli rojenemu otroku v številnih občutenih, strastnih in nežnih pismih pošiljal v zapor, kamor jo je strpal italijanski okupator. Prepričan je bil, da se ljubezen, pa naj je še tako strastna in globoka, omisli šele v osvobojeni in prenovljeni domovini. V tem času nastane njegova najboljša in najlepša poezija, ki so jo skrivaj prepisovali in širili po Ljubljani, po drugih okupiranih ozemljih in v partizanskih enotah ter z njo vzpodbujali boj proti okupatorju. S psevdonimom Kajuhov Tonč, ki naj bi izhajal iz domačega imena kmetije njegovih prednikov v Skornem pri Šoštanju – Kajuh, tudi kanjuh, kanja, se prvič podpiše leta 1942 v Naši ženi.
Ker bivanje v Ljubljani postane prenevarno, se avgusta leta 1943 pridruži partizanom na Dolenjskem ter postane vodja kulturniške skupine XIV. divizije, ki pripravi številna srečanja na osvobojenem ozemlju Dolenjske. Kot komunist verjame v zmago nad okupatorjem in pravičnejšo ureditev, ne nazadnje je kot eden redkih pesnikov za te ideale zastavil življenje.
V partizanskih časih napiše samo dve ali tri pesmi, med njimi Pesem štirinajste divizije, vendar pa je v nemogočih razmerah 18. novembra 1943 v na pol prepereli baraki v Starih Ogencah na Notranjskem izšla njegova prva pesniška zbirka, kjer je zbranih sedemindvajset pesmi. Zbirka izide v nakladi 38 izvodov.
XIV. divizja je bila v začetku januarja leta 1944 poslana iz Suhe krajine na Štajersko, da pridobi nova ozemlja, privržence in borce. Vojaški pohod XIV. divizije se zaradi nenavadno ostre zime in velike sovražnikove premoči spremeni v največjo epopejo slovenskega narodnoosvobodilnega boja. Po dnevih borb in prebojev, so se 22. februarja člani kulturniške skupine XIV. divizije na smrt utrujeni nastanili na Žlebnikovi domačiji v Zavodnju. V tem času domačijo napade večja skupina nemških vojakov ter orožnikov, v napadu pod streli orožnika slovenske narodnosti Franceta Černeta pade tudi Karel Destovnik Kajuh. Julija leta 1953 je bil, kot edini slovenski kulturnik, razglašen za narodnega heroja.
Karel Destovnik Kajuh velja za tipičnega predstavnika slovenske književnosti prve polovice 20. stoletja, istočasno pa prebija mejo izrazito lirskih literarno-interpretativnih prvin in se močno navezuje na real-politično dogajanje v slovenskem, evropskem in svetovnem okolju 30. in 40. let 20. stoletja. Vsebinsko se v pesmih navezuje na ekspresionistično usmerjenost lirskega subjekta v notranji svet, katerega temelje predstavljajo stiske, notranja razklanost, slutnja katastrofične prihodnosti, paradoksalno povezane z mladostniškim optimizmom občutenja sedanjosti. A pri Kajuhu že v predvojnem obdobju nastaja izrazito real-politična angažirana lirika, impregnirana s pesnikovim razumevanjem socialnega realizma, slovenskega narodnostnega vprašanja ter predvsem socialno in družbeno angažirane tematike.
Z napadom na Jugoslavijo v sklopu Aprilske vojne, se Kajuh izoblikuje kot najpomembnejši slovenski predstavnik partizanske lirike, katere glavni namen je bil poziv k uporu. Njegove pesmi so imele odkrito agitacijsko in mobilizacijsko vlogo, in so uspešno prepletale tematiko boja z motivi ljubezni, družine in smrti. Pesmi pridobijo na priljubljenosti zaradi neposrednosti, melodičnosti, natančno izoblikovane retorične sheme in zaradi preprostosti. To prepletanje je zelo očitno v pesmih Pesem talcev, Materi padlega partizana, Pred smrtjo. Višek ta vsebinski kontrast doseže pri pesmi Bosa pojdiva, dekle, obsorej.
Karel Destovnik Kajuh leta 1953 dobi red narodnega heroja, s tem postane eden 156 slovenskih prejemnikov tega reda, jugoslovanskega vojaškega odlikovanja, ki so ga podeljevali udeležencem narodnoosvobodilnega boja, ki so se junaško izkazali v boju in za herojsko držo pred razrednim sovražnikom.
Po njem v Šoštanju poimenujejo Osnovno šolo Destovnika Kajuha, Kajuhov dom, Kajuhov park in Kajuhovo ulico. Njegov spominski objekt stoji na Žlebniku pri Belih vodah, kjer je 22. februarja 1944 padel. V Ljubljani po njem poimenujejo Kajuhovo ulico in osnovno šolo, v Celju I. gimnazijo, Kajuhovo dvorano in Kajuhovo cesto. Še Kajuhova ulica v Izoli in v Beograjskem naselju Kotež, potem še ceste, ulice in trgi drugod na Slovenskem, med drugim v Mariboru, Poljčanah, Preserjah, Mozirju in drugod. Kajuhova bralna značka za učence osnovnih šol in Kajuhova nagrada.
"Ni res, ne morem verjeti / vestem tem zloglasnim, / da spet bo tako kot pred dvajsetimi leti. / Ne, ni res, ne morem verjeti …" je zapisal pred sto leti rojen pesnik in narodni heroj Karel Destovnik - Kajuh,
".. Kričal bi od žalosti in sreče, tako te ljubim.
Od žalosti, ker sem te izgubil. Od sreče, ker te vendarle imam. Vem, da je tudi tebi tako.
Potihoma upam, da je to, kar mi je povedala mama, res! Silvica, ne moreš si misliti, kako sem srečen. Otrok! Živ, majcen, droben otrok, ki bo ves Tvoj in moj. Oh, kako bova še srečna.
Toda če ne bo imel očeta, tedaj mu bodi Ti oče in mati. Pripoveduj mu o meni in povej mu, kako neizmerno sem Te ljubil. Ti sama pa se vedi kot moja žena, kateri zapuščam vse, kar imam in kar pripada meni.
Vedno tvoj Korlek"


https://www.travel-slovenia.si/slo/karel-destovnik-kajuh/
https://sl.wikipedia.org/wiki/Karel_Destovnik_-_Kajuh

Na današnji dan - Page 19 Travel10
                                            Karel Destovnik Kajuh
Na današnji dan - Page 19 84946410
                               Karel Destovnik Kajuh in Silva Ponikvar
Na današnji dan - Page 19 Karel_10
                    Karel Destovnik Kajuh 1922 - 1944
Na današnji dan - Page 19 Miting10
Srečanje po prihodu Rabske brigade v Slovenijo. Predstavniki XIV. divizije in glavnega
                      štaba, 22. septembra 1943. Kajuh je drugi z leve
Na današnji dan - Page 19 Kultur10
Kulturniška skupina XIV. divizije na mitingu. Od leve proti desni: kurir, Marta Paulin -
Brina, Janez Weiss - Belač, Janez Lavrič, Karel Destovnik - Kajuh, in Sveto Marolt - Špik.
Na današnji dan - Page 19 Kajuh_10
                   Kajuh govori na mitingu leta 1943 v Starem trgu pri Ložu

Na današnji dan - Page 19 Travel11






Na današnji dan - Page 19 13435510
Na vrh Go down
Zoran I
Poručnik
Poručnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2125
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime22.12.22 8:48

PRVA PROLETERSKA BRIGADA

Na podlagi odloka Politbiroja KPJ je Vrhovni štab NOPOJ 21. decembra 1941 ustanovil 1. proletarsko narodnoosvobodilno udarno brigado. Brigado je sprva (poleg štaba in prištabnih enot) sestavljalo pet bataljonov: 1. črnogorski, 2. črnogorski, 3. kragujevški, 4. kraljeviški in 5. šumadijski bataljon; pozneje so brigadi dodali še 6. beograjski bataljon.

Prvotno je Politbiro nameraval ustanoviti brigado, katero bi sestavljali izbrani najboljši partizani iz vseh narodnosti Jugoslavije, a to nikoli ni bilo realizirano[1]. Tako je Tito še v začetku januarja 1942 zahteval, da se v brigado pošlje 300 najboljših borcev iz Hrvaške, a to se ni nikoli zgodilo[2]. Brigada je tako predstavljala močno mobilno rezervno enoto Vrhovnega štaba NOPOJ[3].

Brigadni ognjeni krst je potekal med 22. in 23. decembrom istega leta, ko se je brigada na področju Gaočića in Mioča spopadla s sovražnikom; partizanom je uspelo zajeti 124 italijanskih vojakov. V
spomin na bitko je bil po vojni uveden spominski dan[4].

Poveljnik: Koča Popović
Politični komisar: Filip Kljajić - Fića

https://sl.wikipedia.org/wiki/1._proletarska_brigada_(NOVJ)
https://www.yumpu.com/xx/document/view/28972828/spisak-boraca-prve-proleterske-brigade-amarko-oreakovia-krntijaa



Na današnji dan - Page 19 Tito_p12
Vrhovni poveljnik Tito pri pregledu 1. proletarske udarne brigade v Bosanskem
                                           Petrovcu aprila 1942



Na današnji dan - Page 19 Prva_p12
         Borci tretjega bataljona Prve proletarske brigade v Foči 5.marca 1942


Na današnji dan - Page 19 Popovi11
           Koča Popović i Danilo Lekić Španac, prvi i drugi komandant brigade


Na današnji dan - Page 19 Zastav14
Zastava in odlikovanja Prve proletarske brigade v Vojnem muzeju v Beogradu


Na današnji dan - Page 19 Odliko10
     Odlikovanja Prve proletarske brigade v Vojnem muzeju v Beogradu - red
      narodnega heroja, red narodne osvoboditve, red partizanske zvezde in
                                    red bratstva in enotnosti



Na današnji dan - Page 19 Canvas10
                        Seznam 10.148 imen borcev Prve proletarske brigade


Na današnji dan - Page 19 Prolet10
                    Seznam 10.148 imen borcev Prve proleterske brigade

SveJug, goran9030 and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
vladimir
Major
Major



Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 5034
ČLAN OD: : 2011-01-25

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime22.12.22 9:50

na danasnji dan davne 1985 22 decaemba dobio sam znacku primeran vojnik. srecan zbog znace ,a jos vis zbog onih 15 dana nagradnih i kraceg vojnog roka

SveJug, Zoran I, goran9030 and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
Zoran I
Poručnik
Poručnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2125
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime30.12.22 9:35

EDSON ARANTES DO NASCIMENTO & PELE

Legendarni brazilski nogometaš Pele je umrl na včarajšnji dan v 83. letu starosti, je preko Instagrama sporočila njegova hči Kely Nascimento. Pele se je za vedno poslovil v krogu družine v bolnišnici Albert Einstein v Sao Paulu, potem ko se mu je 21. decembra zdravstveno stanje poslabšalo.

"Ljubimo te do neskončnosti, počivaj v miru," je zapisala Nascimento na Instagramu ob fotografiji prepletenih dlani iz bolnišnice Albert Einstein, kamor je bil Pele vnovič sprejet pred mesecem dni.

Trikratni svetovni prvak, s pravim imenom Edson Arantes do Nascimento, je danes podlegel raku.
Pele, po mnenju številnih najboljši nogometaš vseh časov, je zadnje tedne na kliniki v Sao Paulu prejemal le paliativno zdravljenje.

Nogometni svet je izgubil svojega "kralja"
V bolnišnici, kjer so potrdili smrt Peleja, so izrazili solidarnost z družino in vsemi prizadetimi. Uradni vzrok smrti je bila po navedbah bolnišnice, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, odpoved več organov kot posledica napredovanja raka debelega črevesa, povezanega z njegovo boleznijo.
Brazilska nogometna zveza CBF je na Twitterju objavila fotografijo 'kralja Peleja'. Ob črno-belem portretu nogometne legende je pisalo "Večen".

V zadnjem času se je Pelejevo zdravje slabšalo. Po poročanju medijev kemoterapija ni več delovala. Njegova hčerka Kely Nascimiento je nato pojasnila, da to ni res in da mu bodo zdravniki prilagodili zdravila. Bolnišnica je še v začetku decembra sporočila, da ima Pele popoln nadzor nad svojimi vitalnimi funkcijami in je v stabilnem stanju.

Toda časopis Folha de Sao Paulo je takrat poročal, da se Pele ne odziva več na kemoterapijo. Kmalu je postalo znano, da so zdravljenje raka v bolnišnici Albert Einstein prekinili in je Pele prejemal le še paliativno oskrbo.
V sredo pred božičnim večerom so tudi iz bolnišnice sporočili, da Pelejev rak napreduje in zahteva intenzivnejšo nego zaradi težav z ledvicami in srcem. Dva dni pozneje je njegova hčerka objavila fotografijo očeta v postelji. Na Instagramu je med drugim zapisala: "Še ena noč skupaj."

Pele je imel v preteklosti veliko zdravstvenih težav, med njimi tudi težave s kolki ter hrbtenico in koleni. Po okužbi sečil so mu odstranili ledvični kamen. Med rutinskim pregledom pa so mu zdravniki odkrili tumor na debelem črevesu, ki so ga pozno poleti odstranili.

Pele se je v zgodovino vpisal kot eden najboljših v zgodovini nogometa. Že kot najstnik je Braziliji leta 1958 pomagal do naslova svetovnega prvaka, uspeh pa je ponovil še v letih 1962 in 1970, s čimer je za zdaj edinstven v tem pogledu. Za Brazilijo je sicer odigral 92 tekem in dosegel 77 golov. Večji del klubske kariere je nosil dres Santosa (636 tekem/618 golov), bil pa je tudi član New York Cosmosa (64/37).
https://www.regionalobala.si/novica/poslovil-se-je-legendarni-brazilski-nogometas-pele-ljubimo-te-do-neskoncnosti-pocivaj-v-miru
https://www.regionalobala.si/novica/tridnevno-zalovanje-za-legendarnim-pelejem-s-pripravami-na-pogreb-so-zaceli-ze-nekaj-mesecev-pred-sm
https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/25-podob-iz-zivljenja-nogometnega-kralja-peleja/652649
https://sl.wikipedia.org/wiki/Pel%C3%A9

Na današnji dan - Page 19 6-izde10

Na današnji dan - Page 19 Flkyri10

Na današnji dan - Page 19 Fktwla10

SveJug, goran9030 and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
Sloba1
Major
Major
Sloba1


Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 5300
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 59
M(j)esto Petrovaradin

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime31.12.22 20:22

Na današnji dan, 31.12.1968. poleteo je prvi putnički nadzvučni avion #TU144Na današnji dan - Page 19 2708

Na današnji dan - Page 19 Flsxvv10

goran9030 voli ovaj upis

Na vrh Go down
Sloba1
Major
Major
Sloba1


Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 5300
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 59
M(j)esto Petrovaradin

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime03.01.23 22:38

Legendarni skijaš,Bojan Križaj,danas slavi 66. rođendan Na današnji dan - Page 19 1f942Na današnji dan - Page 19 1f382 Kakvi su to dueli bili ...Križaj - Ingemar Stenmark Na današnji dan - Page 19 1f44fNa današnji dan - Page 19 1f44fNa današnji dan - Page 19 1f44f



Na današnji dan - Page 19 Flj4uVeWQAI19Ek?format=jpg&name=360x360

Zoran I and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
SveJug
Kapetan I klase
Kapetan I klase
SveJug


Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
Medalja za Vojne Zasluge Medalja za VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 4271
ČLAN OD: : 2012-12-16
M(j)esto Svedska

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime03.01.23 23:33

Sloba1 (citat):
Legendarni skijaš,Bojan Križaj,danas slavi 66. rođendan Na današnji dan - Page 19 1f942Na današnji dan - Page 19 1f382 Kakvi su to dueli bili ...Križaj - Ingemar Stenmark Na današnji dan - Page 19 1f44fNa današnji dan - Page 19 1f44fNa današnji dan - Page 19 1f44f



Ovih dana je isla reportaza o Stenmarku. Puno toga prikazano pa i njegova poseta Bojanu.

Na današnji dan - Page 19 Img_e212
Na današnji dan - Page 19 Img_e214

_________________
Više ne krivim ljude koji me razočaraju, od sad krivim sebe što očekujem previše!

Zoran I and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
Zoran I
Poručnik
Poručnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2125
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime06.01.23 21:22

SVEN HANNAWALD

Na današnji dan leta 2002 je Nemec Sven Hannawald dosegel zgodovinski uspeh, saj je na 50. novoletni turneji štirih skakalnic zmagal na vseh prizoriščih. 27-letni svetovni prvak v poletih je v dobrem tednu dni slavil zmage v Oberstdorfu, Garmisch Partenkirchnu, Innsbrucku in Bischofshofnu.
S 1077,6 točke je dosegel tudi rekordni izkupiček novoletne turneje. Hani je takrat obnorel Nemce, skoki pa so postali zimska formula ena.

Leta 1998 je osvojil dve srebrni medalji, eno na svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu, drugo pa na olimpijskih igrah v Naganu, leto kasneje pa še eno v Ramsauu.

V svetovnem pokalu je bil dvakrat 6. (1997/98 in 1998/99) in dvakrat 2. ( 2001/02 in 2002/03). V svetovnem pokalu je skupaj osvojil 17 zmag.

Leta 2000 je v Vikersundu postal svetovni prvak v poletih, dosežek pa je ponovil tudi leta 2002 v Harrachovu. Istega leta je na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju osvojil zlato ekipno medaljo, na tekmi, ki so jo Nemci dobili za desetinko točke pred Finci. Skupaj z Martinom Schmittom sta skupaj tvorila nemški tandem in prevlado v smučarskih skokih.

Nato pa so se za peresno lahkega skakalca začele bolezenske težave. Dobil je t. i. sindrom izgorevanja, zaradi katerega je bil prisiljen počivati. Ker pa je bi bila ponovna vrnitev v svetovni vrh zelo težka, se je Hannawald 3. avgusta 2005 odločil, da zaključi kariero profesionalnega smučarskega skakalca.

https://www.fis-ski.com/DB/general/athlete-biography.html?sectorcode=JP&competitorid=23169
https://www.delo.si/sport/zimski-sporti/sven-hannawald-zlata-sova-kaj-je-to/
https://www.zurnal24.si/sport/zimski-sporti/legendarni-skakalec-izbruhnil-stvari-ne-stimajo-obraca-se-mi-zelodec-399286
https://siol.net/sportal/zimski-sporti/legendi-nemskega-skakalca-odkrito-o-bratih-prevc-456747
https://www.sven-hannawald.de/
https://www.instagram.com/sven_hannawald/

Na današnji dan - Page 19 Sven-h11
                         Sven Hannawald na tekmi v Garmish-Partenkirchnu

Na današnji dan - Page 19 Sven-h10
        Sven Hannawald je zmagal na vseh štirih skakalnicah novoletne turneje

Doktor Živago voli ovaj upis

Na vrh Go down
Zoran I
Poručnik
Poručnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2125
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime16.01.23 21:45

GINA LOLLOBRIGIDA

Na današnji dan je 96 letu starosti umrla legendarna italijanska igralka Gina Lollobrigida.

Umrla je Gina Lollobrigida, ena najbolj znanih evropskih igralk iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja.
Rodila se je v Subiacu v deželi Lacij. Obiskovala je višjo likovno šolo v Rimu, kariero pa je začela kot fotomodel. Po letu 1947 je nastopila v manjših filmskih vlogah. Leta 1949 je odšla v Hollywood, vendar ji ni takoj uspelo.

Prodor ji je uspel leta 1952 z vlogo v filmu Lepotice noči režiserja Reneja Claira. Največje uspehe je nanizala v 50. in 60. letih, v času razcveta italijanske kinematografije, ko je veljala za eno najbolj zaželenih igralk ne le doma, pač pa tudi drugod po svetu.

odelovala je z največjimi hollywoodskimi zvezdniki vseh časov, kot so Humphrey Bogart, Rock Hudson, Burt Lancaster, Tony Curtis in Frank Sinatra.

Pomembnejši filmi so še Fanfan Tulipan (1952), Kruh, ljubezen in domišljija (1953), Kruh, ljubezen in ljubosumje (1954), Najlepša ženska na svetu (1955), Trapez (1956), Najlepši november (1969) in Pinokijeve dogodivščine (1972). Nastopala je tudi na televiziji.

Ko je njena igralska zvezda začela ugašati, se je preusmerila v fotoreporterstvo, med drugim ji je v 70. letih uspelo dobiti ekskluzivni intervju s kubanskim voditeljem Fidelom Castrom, fotografirala pa je slavna imena, kot so Paul NewmanSalvador DaliHenry KissingerElla Fitzgerald in Audrey Hepburn.

Leta 1949 se je poročila s slovenskim zdravnikom Milkom Škofičem, ki se je odpovedal svoji zdravniški karieri in postal njen menedžer. Leta 1957 se jima je rodil sin Andrea Milko oziroma Milko ml., tri leta pozneje pa se je družina preselila v Kanado. Leta 1971 sta se Lollobrigida in Škofič ločila.

Leta 2006 se je pri 79 letih poročila s 45-letnim španskim poslovnežem Javier Rigau, čez sedem let pa ga obtožila goljufije in trdila, da ni pristala v poroko. Leta 2019 so zakon razveljavili tako na sodišču kot tudi cerkveno, s papeževim blagoslovom.

Operacije v bolnišnici

Septembra 2022 so igralko, ki jo generacija pozna pod vzdevkom Bersagliera, odpustili s klinike po padcu doma, ki je povzročil zlom stegnenice, zaradi katere je bila operirana. Že pred štirimi leti je Lollo zaradi domače nesreče pristala v bolnišnici. Takrat so igralko v oskrbo prevzeli zdravniki bolnišnice Sant'Eugenio, nedaleč od njene vile na Appia Antica, in jo nekaj dni kasneje odpustili.

Nesreča s stegnenico se je zgodila dva tedna po volilnem krogu 25. septembra, v katerem je Lollobrigida kandidirala v latinskem jeziku za enočlansko volilno enoto senata, v drugih volilnih enotah pa za proporcionalno večimensko volilno listo za listo „Suverena in ljudska Italija“. , ki združuje Komunistično partijo, Socialistično domovino, Civilno akcijo, Spet Italija in Ponovno osvajanje Italije.
https://www.tgcom24.mediaset.it/spettacolo/morta-gina-lollobrigida_59902615-202302k.shtml

Na današnji dan - Page 19 12140510

Na današnji dan - Page 19 12081910

Na današnji dan - Page 19 12315110

Na današnji dan - Page 19 11550810

Na današnji dan - Page 19 12043510

Na današnji dan - Page 19 11550811

Na današnji dan - Page 19 12041910

Na današnji dan - Page 19 12081911

Na današnji dan - Page 19 12081912

Na današnji dan - Page 19 12065211

Na današnji dan - Page 19 12082710

Na današnji dan - Page 19 11552410

Na današnji dan - Page 19 11552210

Na današnji dan - Page 19 12065210

Na današnji dan - Page 19 12065110

Na današnji dan - Page 19 12042210

Na današnji dan - Page 19 12043310

Na današnji dan - Page 19 11552310

Na današnji dan - Page 19 C_2_fo96










goran9030 and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
Zoran I
Poručnik
Poručnik
Zoran I


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2125
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 9:31

SPOMIN NA ŽRTVE HOLOKAVSTA

Svet mrtvih in črvov:"Otroci morajo vedeti, da ne smeš stati in gledati"

Svet se spominja žrtev holokavsta. Mineva 78 let, odkar je sovjetska Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau na Poljskem – in tam ob obletnici tudi pripravljajo slovesnost. Spomin na grozljive dogodke druge svetovne vojne sicer vse bolj bledi, odhajajo tudi zadnji preživeli. To pa odpira prostor za nove grozote, tudi za dogodke, kot je vojna v Ukrajini.

Holokavst, genocid nacistov nad evropskimi Judi, je med 1939 in 1945 terjal okoli šest milijonov življenj evropskih Judov. Nacistični morilski stroj je uničil okoli dve tretjini evropskih Judov, sistematično so jih morili v koncentracijskih taboriščih.

V taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti od ustanovitve leta 1940 pa do padca taborišča pomorili več kot milijon ljudi.

Med prvimi taboriščniki, ki so jih pripeljali v taborišče, je bila Judith Spielberg Mittelman, taboriščnica s številko 1800, ki je lani spregovorila o tistih trenutkih. "Niso nam dali hrane, ničesar. Sestra mi je potem dala nekaj za pojesti. Mame pa nisem nikoli več videla," je dejala v solzah. Desetletja kasneje takratne krivice in doživete grozote niso bile izbrisane.

Preživeli Bogdan Bartnikowski pa se je spomnil, da so ujeti otroci nekoč vprašali, kaj neki so storili, da so si zaslužili taborišče in ne svobode: "Smejali so se in rekli: Ali vidite dimnik? To je edina pot v svobodo."

Ko so vojaki Rdeče armade vstopili v taborišče, so tam med drugim odkrili 600 trupel zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili v zadnjem hipu. Številne so v druga taborišča odpeljali na tako imenovani "marš smrti", ki ga številni niso preživeli. Vojaki so tako lahko rešili le 7650 povsem izčrpanih taboriščnikov. 

Osvoboditev je tukaj dočakal Primo Levi. "Bili smo v svetu mrtvih in črvov. Okoli nas in v nas je izginil še zadnji občutek civilizacije," je zapisal o izkušnji. 

S tem je odlično povzel dva zločina nacizma. Ne le, da so sistematično uničili več milijonov ljudi, nezaželene skupine so razčlovečili do točke, kjer je bila odvzeta še zadnja komponenta tistega, kar definira človeško bitje.

Prav tako je iz njegovih zapisov tudi jasno, da se osvoboditev ne zgodi v enem dnevu, kaj šele, da bi se zacelile rane: "Človek je tisti, ki ubija, človek je tisti, ki stori krivico ali  žalost. Toda nekdo, ki je izgubil vse zavore, ki si lahko posteljo deli z mrličem, ki je čakal, da bo bližnji umrl, da mu bo lahko vzel kruh, je od stopnje mislečega človeka oddaljen še bolj kot krut sadist, pa čeprav brez svoje krivde."

In to je pravi obraz razčlovečenja. To nam pove, kaj je bil holokavst v resnici. Ne le vojaška taktika, preračunljiva, brez čustev, zgolj masaker domnevnih nasprotnikov. Holokavst je bil zlom civilizacije.

Spominjanje osvoboditve je zato prav tako pomembno kot spominjanje žrtev, ki je niso nikoli doživele. Oboje je opomin, da svoboda ni podarjena, ampak se je treba zanjo boriti vsak dan in jo dnevno tudi prakticirati. V tem smislu tako dnevi spomina še zdaleč niso pogrevanje stare zgodbe, ampak aktualno opozorilo, kam pripelje kakršno koli sovraštvo.

"Marsikdo se danes sprašuje, kako so mogli ljudje dopustiti, da se dogaja, kar se je dogajalo. Odgovor sploh ni zapleten. Ko se poudarjanje razlik in sovraštva zdi smiselno, je to pot v pogubo. Veste, Judje pred drugo svetovno vojno v družbi niso bili visoko cenjeni. Zasedali so visoke položaje, bili so zdravniki, odvetniki, bankirji, bili so znanstveniki, književniki ... Bili so svoj sloj, tudi oni so na koga gledali zviška. Tudi v deželah, kjer niso bili na najvišjih položajih, so bili močno vpeti v dejavnost zasebnih izposojevalnic denarja, ki niso bile prav prijetni kraji. Ampak to nikoli ne more in ne sme biti argument za genocid. Marsikdo se je ukvarjal s posli, ki komu niso bili pogodu, pa zato ni končal v plinski celici. Skratka – argumentov v prid ekstremnim ideologijam ni. Vse skupaj je bil genocid, etnično čiščenje, zločin, ki se kazensko preganja. Le da je bilo kaznovanih na koncu bolj malo, tudi zato, ker so številne države – od Švice do Vatikana – odigrale nepošteno vlogo in zaščitile zločince. Žal pa te ideologije še zdaleč niso mrtve," o mračnem obdobju zgodovine pravi Stefančič.
https://www.24ur.com/novice/tujina/svet-mrtvih-in-crvov-otroci-morajo-vedeti-da-ne-smes-stati-in-gledati.html

Na današnji dan - Page 19 8abba310
                                    Taboriščnice v Auschwitzu - Oswiecim

Na današnji dan - Page 19 11372712

mirko bratuš, goran9030 and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
mirko bratuš
Kapetan
Kapetan



Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
JM10 JM
Jubilarna Medalja 7 g. JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 3652
ČLAN OD: : 2012-04-15
DOB : 75

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 14:52

Na današnji dan - Page 19 DSC07816Na današnji dan - Page 19 DSC07814
79 let je minilo od poboja 47-tih slušateljev partijske šole v Cerknem.

Zoran I, goran9030 and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 7035
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 57
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 15:15

Čitao sam svojevremeno o tom događaju. Nakon toga bilo je još tragedije u Cerknem. 
Da li je ikada objavljena neka priča ili objašnjenje nakon otvaranja arhiva? Zna li se danas nešto više?

Teško je shvatiti kako su Nijemci došli i otišli bez ikakvog otpora. Na kraju su neki mještani osuđeni i strijeljani zbog krivnje, iako je teško povjerovati u to da su aktivno sudjelovali u čitavom događaju. 
Prije puno godina kad sam o tome pričao sa kolegom koji se pasionirano bavio povješću, više nam je bilo logično da je Nijemcima omogućio prolaz netko iz partizanskih redova, iako je i to u sferi fantazije. 
Kako čitavu jedinicu maknuti da Nijemci prođu?
A opet, ne mogu vjerovati ni da je krajnji cilj Nijemaca bio da upadnu u mjesto i pobiju nenaoružane (???) pripadnike političke škole. 
U svakom slučaju, to je bila teška i mučna epizoda u slovenskoj povijesti. Kasnije je po tome (barem kod nas) pala prašina i do danas sam zaboravio na ovaj događaj. 
A bio je aktualan svojevremeno kada sam zbog Pohorje memorijala dolazio u Sloveniju.

_________________
In medias (t)res...

Doktor Živago voli ovaj upis

Na vrh Go down
https://sked.com.hr
mirko bratuš
Kapetan
Kapetan



Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
JM10 JM
Jubilarna Medalja 7 g. JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 3652
ČLAN OD: : 2012-04-15
DOB : 75

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 16:55

goran9030 (citat):
Čitao sam svojevremeno o tom događaju. Nakon toga bilo je još tragedije u Cerknem. 
Da li je ikada objavljena neka priča ili objašnjenje nakon otvaranja arhiva? Zna li se danas nešto više?

Teško je shvatiti kako su Nijemci došli i otišli bez ikakvog otpora. Na kraju su neki mještani osuđeni i strijeljani zbog krivnje, iako je teško povjerovati u to da su aktivno sudjelovali u čitavom događaju. 
Prije puno godina kad sam o tome pričao sa kolegom koji se pasionirano bavio povješću, više nam je bilo logično da je Nijemcima omogućio prolaz netko iz partizanskih redova, iako je i to u sferi fantazije. 
Kako čitavu jedinicu maknuti da Nijemci prođu?
A opet, ne mogu vjerovati ni da je krajnji cilj Nijemaca bio da upadnu u mjesto i pobiju nenaoružane (???) pripadnike političke škole. 
U svakom slučaju, to je bila teška i mučna epizoda u slovenskoj povijesti. Kasnije je po tome (barem kod nas) pala prašina i do danas sam zaboravio na ovaj događaj. 
A bio je aktualan svojevremeno kada sam zbog Pohorje memorijala dolazio u Sloveniju.
Ja,zgodovina v tem primeru še ni rekla zadnje besede.Nekaj neznank je še ostalo.
Tragedija je,da je umrlo toliko mladih.Nekateri pri nas bi pa vseeno radi sprevračali zgodovino in resnico.

goran9030 and Doktor Živago vole ovaj upis

Na vrh Go down
goran9030
GENERAL POTPUKOVNIK
GENERAL POTPUKOVNIK
goran9030


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Medalja za Vojne Zasluge VZ
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 7035
ČLAN OD: : 2015-03-20
DOB : 57
M(j)esto Đakovo

Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitimeYesterday at 17:04

Svaki rat je tragedija za sebe. Svaki od poginulih/strijeljanih je priča za sebe i osoba sa imenom i prezimenom. Nečiji sin ili kćerka. 
Povijest bi također trebala imati kao svoj znak božicu Temidu. Ona bi jedino u ruci umjesto mača trebala imati pero (da ne kažem olovku) kojom bi umjesto kažnjavanja istinito zapisivala ono što se zaista desilo. 
Najtužniji dani dođu upravo onda kada se sama povijest iskrivljava na ovaj ili onaj način. Time se još jednom ubijaju oni isti koji su stradali u samom događaju. 
Dokle god se povijest i događaji prezentiraju na iskrivljen način, oni nam se opet vraćaju jer nismo naučili na prethodnim greškama.

_________________
In medias (t)res...

Doktor Živago voli ovaj upis

Na vrh Go down
https://sked.com.hr
Sponsored content





Na današnji dan - Page 19 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 19 Icon_minitime

Na vrh Go down
 
Na današnji dan
Na vrh 
Stranica 19/19Idi na stranicu : Previous  1 ... 11 ... 17, 18, 19
 Similar topics
-
» Na današnji dan
» KALENDAR-vojno-politički događaji iz bliže i dalje prošlosti
» SVAŠTARA
» SLIKE iz ex YU (drugi dio teme)

Permissions in this forum:Ne možete odgovoriti na teme ili komentare u ovom forumu
FORUM БИВШИХ PRIPADNIKA НЕКАДАШЊЕ JNA 22.12.1941 - 18.07.1991 :: CIVILNA PLATFORMA :: RAZNO-
Idi na: