Na današnji dan

BROOKLYN

Na današnji dan leta 1870 se je začela gradnja mostu Brooklyn, enega najlepših in najprepoznavnejših mostov na svetu.

Most so gradili dobrih 13 let, z velikim pompom so ga odprli 24. maja 1883. Njegovo prvo ime je bilo New York and Brooklyn Bridge, odprtja ni zamudil niti tedanji ameriški predsednik Chester Alan Arthur.
V mostu sta odlično združeni tehnologija in estetika, na splošno velja za enega najlepših na svetu. Zanimiva je tudi zgodba o njegovem nastajanju. Glavni inženir John Augustus Roebling si je med nadzorovanjem gradnje zdrobil stopalo in zaradi gangrene umrl. Nasledil ga je njegov sin Washington Roebling, ki je zaradi dela pod vodo zbolel za dekompresijsko boleznijo. Nazadnje je tako vajeti prevzela Washingtonova žena Emily Warren. Vsi trije so ustvarili izjemno mojstrovino, ki je leta 1964 postala nacionalna znamenitost ZDA.

Več kot 125 let pozneje je Brooklyn Bridge, ki Manhattan povezuje z Brooklynom in se bohoti nad Vzhodno reko, s svojimi gotskimi oboki in zapleteno mrežo jeklenih žic nepogrešljiva ikona v silhueti New Yorka. Z glavnim razponom, dolgim 486,3 m (skupna dolžina mostu je 1.825 m), je bil Brooklynski most do leta 1903 najdaljši viseči most na svetu. Danes ta naziv pripada japonskemu mostu Akaši Kaikjo, katerega glavni razpon je dolg 1.991 m, skupna dolžina mostu pa je 6.532 m.

[You must be registered and logged in to see this image.]
Pred 151 leti so začeli graditi Brooklyn Bridge
[You must be registered and logged in to see this image.]
Njegova dolžina je 1.825 metrov, z najdaljšim razponom 486,3 metra
[You must be registered and logged in to see this image.]
Višina Brooklynskega mostu je 84,3 metra nad srednjo visoko vodo
[You must be registered and logged in to see this image.]
Brooklyn Bridge Park

BOJAN KRIŽAJ

Na današnji dan leta 1957 se je rodil legendarni slovenski smučar Bojan Križaj, ki je eden najbolj zaslužnih za vzpon slovenskega smučanja. Križaj je na tekmah svetovnega pokala osvojil osem zmag in 33 uvrstitev na zmagovalni oder. Njegova najuspešnejša sezona je bila 1986/87, ko je osvojil slalomski kristalni globus. Leta 1982 je na svetovnem prvenstvu v Schladmingu osvojil srebrno medaljo, kar je tudi njegova edina medalja s prvenstev. Prav tako se mu je izmaknila olimpijska medalja. Še najbližje je bil leta 1980 v Lake Placidu, ko je za pičli dve stotinki zgrešil bron.

"Z zmago Bojana Križaja je bil sprožen pravi plaz evforije, saj so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v šolah in podjetjih prekinjali pouk in delo, da so spremljali tekmovanja Križajeve generacije."

Več na: [You must be registered and logged in to see this link.] - [You must be registered and logged in to see this link.]

* Svetovni pokal: 1976 - 1988
* Zmage: 8
* Stopničke: 33
* Mali kristalni globus: 1986/1987
* Točke: 1.073

ZMAGE

* Wengen - 1980 - slalom
* Wengen - 1981 - slalom
* Kranjska gora - 1982 - slalom
* Markstein - 1983 - slalom
* Madonna di Campiglio - 1984 - slalom
* Bromont - 1986 - slalom
* Kranjska gora - 1986 - slalom
* Kitzbuhel - 1987 - slalom

SREBRO
* Svetovno prvenstvo Schladming 1982 - slalom

OLIMPIJSKE IGRE
* Innsbruck 1976 - 17.mesto - veleslalom
* Lake Placid 1980 - 4.mesto - veleslalom
* Sarajevo 1984 - 7.mesto - slalom in 9.mesto - veleslalom

SVETOVNA PRVENSTVA
* St.Moritz 1974 - 13.mesto - slalom
* Schladming 1982 - 2.mesto - slalom in 7.mesto - veleslalom
* Bormio 1985 - 5.mesto - slalom in 8.veleslalom
* Crans-Montana 1987 - 6.mesto - slalom

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Bojan Križaj je pred 41 leti zmagal v Wengnu

[You must be registered and logged in to see this image.]
Bojan Križaj je leta 1982 v slalomu zmagal v Kranjski Gori
[You must be registered and logged in to see this image.]
          Bojan Križaj je osvojil mali kristalni globus leta 1986/1987
[You must be registered and logged in to see this image.]
Bojan Križaj v svojem značilnem slogu danes praznuje 64 let
[You must be registered and logged in to see this image.]
Bojan Križaj je tekmoval tudi v veleslalomu
[You must be registered and logged in to see this image.]
Ingemar Stenmark in Bojan Križaj na tekmi legend leta 2006

[You must be registered and logged in to see this image.]
Retrofest na Krvavcu leta 2013, kjer so se ga udeležili Boris Strel, Bojan Križaj,
Jure Franko, Jure Košir, Rok Petrovič, Mateja Svet, Pirmin Zurbriggen, Ingemar
               Stenmark, Alberto Tomba, Marc Girardelli in Phil Mahre
[You must be registered and logged in to see this image.]
Bojan Križaj je vsa svoja odličja ob 30 letnici konca kariere poklonil Tržiškemu muzeju
[You must be registered and logged in to see this image.]
Bojan Križaj še dandanes kot ambasador sodeluje z Elanom
[You must be registered and logged in to see this image.]
Martin Križaj je bil nosilec slovenske zastave na zimskih olimpijskih igrah mladih leta 2000


Bojan Križaj v Kranjski gori leta 1982

Bojan Križaj zmagal v Kitzbuhel leta 1987

Ingemar Stenmark in Bojan Križaj leta 2008 na tekmi legend na Sljemenu

MICHAEL SCHUMACHER

Na današnji dan leta 1969 se je rodil sedemkratni svetovni prvak Formule 1 Michael Schumacher. Vozil je za ekipe Jordan, Benetton, Ferrari in Mercedes.

DOSEŽKI

Dirke: 308
Točke: 1566
Zmage: 91
Drugo mesto: 42
Tretje mesto: 22
Stopničke: 155
Pole position: 68
Najhitrejši krogi: 77
Svetovni prvak: 1994, 1995, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004,

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                   Čestitka Scuderia Ferrari
[You must be registered and logged in to see this image.]
Michael Schumacher z Jordanom B194 na prvi dirki GP Belgije v SPA leta 1991
[You must be registered and logged in to see this image.]
    Michael Schumacher z Benetton B194 Ford na GP Europa leta 1994
[You must be registered and logged in to see this image.]
Michael Schumacher z Benetton B195 Renault leta 1995, ko je že drugič postal svetovni prvak
[You must be registered and logged in to see this image.]
 Michael Schumacher na Ferrari F399 v GP Nemčije v Hockenheimu leta 1999
[You must be registered and logged in to see this image.]
Michael Schumacher na Ferrari F399 na GP Silverstone, kjer si je leta 1999
                                  ob nesreči zlomil nogo
[You must be registered and logged in to see this image.]
   Michael Schumacher je na Ferrariju F2000 postal tretjič svetovni prvak
[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Michael Schumacher in Ferrari 2004
[You must be registered and logged in to see this image.]
       Michael Schumacher je s Ferrari F2004 to sezono zmagal 13 krat
[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Zmagal je tudi na domači GP San Marino
[You must be registered and logged in to see this image.]
      Z veliko prednostjo je naslov svetovnega prvaka osvojil že v SPA
[You must be registered and logged in to see this image.]
           Michael Schumacher je sezono zaključil z zmago v Suzuki
[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Michael Schumacher na Ferrari F2005
[You must be registered and logged in to see this image.]
           Michael Schumacher na Ferrari F248 F1 na GP USA leta 2006
[You must be registered and logged in to see this image.]
                 Michael Schumacher na Ferrari F2007 leta 2007
[You must be registered and logged in to see this image.]
Posebna čelada Michaela Schumacherja je stala 12.000 € s posebno titanovo ojačitvijo vizirja
[You must be registered and logged in to see this image.]
Michael Schumacher na GP Monaco 2008 kot svetovalec Ferrarija opazuje Lewisa Hamiltona
[You must be registered and logged in to see this image.]
Michael Schumacher na preizkusu z GP2 pred ponovno vrnitvijo v Formulo 1 z Mercedes AMG
[You must be registered and logged in to see this image.]
 Michael Schumacher z Mercedes AMG na GP Malezije v Sepangu leta 2010
[You must be registered and logged in to see this image.]
Michael Schumacher z Mercedes AMG FW3 na GP Monaco v Montecarlu leta 2012
[You must be registered and logged in to see this image.]
            Mick Schumacher je leta 2017 vozil očetov Benetton B194
[You must be registered and logged in to see this image.]
Sin Mick Schumacher je 27. in 28. julija 2019 pred GP Nemčije preizkusil očetov Ferrari 2004


Michael Schumacher z enoletnim sinom Mickom leta 2000

TADŽ MAHAL

Na današnji dan  leta 1592 se je rodil indijski vladar Šah Džahan, ki je najbolj znan po tem, da je dal za svojo najljubšo ženo zgraditi Tadž Mahal.

Tadž Mahal (hindijsko ताज महल, iz perzijskega/urdujskega تاج محل‎ - krona palač) je razkošen mavzolej pri mestu Agra v Indiji, ki ga je dal v 17. stoletju zgraditi mogulski šah Džahan za svojo perzijsko ženo Mumtaz Mahal po rodu Arjumand Banu Begum (tudi Mumtaz-ul-Zamani), ki je umrla pri porodu štirinajstega otroka.

Tadž Mahal je izjemen primer mogulske arhitekture, ki je mešanica perzijske, otomanske, indijske in islamske arhitekture. Gradnja se je začela okoli leta 1632 in je bila končana okoli 1653 ter je zaposlovala na tisoče obrtnikov in rokodelcev. Arhitekti so delali pod cesarskim nadzorom. Med njimi so bili Abd ul-Karim Ma'mur Khan, Makramat Khan in Ustad Ahmad Lahauri ter kot glavni oblikovalec Lahauri.

Leta 1983 je bil Tadž Mahal vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine kot »dragulj islamske arhitekture in kot zelo občudovan spomenik svetovne dediščine«.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Šah Džahan
[You must be registered and logged in to see this image.]
Mumtaz Mahal
[You must be registered and logged in to see this image.]
Tadž Mahal
[You must be registered and logged in to see this image.]
Taž Mahal
[You must be registered and logged in to see this image.]
Velika vrata


Vse skrivnosti Tadž Mahala


Zgodovinski dokumentarec Tadž Mahal

U knjizi R. Gööcka "Sva čuda svijeta" ova građevina je pronašla svoje mjesto pod nazivom "Grobnica jedne ljubavi"

NIKOLA TESLA

Na današnji dan leta 1943 je umrl znanstvenik Nikola Tesla, eden največjih svetovnih umov in raziskovalcev v elektrotehniki.

Nikola je bil sin Ličana Milutina Tesle in Georgine Mandić iz znane liške družine. Rodil se je 10. julija 1856 v Liki v takratni Avstro-Ogrski (danes Hrvaška), umrl pa v New Yorku.

Tesla se je v svojem življenju podpisal pod več kot 700 patentov. Mnogi njegovi izumi tvorijo osnovo sodobne uporabe električne energije. Njegov najznamenitejši izum je večfazni indukcijski elektromotor, ki ga je zgradil leta 1882 in deluje na njegovem načelu izmeničnega električnega toka.

Čeprav večina njegovih patentov pokriva področje elektrike, pa je deloval tudi na mnogih drugih. Teslova znamenita izuma sta tudi Teslovo navitje in turbina brez lopatic. Tesla je leta 1891 dobil ameriško državljanstvo. Ameriška revija Life ga je uvrstila med sto najpomembnejših ljudi v zadnjih 1.000 letih.

IZREKI

* Življenje je in bo vedno ostalo enačba, ki je ne moremo rešiti; vendar vsebuje nekatere zagotovo znane dejavnike.

* Ni hudo narobe, če se zmoti učenec. Če pa se zmotijo veliki umi, bo svet drago plačal njihove napake.

* Moji možgani so samo sprejemnik. V vesolju obstaja jedro, od koder črpamo znanje, moč in navdih. Nisem prodrl v skrivnost tega jedra, vendar vem, da obstaja.

* Ali poznate izraz “ne moreš narediti več, kot je v tvoji moči”? To je zabloda. Človek lahko naredi vse.

* Želja, ki me vodi v vse, kar počnem, je želja izkoristiti sile narave v korist človeka.

* Intucija je nekaj, kar je pred znanjem. Naši možgani imajo nedvomno občutljive živčne celice, ki nam omogočajo, da začutimo resnico, pa čeprav je ta še vedno nedosegljiva logičnim zaključkom ali drugim mentalnim prizadevanjem.

* Naši čuti nam omogočajo, da zaznavamo le minuto delčka zunanjega sveta.

* Velika skrivnost našega obstoja se mora še odkriti, morda se celo izkaže, da smrt ni konec.

* Vsakdo bi moral gledati na svoje telo kot na neprecenljivo darilo od tistega, ki ga ljubi pred vsem ostalim; kot čudovito umetniško delo nepopisne lepote, in skrivnostno onkraj človeškega pojmovanja, ter tako občutljivo, da ga lahko že beseda, dih, pogled, misel poškoduje.

* Naše vrline in naše pomankljivosti so neločljive, tako kot sila in materija. Ko se ločita, človeka ni več.

* Širjenje civilizacije se lahko primerja z ognjem: najprej je šibka iskra, nato utripajoč plamen in nato močan plamen, obdarjen s hitrostjo in močjo.

* Koliko ljudi je govorilo, da fantaziram in se posmehovalo mojim idejam, oh ta zblojen kratkovidni svet. Čas bo sodnik!

* Sodobni znanstveniki razmišljajo globoko, namesto da bi razmišljali jasno. Če želite jasno razmišljati, morate imeti zdrav um. Za globoko razmišljanje si lahko popolnoma nor.

* Čeprav sem znanstvenik, močno verjamem v etične vidike vegetarijanstva in se strinjam z velikimi misleci preteklosti, da se naša civilizacija ne more dvigniti nad kolektivno klanje, imenovano vojna, dokler ne ukinemo klavnic, v katerih človek neprenehoma vodi vojno zoper nedolžne živali.

* V nenehni samoti um postane ostrejši. Da bi mislil in izumil, ne rabiš velikega laboratorija. Ideje se rodijo, ko nimamo nobenih zunanjih vplivov na svoj um. Skrivnost izuma je v samoti. Ideje se rodijo v samoti.

* In vendar je ženski um dokazal sposobnost za vse duševne dosežke moških, in ko bodo nove generacije prihajale, se bo njegova zmogljivost krepila; povprečna ženska bo tako dobro izobražena kot povprečen moški, in v prihodnosti bolje izobražena od moškega. Kajti mirujoče stanje njenih možganov, se bo aktiviralo, in ta aktivnost bo vse bolj intenzivna in močna zaradi vseh teh stoletij mirovanja. Ženska bo ignorirala preteklost in prestrašila civilizacijo s svojim napredkom.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Nikola Tesla
[You must be registered and logged in to see this image.]
       Tesla v svojem laboratoriju v Colorado Springsu leta 1899. Sliko je poslal 
               Crookesu v Anglijo leta 1901. Umetne strela so dolge do 7 m
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Teslin leteči krožnik
[You must be registered and logged in to see this image.]
Nikola Tesla je ustvaril Tower of the Wordcliffe s
     katerim je hotel zagotoviti elektriko za vse

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Teslina tuljava
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Rentgenski žarki
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Radio in daljinec ter elektromotor
[You must be registered and logged in to see this image.]
                               Robotika in laser ter brezžična komunikacija
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                   Nikola Tesla na 500 din 1.VIII.1970

ELVIS PRESLEY

Na današnji dan leta 1935 se je sredi globoke recesije v revni družini v Misisipiju rodil Elvis Aaron Presley, morda najpomembnejša osebnost ameriške popularne glasbe 20. stoletja.

Elvis je danes za marsikoga bolj filmska in glasbena ikona kot pa dejansko nadarjen ustvarjalec, a v zgodovino se bo vseeno vpisal kot tisti, ki je s svojo zmesjo kantrija, popa in R&B-ja postavil temelje novodobnega rokenrola; ker je navdih pobiral tudi iz tradicionalne "črnske" glasbe - in to v času vzpona gibanja za državljanske pravice - je bil vedno tudi skrajno kontroverzna osebnost. Njegovi eksplozivni odrski nastopi so zakoličili nova merila za vizualno plat glasbe.

Leta 1954 je - ravno na svoj rojstni dan - posnel svojo prvo ploščo. Med letoma 1957 in 1967 je izstopil iz okvirov čistega rokenrola, svojo glasbo pa premešal z elementi kantrija, ritma in bluza, gospela, popa in balad. Če je njegovo značilno miganje z boki in krčevito trzanje nog spravljalo v ekstazo dekleta po vsem svetu, je prav to obnašanje povzročalo zgražanje zlasti pri bolj odraslem občinstvu: Elvisov nastop so moralni arbitri časa označili za vulgaren in obscen ter ga pogosto ukazali snemati samo od pasu navzgor. Kljub temu je prodal več kot milijardo plošč - več kot kateri koli drug samostojni glasbenik v zgodovini.

Presley je v svoji karieri posnel tudi 31 filmov, s katerimi sicer ni prepričal stroke ali si prislužil kakih uglednih nagrad, pa je kljub temu postal eden najbolje plačanih igralcev svojega časa. Nastopal je predvsem v muzikalih, ki so v ospredje postavljali njegovo glasbeno nadarjenost. Še danes zato živi v filmih, kot so Jailhouse Rock, King Creole in Viva Las Vegas.

Zadnje obdobje njegovega življenja je zaznamovala predvsem smrt matere in ločitev od žene, zato je glasbenik trpel za depresijami. Na oder je zadnjič stopil leta 1976 v Las Vegasu, leto pozneje pa je umrl za posledicami srčnega napada, ki ga je spodbudilo dolgoletno uživanje pomirjeval in amfetaminov.

Obstajala je seveda tudi "teorija zarote", po kateri je Elvis svojo smrt zgolj zaigral, da bi ubežal pred nevzdržnim pritiskom slave in pozornosti vsega sveta. Njeni privrženci trdijo, da je Kralj umrl šele leta 1990, do tistega leta pa sta celo tabloida Weekly World News in The Sun redno objavljala razne članke, ki so namigovali na to, da Elvis še vedno živi.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Elvis Presley kralj Rock n Rolla
[You must be registered and logged in to see this image.]
Elvis Arron Presley
[You must be registered and logged in to see this image.]
Elvis v svoji uniformi; v vojski je namreč služil med letoma 1958 in 1960
[You must be registered and logged in to see this image.]
Elvis Presley na številnih svojih nastopih povsem razgrel publiko
[You must be registered and logged in to see this image.]
Elvis Preslex na live koncertu "Aloha from Hawaii" leta 1973
[You must be registered and logged in to see this image.]
Elvis Presley na nešteto "live" koncertov


Elvis Presley - Cant Help Failling in Love - 1968


Elvis Presley v studiu leta 1970


Elvis Presley Jailhouse Rock leta 1957


Elvis Presley - Love Me - 1973


Lisa Marie in Elvis Presley - Dance with my father again


Elvis Presley na zadnjem nastopu

JOAN BAEZ

Na današnji dan 1941 se je rodila ameriška pevka Joan Baez.
V začetku 60. let prejšnjega stoletja je postala najbolj znan glas ameriškega gibanja za državljanske pravice in protestnikov proti vojni v Vietnamu. V znamenitem pohodu na Washington leta 1963 je korakala ob Martinu Luthru Kingu, leta 1979 je ustanovila organizacijo za človekove pravice, leta 1989 je podprla žametno revolucijo v Pragi.

Prvi samostojni album, naslovljen Joan Baez, je izdala leta 1960 in z zmesjo tradicionalnih balad, bluesa, uspavank, kavbojskih napevov in etničnih folk melodij ter s skladbami Woodyja Guthrieja in zasedb The Carter Family in The Weavers pridobila privržence v ZDA in širše.

Baezovo tudi neločljivo povezujemo z Bobom Dylanom, saj je pomagala popeljati njegove pesmi v javnost, še danes pa na vsakem koncertu odpoje del njegovega materiala. S slovitim pevcem se je spoznala leta 1961 v newyorškem Greenwich Villageu. Sprva je njega bolj zanimala Joanina mlajša sestra Mimi, a tudi s pomočjo medijskega prahu, ki se je dvigal okoli Dylana in Baezove, je njuno prijateljstvo nazadnje preraslo v nekaj več. Pogosto sta skupaj nastopala - tudi ko je v zvezi že škripalo. Dokončno sta se razšla leta 1967.

Čeprav je tudi tekstopiska, je znana zlasti po občuteni interpretaciji skladb drugih avtorjev. Posnela je pesmi skupin, kot so The Allman Brothers Band, The Beatles in The Rolling Stones, ter kolegov, kot so Jackson Browne, Johnny Cash, Willie Nelson, Paul Simon, Stevie Wonder, Leonard Cohen in Bob Marley. Med njene lastne skladbe pa sodi Diamonds & Rust, ki se nanaša na njeno razmerje z Bobom Dylanom. Kritiki in tudi poslušalci so jo ocenili za eno njenih najboljših pesmi.

Mesec prej, na dan, ko so človeka poslali na Luno, 16. julija 1969, so njenega moža Davida Harrisa vtaknili v zapor, ker se je uprl vpoklicu v vojsko.

Leta 1972 je odpotovala v Vietnam, s kitaro je korakala skozi ljudstvo, bili so ravno božični prazniki, ko je nenadoma slišala brnenje v zraku in zavijanje siren: Hanoi so napadli ameriški bombniki - ki še zmeraj odmevajo s plošče Where Are You Now, My Son? (1973).
Še in še je protestirala, si prizadevala za mir, neutrudno potovala na vojna območja, od Kambodže do Bosne; leta 1993 je prepevala na ulicah obleganega Sarajeva, čemur je posvečen daljši odlomek dokumentarca How Sweet the Sound, v katerem bolečino ob obisku Sarajeva primerja s tisto, ki je vanjo zasekala ob smrti mlajše sestre Mimi Baez Fariña - prav tako odlično pevko in kitaristko je rak družini iztrgal leta 2001.

V svoji karieri je izdala nekaj ducatov albumov ter prejela številna priznanja, med drugim leta 2007 grammyja za življenjsko delo. Leta 2017 je bila sprejeta v Dvorano slavnih rock and rolla.

KOPER - 20.7.1995

Ni ena tistih zvezd, ki bežijo pred oboževalci in se zaklepajo v svoje sobane. Ne, je radovedna in družabna, zato si kraje, v katerih nastopa, rada temeljito ogleda. In tako se je tistega julijskega dne pred skoraj dvajsetimi leti sproščeno sprehajala tudi po Kopru. Bosa in s kozarcem refoška v roki. Na Čevljarski ulici jo je srečal tudi Zdravko. Med klepetom je pevka opazila, da ima domačin lepe sandale. Povedal ji je, da mu jih je bil izdelal lokalni čevljar, in Joan je pospremil v Župančičevo ulico, do majhne čevljarske delavnice in prodajalne.

“Ko je vstopila sem, nisem vedel, kdo je,” pripoveduje Husein Šakovič, ki se je leta 1973 iz Bosne priselil v Slovenijo in šest let kasneje prevzel čevljarsko delavnico v Župančičevi ulici. Pred dvajsetimi leti se mu je pridružil še sin Samir, ki danes izdeluje unikatno, strankinemu stopalu prilagojeno obutev, kajpada dražjo od cenene ponudbe iz Kitajske.

Oče in sin se spominjata, da sta slavni pevki morala sandale izdelati v komaj nekaj urah. Še en par je naročila za svojo mamo, delavnico pa so z naročili zasuli tudi drugi iz njene ekipe.
Ravno ko je Zdravko na ulici občudoval pevkine nove sandale, je mimo prišvigal njegov soimenjak, Zdravko Primožič, in zanimiv prizor ujel v svoj objektiv. “Presenetilo me je, kako dostopna je Joan,” se spominja fotograf. “Sproščeno se je pogovarjala z nami, prav nič zvezdniška ni bila.”

Fotografiral jo je tudi med koncertom. Njegova fotografija je že devetnajst let razstavljena pri čevljarstvu Šakovič. Na njej je lepo videti - pevka je v Kopru nastopila v novih sandalih.
V Sloveniji je spet prepevala leta 2007, ko sem v zgodbo o Joan Baez in sandalih vstopil podpisani. Takrat sem pevkinega menedžerja že tretjič prosil za intervju in ugotovil, da gre včasih v tretje res rado - tokrat dobite intervju, je mož sporočil iz New Yorka.
Vse je teklo gladko. Joan je bila spet zelo priljudna, v zaodrju Hale Tivoli v Ljubljani sva ravno opravila intervjuju, ko je k pevki pristopil njen menedžer turneje in ji povedal, da sta ji neka čevljarja prinesla dar. Povedal je, kar je slišal in kakor je razumel: baje sta ji sandale napravila že davno tega, ko je gostovala v njunem mestu ... Zahlastal sem, začel brbljati, pevki pomagal pri obujanju spominov na Koper. Komaj je slišala nekaj besed, že se je sunkoma obrnila k menedžerju: “Teci ponju! Poišči ju, hočem se jima zahvaliti za dar.”
Možakar jo je urno ubogal. Po nekaj minutah se je vrnil ves zasopel, vendar brez gostov. “Ni ju več, ne morem ju najti,” je pobito poročal. Pevka je vdihnila. Vsaj za silo sem jo potolažil z obljubo, da se bom čevljarjema zahvalil v njenem imenu.
V Kopru sta poročala: ni se jima uspelo prebiti mimo varnostnikov, pa sta kar njih zaprosila, naj pevki izročijo dar, unikatne balerinke. In sta odšla.
Škoda, sem si v naslednjih letih ponovil, vsakič ko sem šel mimo njune delavnice.
Pred nekaj meseci sem vanjo zakorakal boljše volje - Joan prihaja v Ljubljano, sem pomahal mojstroma in ju pobaral, ali sta pripravljena spet poizkusiti srečo.
Seveda sta bila! Pevkinemu glavnemu menedžerju sem poslal elektronsko pisemce, mu osvežil spomin, ga vprašal, ali bi se pevka in koprski čevljar - za ednino sem se odločil, ker sem domneval, da bom enega laže spravil skozi sito kakor dva - lahko srečala tokrat, jaz pa bi ju fotografiral.
Malce je bilo treba vztrajati in se pogajati, da je naposled zacingljalo vabilce: Pridita!
Čevljarja sta pljunila v roke. Oče se je lotil sandal, sin je tuhtal, kako službene obveznosti uskladiti z izletom v Ljubljano, medtem ko Zdravku Urbančiču tovrstna napetost in negotovost nista nič kaj dišali; raje bo še naprej negoval spomin na prvo in edino srečanje z Joan, ki je bilo “naključno in lepo”.
Še zmeraj hrani tudi napovedni jingle za svojo oddajo, ki jo je imel na Radiu Morje - posnel ga je prav tistega nepozabnega dne. Tako je, njegove poslušalce je odtlej pozdravljal glas Joan Baez!

Spet sta jo obula

Sandali so pravočasno izdelani, koncerta je konec, čevljarja s torbami v rokah stojita sredi vrveža v avli Cankarjevega doma. A še zmeraj nam ni čisto jasno, kako in kaj bo s srečanjem. Čakamo.
Sin se pozdravi z znancem, svojo stranko, medtem ko mi oče pripoveduje, kako korajžna je bila Joan, ko je leta 1993 obiskala Sarajevo. Nevarno je bilo, a se je vseeno odrekla čeladi, pripoveduje.
“Res je,” se nasmehne gospod, ki nenadoma stoji ob naju. Pobrska po mobilnem telefončku in nama pokaže fotografijo: “Poglejta, tu jo vidita med sarajevskimi ruševinami. Tale ob njej sem jaz.”

Novinar Džemal Bećirević, ki je pevko po Sarajevu spremljal kot vodič in prevajalec, danes živi na Reki, poslej pa bo pogosteje obiskoval tudi Ljubljano, kjer je njegova hči pravkar začela študirati arhitekturo. Je miren človek, a zdajle vseeno vznemirjen - prvič po enaindvajsetih letih se bo spet srečal z Joan Baez.
Gremo, vzkliknejo organizatorji koncerta iz založbe Dallas, našo gručico iz avle popeljejo pod milo nebo in okrog vogala k službenemu vhodu Cankarjevega doma. Vstopijo lahko samo tisti, ki jim je to odobril pevkin menedžment, pojasnijo. Čevljarja se spogledata. “Greva midva, potem bom skušal noter spraviti še vašega sina,” rečem starejšemu. Zastane. Pomigne sinu, češ - pojdi ti, bom jaz čakal. Ma ni govora, je odločen sin. Ti pojdi!
Saj bomo poskusili tudi vašega sina spraviti noter, zašepečem v dvigalu, ki nas popelje v zaodrje. Tamkaj na barskem stolčku za mizico sedi ona, Joan Baez, z blagim nasmehom na utrujenem obrazu. Pozdravimo se, predstavim ji čevljarja, s katerim se ni videla že dve desetletji, in hitro dodam, da zunaj čaka tudi njegov sin, prav tako čevljar ... Še ne povem do konca, že zamahne z roko: “Naj pride noter, naj pride!” Nekdo iz njene ekipe skoči ven in se kmalu vrne s Samirjem.
Medtem Džemal s pevko že obuja spomine na njun skupni pohod med sarajevske ruševine. Zatem k njej pristopita direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel in njena sodelavka Metka Naglič. Slavno pevko in aktivistko vljudno vprašata, ali bi podpisala apel slovenskemu predsedniku vlade Miru Cerarju, ga pozvala, naj zagotovi dostop do pitne vode in elektrike tudi romskim družinam.
Joan preleti papir in ga brez oklevanja podpiše.
Na vrsti sta čevljarja. “A se ju spominjaš?” pevko pobara nekdo od njenih.
“Pravzaprav se,” prikima Joan, a ker zatem obmolkne in v skupinski spominski mozaik ne doda nobenega svojega kamenčka, moramo dopustiti možnost, da je zgolj vljudna. Vedeti moramo, da nastopa že petinpetdeset let in na vsaki turneji sreča dolge vrste ljudi - vsakdo med njimi si za vselej zapomni njo, ona pa si vseh preprosto ne more.
Tudi tokratno srečanje bi tako pevka kakor njeno spremstvo bržkone kaj hitro pozabila, ko bi zbrani ubogali poziv menedžerja turneje. Ta na lepem vstane in oznani, da Joan mora kreniti naprej, saj jo čaka še nekaj obveznosti.
Nikar, plane naša koprska odprava, tu so še darovi!
Menedžer zastane, Joan radovedno pogleda, čevljarja pa hitro stopita naprej in iz torb potegneta dva para sandal.
“Uau, to pa je nekaj!” zagode menedžer.
Pevki se čez obraz razleze nasmeh. Potežka prvi par, si ga ogleda od blizu, ga povoha. “Mmmm, kako lepo diši usnje,” zavije z očmi in obuvalo poda menedžerju. “Uau, to pa je nekaj!” ponovi možakar.
Pevka si ogleduje drugi par in skomigne: nič, če so sandali tu, jih je treba preizkusiti, a ne?
In že je bosa. Samir ji ustrežljivo priskoči na pomoč. Poklekne in ji pomaga pri natikanju prvega sandala.
Kaj koncerti, kaj intervjuji, to je senzacija! Vsi se nagnetejo okrog mizice, še spremljevalna glasbenika - eden od njiju je Joanin sin Gabriel Harris - stopita za korak ali dva bliže.
“Hej, Joan, zdaj si pa kakor Pepelka!” vzklikne nekdo. “Ha, pa res!” se nasmehne pevka in se čudi, da čevljarja še zmeraj poznata velikost njenega stopala.
Jo res?
Sprva kaže, da sandal na nogo ne bo šel tako zlahka. Nekaterim zastane dih, drugi se hahljajo. Samir s hitrimi prsti prilagaja jermenčke. Njegov oče nepremično stoji za pevko, nenavadno miren, očitno povsem prepričan, da se ni mogel ušteti.
Prvi sandal je na nogi, kmalu zatem še drugi. Tako, vstane Samir, zdaj bi moralo biti.
Joan se sprehodi po prostorčku. Prikima. Menedžer turneje gromkeje ponovi svoj refren: “Uau, to pa je nekaj!”
Vsi si ogledujejo sandale, pevko sprašujejo, ali so udobni. “Popolni so!” se muza Joan.
“No, zdaj pa res moramo iti, nas čakajo,” druženje prekine menedžer in pevki poda njene stare čevlje. “Ne, bom kar v teh,” ga zavrne Joan in že krene. Thank you, thank you, se nasmihamo, vse bolj oddaljeni drug od drugega.
Tik preden izginejo v polmraku hodnika, se Joan in njeni še zadnjič obrnejo, nam pomahajo in drug čez drugega vzklikajo po naše, v slovenščini: “Hvala, hvala, hvala!”
Oče Šakovič jim zavpije še, naj ne pozabijo potem priti še po drug par sandal, pa tudi starih čevljev naj Joan ne pušča kar tako.

SLIKARKA

Lani je iz karantene - iz domače kuhinje - za junake, ki med pandemijo pomagajo soljudem, zapela Dylanovo Forever Young, zapostavljenim Indijancem - svojim bratom in sestram - je posvetila Blowin' In the Wind, Francozom Brassensovo Chanson pour l'Auvergnat, prijateljem v Nemčiji in Belgiji prastaro Der Mond ist aufgegangen ...

Osemdesetletnice pa danes v spletnem prenosu ne bo praznovala kot pevka, ampak kot slikarka: tri leta po svoji prvi razstavi je v kalifornijski galeriji Seager Gray na ogled postavila nadaljevanje niza Mischief Makers (Nagajivci), portrete junakov, ki premikajo meje in prispevajo k boljšemu svetu: po Bobu Dylanu, Nelsonu Mandeli in Mahatmi Gandiju so si upodobitev zaslužili še Michael Moore, Patti Smith in drugi. Tako Anthony Fauci kakor Kamala Harris sta naprodaj po 30.000 dolarjev, Greto Thunberg pa dobite že za 25.000.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Joan Baez igra na znamenitem Pohodu za Washington leta 1963
[You must be registered and logged in to see this image.]
Joan Baez in Bob Dylan na znamenitem pohodu za Washinghton leta 1963
[You must be registered and logged in to see this image.]
Joan Baez leta 1966
[You must be registered and logged in to see this image.]
Joan Baez na Easter March v Frankfurtu leta 1966
[You must be registered and logged in to see this image.]
Joan Baez leta 1966
[You must be registered and logged in to see this image.]
Joan Baez igra v Hamburgu leta 1973
[You must be registered and logged in to see this image.]
Joan Baez na koncertu skupaj z Bob Dylanom in Carlos Santano leta 1986
[You must be registered and logged in to see this image.]
Samir Šakovič (levo) in njegov oče Husein sta Joan Baez izročila dva para sandal, izdelanih
             posebej zanjo. “Mmmm, kako lepo diši usnje ...” je zavzdihnila pevka
[You must be registered and logged in to see this image.]
Joan Baez leta 2003
[You must be registered and logged in to see this image.]
Joan Baez na Hardly Strictly Bluegrass Festival leta 2005 v Golden Gate Parku
[You must be registered and logged in to see this image.]
Joan Baez na Festivalu v Dresdnu v juliju 2008
[You must be registered and logged in to see this image.]
Joan Baez je nastopala v Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu v Ljubljani
[You must be registered and logged in to see this image.]
Joan Baez leta 2016
[You must be registered and logged in to see this image.]
V svoji karieri je izdala nekaj ducatov albumov ter prejela številna priznanja
[You must be registered and logged in to see this image.]
Joan Baez kraljica folka praznuje častljivih 80 let


Joan Baez Diamonds and Rust

Joan Baez in Bob Dylan Blowing in the wind leta 1963

Joan Baez Cera ub ragazzo che come me amava i Beatles e i Rolling Stones - 1967

Joan Baez - Where Have All The Flowers Gone (Pete Seeger Tribute -Kennedy Center Honors

Joan Baez je 20.julija 1995 nastopala tudi v Kopru

Joan Baez in Paul Simon leta 2016 The Boxer NYC at 75th Birthday Celebration

Joan Baez Donna Donna leta 2018

Joan Baez Nasty Man - portretirala je Donalda Trumpa leta 2018

Joan Baez na Talk Showu leta 2018 v Skandinaviji

Joan Baez Blowing in the Wind leta 2020
[You must be registered and logged in to see this image.]
Na razstavi, s katero ob svoji 80-letnici nadaljuje niz Mischief Makers (Nagajivci),
Joan Baez predstavlja svoje portrete junakov, ki premikajo meje in prispevajo k
boljšemu svetu; Bob Dylan, Greta Thunberg, Patti Smith in Kamala Harris
[You must be registered and logged in to see this image.]
Greta Thunberg
[You must be registered and logged in to see this image.]
Patty Smith
[You must be registered and logged in to see this image.]
Kamala Harris

Trebalo mi je malo duže da pročitam članak, ali je vrijedilo. 
Priča o sandalama je zaista zanimljiva, nije svakodnevna.

DAVID BOWIE

Na današnji dan leta 2016 se je dva dni po svojem 69. rojstnem dnevu bitko z rakom izgubil glasbeni velikan David Bowie. Pred odhodom je glasbenemu svetu podaril morda najlepše možno poslovilno darilo, album Blackstar, s katerim je zaokrožil svoje skoraj pol stoletja dolgo ustvarjanje.

Kritiško hvaljeni Blackstar velja za zadnjo umetniško izjavo legendarnega glasbenika, človeka tisočerih obrazov, umetniških imen in glasbenih slogov, s katerimi je bil večen navdih številnim mlajšim generacijam in zaznamoval glasbeno in modno ustvarjanje vse do danes.

Bowie se je rodil kot David Robert Jones v Brixtonu, nad glasbo pa se je začel navduševati že kot otrok. Svoj prvi album, naslovljen David Bowie, je izdal leta 1967, njegov prvi veliki hit Space Oddity, v katerem je predstavil legendarnega astronavta Majorja Toma, ki se je potem pojavil v več njegovih skladbah, pa je izšel leta 1969. Veliki preboj na glasbeni sceni je pomenil album The Rise and Fall of Ziggy Stardust and the Spiders from Mars, ki ga je izdal leta 1972, in z njim "predstavil" svoj alter ego Ziggyja Stardusta. V osemdesetih letih se je usmeril v pop, v devetdesetih pa je njegovo ustvarjanje zaznamovala elektronska glasba.
Po albumu Reality leta 2003 se je za deset let umaknil in začelo se je že govoriti, da se je glasbenik upokojil, nato pa je leta 2013 presenetil s 25. albumom The Next Day.

V svoji več kot 50 let trajajoči karieri je izdal 26 albumov, zadnjega nekaj dni pred smrtjo. Blackstar, prvi singel z istoimenskega albuma s sedmimi skladbami, je poslušalce razveselil 19. novembra, uporabili pa so ga tudi v broadwajskem muzikalu Lazarus. Za svoje delo, tako glasbeno kot igralsko, je Bowie prejel številne nagrade, med njimi dva grammya in trije briti. V svoji karieri je prodal 140 milijonov izvodov albumov, v rodni Veliki Britaniji je deset njegovih albumov doseglo platinasto naklado, 11 zlato in 8 srebrno, v ZDA pa 5 platinasto in 7 zlato naklado.
Leta 1996 so ga sprejeli v hišo slavnih.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
David Bowie se je s svojim edinstvenim glasbenim slogom v več kot 50-letni karieri
                                 utrdil kot ena največjih glasbenih ikon



David Bowie Five Years 1972


David Bowie Rebel Rebel 1974

David Bowie Ziggy Stardust Dallas 1978


David Bowie Blue Jean 1984

David Bowie Heroes (Live Aid 1985)

David Bowie Modern Love (Live Aid 1985)

David Bowie in Mick Jagger Dancing on the street

Queen & David Bowie - Under Pressure (Classic Queen Mix)

David Bowie in Tina Turner Tonight


David Bowie Let's Dance

Dawid Bowie Life on Mars 2000

David Bowie 2000 Absolute Beginners

David Bowie All the youg dudes (Live of the Isle of Wing 2011)

David Bowie My Way

David Bowie Valentine's Day 2013

Dawid Bowie - Lazarus

Dawid Bowie Tribute I The BRIT Awards 2016

RAKETOPLAN COLUMBIA

Na današnji dan leta 1986 so izstrelili vesoljsko plovilo Columbia. Na krovu je bil tudi prvi Američan španskega rodu Franklin R. Chang Diaz.

Raketoplan Columbia je bil prvi pravi NASIN raketoplan, z uradno oznako OV-102. Ime je dobil po istoimenski ladji, ki je pod poveljstvom Roberta Grayja raziskovala Tihi ocean in kot prva ameriška ladja obplula svet. Columbia se je imenoval tudi komandni modul odprave Apollo 11.

Columbia je poletela na prvo odpravo aprila 1981. V nedeljo, 2. februarja 2003, zjutraj je ob koncu 28. misije raketoplan doživel nesrečo, v kateri je umrlo vseh 7 članov posadke. 16 minut pred pristankom na stezi oporišča Cape Canaveral na Floridi je ob vstopu v atmosfero kontrolni center izgubil radijsko zvezo s posadko. Video posnetki so pokazali, da je raketoplan v ognju razpadel na višini okoli 63 km nad Teksasom. V kasnejši preiskavi so ugotovili, da je bil vzrok nesreče kos izolacije rezervoarja za gorivo nosilne rakete, ki je odpadel ob vzletu 16 dni prej in poškodoval sprednji rob krila.

Med posadko, ki je zaključevala 16-dnevno odpravo, sta bili dve ženski in prvi Izraelec v zgodovini vesoljskih poletov. To je do danes največja Nasina katastrofa po eksploziji raketoplana Challenger leta 1986, ko je prav tako umrlo vseh sedem članov posadke

V spomin na Columbio so po njej poimenovali vesoljsko ladjo NX-02 Columbia v nanizanki Zvezdne steze: Enterprise in vrh v koloradskem gorovju Sangre de Cristo.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Raketoplan Columbia s posadko
[You must be registered and logged in to see this image.]
Priprave na vzlet raketoplana Columbia
[You must be registered and logged in to see this image.]
Trenutek vzleta raketoplana Columbia
[You must be registered and logged in to see this image.]
Pristanek raketoplana Columbia
[You must be registered and logged in to see this image.]
V eksploziji raketoplana Challengerja 28.januarja 1986 je izgubilo življenje vseh 7 članov posadke
[You must be registered and logged in to see this image.]
Posadka Challengerja - zadaj, od leve proti desni: Ellison S. Onizuka, Christa McAuliffe, Greg Jarvis
     in Judith Resnik; spodaj, od leve proti desni: Michael J. Smith, Dick Scobee in Ronald McNair

Lansiranje i eksploziju raketoplana Challenger sam gledao na TV u učionici VP9030/23 u Puli.
Tužno je to bilo...

COSTA CONCORDIA

Na današnji dan leta 2012 je ob obali toskanskega otoka Giglio 42 ° 21′55 ″ S 10 ° 55′17 ″ E nasedla potniška ladja Costa Concordia; v brodolomu je življenje izgubilo 32 ljudi.

Nesreča se je zgodila, ker je kapitan Francesco Schettino turistično križarko preusmeril preblizu obale, da bi njegov vodja strežbe Antonello Tievoli lahko "pozdravil" svoj otok; kapitan, ki je bil eden od tistih, ki so z ladje pobegnili prvi, je za nesrečo krivil indonezijskega krmarja, češ da ni pravilno razumel in izpolnil njegovih navodil. Na krovu je bilo v času nesreče 3.206 potnikov in 1.023 članov posadke iz 70 držav.

Ko so bili preživeli potniki evakuirani, se je pojavil strah pred ekološko katastrofo: delno potopljena, na bok prevrnjena ruševina bi kaj lahko zdrsnila v globljo vodo in če bi se iz nje izlila nafta, bi bilo to za turistično območje usodno. Nafto so iz ladje uspešno izčrpali dva meseca po nesreči, še pol leta kasneje pa so jo s hidravličnim sistemom dvignili in postavili pokonci na podvodne stebre, ki so jih zavrtali v morsko dno. Strokovnjaki so operacijo, ki je bila največja te vrste v zgodovini, označevali za tvegano, saj so se bali, da se bo ladja med njo prelomila. Stroški reševanja so septembra 2014 znašali 799.000.000 $, končni stroški, vključno z razgradnjo pa 2.000.000.000 $. Razgradnja Costa Concordia je bila končana 7 julija 2017

Dolžina: 290,20 m
Širina: 35,50 m
Ugrez: 8,20 m
Teža: 114,147 GT
Motorji: 6 × Wärtsilä 12V46 = 76,640 kW
Hitrost: 19,6 vozlov
Maksimalna hitrost: 23 vozlov
Število potnikov: 3.780
Število članov posadke: 1.100
Palube: 13 (1 Norveška, 2 Švedska, 3 Belgija, 4 Grčija, 5 Italija, 6 Velika Britanija, 7 Irska, 8 Portugalska, 9 Francija, 10 Nemčija, 11 Španija, 12 Avstrija in 13 Poljska) 

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
      Costa Condordia 28.septembra 2011 na Palmi de Malorca v Španiji
[You must be registered and logged in to see this image.]
                     Potopljena Costa Concordia na otoku Giglio

[You must be registered and logged in to see this image.]
Na trupu Costa Concordie je zevala 53 metrov dolga poškodba boka in velikanska luknja

[You must be registered and logged in to see this image.]
         Reševanje Costa Concordie je bilo drago, težko in dolgotrajno

[You must be registered and logged in to see this image.]
                     Costa Concordia leta 2014 na poti v Genovo

[You must be registered and logged in to see this image.]
           Costa Concordio so privlekli do Genove, kjer je šla na razrez

[You must be registered and logged in to see this image.]
      Costa Concordia 12.septembra 2015 v doku Superbacino v Genovi

                                Tragična zgodba o Costa Concordia

                          Resnična zgodba o potopitvi Costa Concordia

                       Zadnje potovanje Costa Concordia proti Genovi

                        Zadnje milje Costa Concordia proti Genovi


                       Zadnje dejanje in končna razgradnja Costa Concordia

JOSIP VANDOT

Na današnji dan leta 1884 se je v Kranjski Gori rodil mladinski pisatelj Josip Vandot, oče priljubljenega lika Kekca.

Kot železniški uradnik je služboval v več slovenskih krajih, po upokojitvi pa se je naselil v Mariboru. Od tam so ga Nemci leta 1941 z družino pregnali na Hrvaško, tri leta pozneje pa je bil med bombardiranjem Slavonskega Broda ubit.

Čeprav je kot pesnik sodeloval v osrednjih slovenskih revijah, je veliko bolj znan kot pisec mladinskih povesti na podlagi ljudskega izročila, postavljenih v gorenjski visokogorski svet.

Njegovo najbolj znano literarno delo je trilogija mladinskih planinskih zgodb, v katere kot glavnega junaka postavi desetletnega fantiča z imenom Kekec. Prva od Kekčevih zgodb, Kekec na hudi poti, je izšla leta 1918, druga, Kekec na volčji sledi, leta 1922 in tretja, Kekec nad samotnim breznom, leta 1924.

Napisal je še mnogo drugih krajših povesti, črtic in pesmi. Ves čas pregnanstva je zapisoval tudi vtise o trpljenju, ki ga je prestajal skupaj z družino. Precej rokopisov so mu leta 1941, ko so okupirali mesto Maribor, zasegli Nemci.

KEKEC NAD SAMOTNIM BREZNOM

Kekec, pastirček s pravim imenom Mežnarčev Gregec, je literarni lik, ki nastopa v treh zgodbah Josipa Vandota (1884–1944). Pripovedi je v letih 1918 (Kekec na hudi poti), 1922 (Kekec na volčji sledi) in 1924 (Kekec nad samotnim breznom) objavil mladinski list Zvonček. Gre za pogumnega in razigranega fanta z gorenjskih hribov, ki je dobil pomembno mesto v slovenski filmografiji. Po Vandotovih zgodbah so posneli tri filme. Najprej Kekec nad samotnim breznom po tretji Vandotovi pripovedki, ki so ga premierno prikazali 18. decembra leta 1951. Kekca je igral Matija Barl (1940–2010), Frane Milčinski Ježek je bil Kosobrin, France Presetnik Bedanec, Zdenka Logar pa Mojca. Glasbo je napisal Marjan Kozina, Ježek je dodal pesmico Kaj mi poje ptičica (Dobra volja je najbolja), ki jo je pel Tomaž Tozon. Večji del filma so posneli v Kranjski Gori, nekaj pri slapu Savica in nekaj v studiih. Leta 1963 in 1968 so posneli še filma Srečno, Kekec in Kekčeve ukane. Vse tri filme je režiral Jože Gale, pri prvem iz leta 1951 pa je treba omeniti, da je dobil v Benetkah zlatega leva za najboljši mladinski film.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Josip Vandot
[You must be registered and logged in to see this image.]
Po Vandotovi zgodbi so posneli tudi tri filme
[You must be registered and logged in to see this image.]
Matija Barl kot Kekec
[You must be registered and logged in to see this image.]
Bedanec in Kekec
[You must be registered and logged in to see this image.]
Rožle in Bedanec
[You must be registered and logged in to see this image.]
Mojca in Kekec na plakatu za film Kekec
[You must be registered and logged in to see this image.]
Razglednica za film Kekec
[You must be registered and logged in to see this image.]
Kekec nad samotnim breznom - 1951
[You must be registered and logged in to see this image.]
Srečno Kekec - 1963
[You must be registered and logged in to see this image.]
Kekčeve ukane - 1968


Kekčeva pesem

Mojčina pesem

CASSIUS MARCELLUS CLAY & MUHAMMAD ALI

Na današnji dan leta 1942 se je rodil po mnenju večine strokovnjakov najboljši boksar vseh časov Cassius Marcellus Clay, pozneje bolj znan kot Muhammad Ali.

Svoj prvi boksarski dvoboj je dobil 29. oktobra 1960 v Louisvillu, ko je po šestih rundal ugnal Tunneyja Hunsakerja. V naslednjih štirih letih je premagoval vse tekmece (19 zmag, 15 s K. O.), kar mu je omogočilo mesto prvega izzivalca za naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji. 25. februarja 1964 je povsem nepričakovano po šestih rundah nokavtiral velikega favorita Sonnyja Listona in postal svetovni prvak. V povratnem dvoboju ga je premagal že v prvi rundi. Vse do leta 1967 je kraljeval v ringu in zlahka odpravil vse izzivalce. Clay je bil aktiven tudi izven ringa - prestopil je v islamsko vero in močno nasprotoval ameriški vojni v Vietnamu. Leta 1967 so mu odvzeli naslov prvaka, boksarsko licenco in mu dosodili zaporno kazen.

8. marca 1971 se je prvič srečal z Joejem Frazierjem. V t. i. dvoboju stoletja (oba boksarja sta bila pred dvobojem nepremagana) je Frazier poslal Alija na tla z močnim udarcem z levico v 12. rundi. George Foreman je vmes premagal Frazierja, zato sta se Ali in Frazier znova srečala januarja 1974, da bi določila prvega izzivalca. Ali je zmagal z enotno odločitvijo sodnikov.

30. oktobra 1974 sta se Foreman in Ali srečala v Zaireju, dvoboj so poimenovali Rumble in the Jungle. Foreman je bil v vlogi favorita, vendar je preveč napadal in se hitro izmučil, Ali pa ga je na tla poslal v osmi rundi in znova sedel na boksarski prestol. Frazier je dobil novo priložnost 1. oktobra 1975 na Filipinih. V dvoboju poimenovanem triler v Manilli je Frazierjev trener Eddie Futch po 14. rundi prepovedal svojemu varovancu nadaljevanje dvoboja, saj ga je Ali že pošteno pretepel.

Mnogi so mu svetovali, da naj preneha s kariero, saj je v naslednjih dvobojih stežka premagoval precej slabše nasprotnike. Leta 1978 je izgubil z Leonom Spinksom, potem pa ga je v povratnem dvoboju ugnal in 27. junija 1979 prvič končal kariero. Pred dokončnim slovesom je še dvakrat boksal in obakrat izgubil. Leta 1980 ga je v dvoboju za naslov po verziji WBC ugnal Larry Holmes, leto kasneje pa še Trevor Berbick.

Ali, z vzdevkom The Greatest, je bil znan po svojem neobičajnem boksarskem slogu, ki ga je opisal z besedami: "Lebdi kot metulj, piči kot čebela." Pa tudi po svojem običaju, da je pred dvobojem zmerjal svojega nasprotnika.

Leta 1984 so mu odkrili parkinsonovo bolezen, leta 1996 pa je imel Ali veliko čast, saj je v Atlanti prižgal olimpijski ogenj. Številne revije so ga izbrale za športnika stoletja, po njegovih boksarskih stopinjah pa je šla tudi hčerka Laila.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Cassius Marcellus Clay leta 1967
[You must be registered and logged in to see this image.]
Cassius Clay in njegov trener Joe E. Martin (1960)
[You must be registered and logged in to see this image.]
Cassius Clay je na Olimpijskih igrah 1960 v Rimu
         premagal Zbignjeva Pietrzykowskega
[You must be registered and logged in to see this image.]
Cassius Clay je zmagal s knockoutom proti Clay Fleeman leta 1961
[You must be registered and logged in to see this image.]
Cassius Clay leta 1966 gleda posnetek dvoboja z Henry Cooperjem
[You must be registered and logged in to see this image.]
Muhammad Ali proti Joe Frazierju promocijska fotografija
[You must be registered and logged in to see this image.]
Muhammad Ali je 30.oktobra 1974 boksal z George Foreman in zmagal z knokavtom v 8 rundi
[You must be registered and logged in to see this image.]
Muhammad Ali in predsednik ZDA Jimmy Carter na kosilu v Beli hiši leta 1977
[You must be registered and logged in to see this image.]
Muhammad Ali v ovalni dvorani pri predsedniku ZDA Richardu Nixonu leta 1983
[You must be registered and logged in to see this image.]
Muhammad Ali se pozdravlja s predsednikom ZDA leta 2005 ob izročitvi medalje Svobode

[You must be registered and logged in to see this image.]
Leta 1999 je športna revija Sports Illustrated Muhammada proglasila za športnika stoletja, BBC pa za športno osebnost stoletja

SVETOVNI DAN PIZZE

Od današnjega dneva leta 2017 praznujemo svetovni dan pice, poseben dan, v katerem praznujemo to jed, ki simbolizira italijanstvo, in odkrijemo nekaj zanimivosti o njeni zgodovini in tradiciji, stari tako kot človek sam. Italijani so tako pohlepni, da so leta 2020 doma naročili 135.000 m2 pizze, da se vsaj za mizo potolažijo zaradi omejitev lock-downa. Njen izvor je v meglici časa, v svoji starosti ne kaže svoje stoletne zgodovine: pica je najbolj znana in najljubša jed na svetu, tako zelo, da je bila leta 2017 uvrščena na seznam nematerialne svetovne dediščine Unesca.

Pizza Margherita, rojena v neolitiku, ustvarjena v Neaplju, nas je podpirala tudi v mesecih zapiranja

Beseda "pica" se prvič pisno pojavi v dokumentu iz leta 997, ki je napisan v vulgarni latinščini, v katerem je pica omenjena kot plačilo za najem mlina. Kasneje, v štirinajstem stoletju, beseda z besedo označuje zdrobljen kruh, ki se prodaja v Neaplju, verjetno z izkrivljanjem besede "pitta".

"Pizza marinara" se prvič pisno omenja leta 1734, medtem ko se s paradižnikom pojavi v letih 1796-1810. Junija 1889 je kuhar Raffaele Esposito pripravil prvo pico Margherita v zgodovini: kot je znano, so bele, rdeče in zelene barve mozzarelle fior di latte, paradižnika in bazilike želele predstavljati trobojnico italijanske zastave v čast kraljice Margherite obisk neapeljskega mesta in kateremu je bila jed namenjena.

POREKLO

Zgodovina pice je povezana z zgodovino kruha, enega najstarejših znanih živil, katerega poreklo verjetno sega v neolitik. Na Sardiniji so na primer našli ostanke pečenega kruha izpred več kot tri tisoč let: v Grčiji so v starih časih pripravljali zdrobljen kruh in ga začinjali z različnimi aromami, vključno s česnom in čebulo. Po drugih virih naj bi perzijski kralj Darij približno petsto let pred Kristusom poznal podobno vrsto kruha in ga dal pripraviti za svoje vojske s pomočjo oklepnih ščitov. Te vrste ploščastega kruha so bile pogoste v celotnem sredozemskem bazenu in vsak jih je začinil z različnimi nadevi in ​​sestavinami: v Egiptu so na primer pripravljali nekvašen (tj. Nekvašen) kruh na osnovi mletih in praženih žit. Po odkritju kvasa testo postane mehkejše in okusnejše, kar odpira pot pripravi kruha. Rimljani - Pred prihodom v Neapelj se razvoj pice ustavi v Rimu, kjer so kmetje z vodo, aromatičnimi zelišči in soljo zamesili pšenično moko: te diske testa so kuhali na ognjišču ob žerjavici in pepelu, nato pa so jih uporabili kot podlago, na katero so postavljali jedi in kocke.

NAPOLI

Zgodovina pice se je leta 1535 preselila v Neapelj: pravzaprav iz tega leta sega besedilo pesnika Benedetta Di Falca, ki v svojem delu "Opis starodavnih krajev Neaplja" piše, da "focaccia, v Neapeljski se imenuje pica ".

Sčasoma se s prihodom novih sestavin recept razvije: zaseko, ki so jo sprva uporabljali za začinjanje, nadomesti oljčno olje, nadev s sirom in dodatek aroma bazilike. Če želite videti paradižnik, ki prihaja iz Amerike, je treba počakati sedemnajsto stoletje.

Prvi neapeljski recept za pico vsebuje pogodba iz leta 1858, ko je bil Neapelj še glavno mesto Kraljevine Dveh Sicilij: v takratni knjigi receptov, ki jo je sestavil Francesco De Bourcard, prednik pice Margherita z mocarelo in baziliko, je omenjen , medtem ko je paradižnik še vedno neobvezen, saj, kot piše, lahko za začimbe uporabite "kar vam pride na glavo".

Sorte pice, ki so se v Neaplju širile, so bile torej že številne in raznolike: ko je leta 1889 obisk kraljice Margherite posvetil trobarvno pico kot suvereno mizo, so zreli časi za njeno širjenje po svetu in za svetovni uspeh.

IN ZDAJ? 

Pri priznanju pice kot nematerialne dediščine človeštva je Unesco leta 2017 zapisal: "Kulinarično znanje, povezano s proizvodnjo pice, ki vključuje geste, pesmi, vizualne izraze, lokalni žargon, sposobnost ravnanja testo za pico, nastopanje in deljenje je nesporna kulturna dediščina ". V zadnjih letih so pico obogatili z gurmanskimi različicami, kar je rezultat eksperimentiranja briljantnih kuharjev pice in priznanih kuharjev.

Vsekakor pa se klasična Margherita izkaže za brezčasno: bila je tudi ena izmed največjih tolažb, ki je Italijane podpirala v zelo težkih mesecih blokade zaradi pandemije koronavirusa. Po podatkih platforme Deliveroo je bilo leta 2020 domov dostavljenih približno 135.000 m2 pice Margherita, kar je enako dvajsetim nogometnim igriščem.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Danes je svetovni dan Pizze
[You must be registered and logged in to see this image.]
Kuhar Raffaelle Esposito je Margarito prvič naredil junija 1889 v čast kraljici Margareti in italijanski zastavi
[You must be registered and logged in to see this image.]
Najboljša peka je v krušni peči z drvmi
[You must be registered and logged in to see this image.]
V začetku razvoja pizze je bila bolj podobna focaciji
[You must be registered and logged in to see this image.]
Paradižnik je prišel v sedemnajstem stoletju iz Amerike
[You must be registered and logged in to see this image.]
Pizza je bila vedno pripravljena v veliko variantah
[You must be registered and logged in to see this image.]
Pizza vedno pomeni kulturo in bližino družine
[You must be registered and logged in to see this image.]
V razlogih za priznanje dediščine Unesca je omenjeno tudi strokovno znanje in
                                  starodavno znanje pizzaiolov
[You must be registered and logged in to see this image.]
Do zdaj je pizza prava "spretnost" kuharjev in gurmanska jed, rezultat raziskav
                                         in eksperimentiranja
[You must be registered and logged in to see this image.]
V času koronavirusa so si Italijani privoščili 135.000 m2 pizze Margerite kar je
                                    površina 20 nogometnih igrišč

Mmmmmm, prekrasne slike. Ovo bi moglo ići i u rubriku za ljubitelje dobre hrane. Nećemo o tome da li je u pitanju zdrava hrana ili ne
Inače, sjećam se da sam tamo negdje u vrijeme srednje škole, kada sam "gutao" sve što se tiče starog Egipta i Grčke - tu ne mislim na hranu, nego na događaje, ali i mitologiju i legende - pročitao jednu zanimljivu pričicu. 
Naime, tu se radilo o izbjeglicama iz Troje, članovima kraljevske obitelji i njihovoj pratnji. Kako su u to vrijeme o svemu odlučivali nakon savjetovanja sa prorocima i proročicama, njima je bilo pretskazano da će lutati bez cilja sve dok ne stignu do mjesta gdje će ponuđenu im hranu pojesti zajedno sa "tanjurom", odnosno posudom na kojoj je hrana. 
Da li slučajno ili voljom bogova, to se ostvarilo upravo na jednom od brežuljaka na kojima se kasnije razvio grad Rim. 
Naravno, ova legenda nije znanstveno utemeljena, ali pričalo se i o tome da je Troja izmišljena, pa su je ipak pronašli. Tko zna, možda jednog dana od nekud iskrsne neki zapis ili artefakt koji bi i o ovoj temi nešto više rekao.

Nedavno je Berač Šparuga objavio tekst na koji se može nadovezati ovaj donji: 


Tko bila stvarna Maria iz mjuzikla Moje pjesme, moji snovi? – 1905.


[You must be registered and logged in to see this image.]



[th]

---

Maria Augusta rođena je u vlaku, a udala se za Georga Ludwiga von Trappa.Glavni lik poznatog filmskog hita Moje pjesme, moji snovi (engl. The Sound of Music), Maria, koju je glumila Julie Andrews, osmišljen je prema stvarnoj osobi, koja je doista proživjela sudbinu prilično sličnu onoj u filmu i ostavila o tome uspomenu. Maria je rođena pod imenom Maria Augusta Kutschera 26. Siječnja 1905. godine, i to u vlaku koji je vozio njenu majku iz alpskog sela u kojem je živjela prema bolnici u Beču.Maria je u sedmoj godini života već postala siroče. S 18 je ušla u samostan da bi se pripremila da postane redovnica. U međuvremenu je zamoljena da podučava jedno od sedmero djece Georga Ludwiga von Trappa, čija je supruga preminula. Zaljubili su se i von Trapp je oženio Mariu. Obitelj se doista bavila pjevanjem i postala poznata po tome. Napustili su Austriju, istina ne preko planina, nego vlakom usred bijela dana.Održavali su koncertne turneje po Europi i SAD-u, da bi se napokon smirili u SAD-u. Maria je nadživjela supruga za 40 godina. Za Hrvatsku je zanimljivo je da je Georg Ludwig von Trapp rođen u Zadru, a studirao je u Rijeci. Bio je kapetan u Austrougarskoj ratnoj mornarici. Prva supruga, s kojom je imao sedmero djece i koja je rano preminula, bila je Agatha Whitehead, unuka riječkog industrijalca Roberta Whiteheada (koji je s našim Ivanom Lupisom zaslužan za proizvodnju prvog torpeda).[/th]

Prekjučer sam kratko spomenuo Ivana Lupisa u objavi o Mariji Augusti. Danas nešto malo više o njemu:


Ivan Lupis – izumitelj torpeda (1813.)


[You must be registered and logged in to see this image.]

Rusi otkrili Antarktiku – posljednji neotkriveni kontinent – 1820.

[You must be registered and logged in to see this image.]





[th]

---

Dana 28. siječnja 1820. godine čovječanstvo je otkrilo posljednji neotkriveni kontinent na našem planetu. Bila je to Antarktika, a zanimljivo je da ju je otkrila jedna ruska istraživačka ekspedicija.Što su Rusi uopće radili na južnoj Zemljinoj polutki u to doba? Riječ je bila o ekspediciji Ruske carske mornarice po južnim morima. Naime, Rusija je u to doba bila već prvorazredna svjetska pomorska sila. Primjerice, u to su doba Rusi imali kolonije u Kaliforniji i na Havajima. Vladali su i nad Aljaskom, kao i u središnjoj Aziji.Rusku su ekspediciju činila dva broda – Vostok i Mirni. Glavni zapovjednik bio je Fabian Gottlieb von Bellingshausen, podrijetlom baltički Nijemac, a zvanjem časnik Ruske carske mornarice (kasnije je postao i admiral). On je putovao na većem brodu (Vostoku). Brodom Mirni zapovijedao je ruski časnik Mihail Lazarev (kasnije je također postao admiral).Osim što su otkrili novi kontinent Antarktiku, Bellingshausen i Lazarov na istom su putovanju cijelu Antarktiku i oplovili. To je bilo za Bellingshausena već drugo oplovljivanje svijeta u životu. Nakon povratka u Rusiju postao je carski admiral.[/th]

Prvi senator indijanskog porijekla u SAD-u (1907.)

[You must be registered and logged in to see this image.]


Curtis je studirao pravo i radio kao odvjetnik u rodnom gradu. Zatim je bio zastupnik u Zastupničkom domu Sjedinjenih država te je na današnji dan 1907. izabran za senatora. On je prvi i posljednji američki senator indijanskog porijekla. Čak je bio na drugoj najvišoj poziciji u američkom senatu (engl. President pro tempore of the United States Senate).

LEV TROCKI

Na današnji dan leta 1929 so iz Sovjetske zveze izgnali revolucionarja in politika Leva Trockega. Med letoma 1918 in 1924 je bil minister za obrambo, ustanovil je Rdečo armado. Po Leninovi smrti je neuspešno poskušal postati njegov naslednik, močno je kritiziral Josipa Visarijonoviča Stalina. Leta 1927 so ga izključili iz Komunistične partije. Stalinov agent ga je leta 1940 ubil v mehiški prestolnici.

Trocki se je rodil judovskima staršema kot Lev Davidovič Bronštejn (Бронштейн) v današnji severni Ukrajini. Oče ga je poslal na študij v Odesso, kjer se je izkazal kot izvrsten študent. V najstniških letih je postal član ljudske stranke in se začel zanimati za marksizem.

Prvič so ga zaprli leta 1898 zaradi širjenja socialističnih idej, dve leti kasneje je bil izgnan v Sibirijo. V zaporu se je poročil z marksistko Aleksandro Sokolovsko, ki mu je v Sibiriji rodila hčerki Nino in Zinaido. Leta 1902 je s ponarejenim potnim listom pod imenom Trocki (tako je bilo ime glavnemu ječarju v Odessi, kjer je bil zaprt) iz Sibirije pobegnil v London. Povezal se je z Lenin in sodeloval pri revolucionarni reviji Iskra. Konec leta je spoznal Natalijo Sedovo, se leta 1903 drugič poročil in ostal z njo do smrti (v zakonu sta se jima rodila Lev in Sergej Sedov).
Večkrat je bil zaradi svojih revolucionarnih nazorov aretiran in izgnan, petnajst let je preživel v tujini.

Leta 1917, po strmoglavljenju ruskega carja Nikolaja Romanova, se je vrnil v Rusijo in začel tesno sodelovati z Leninom in boljševiki. Bil je eden od glavnih organizatorjev oktobrske revolucije, ki je na oblast postavila boljševike leta 1922 so ustanovili Sovjetsko zvezo.

Trocki, Leninova desna roka, je postal ljudski komisar za zunanje zadeve, ustanovitelj in poveljnik Rdeče armade, ljudski komisar za obrambo in eden od ustanovnih članov politbiroja. Ko je leta 1924 Lenin umrl, je Stalin prevzel oblast in kmalu začel s čistkami. Trockega je izključil iz politbiroja in Komunistične partije ter ga izgnal. Azil je Trocki iskal v mnogih evropskih državah, nazadnje pa je z družino pobegnil v Mehiko, kjer ga je sprejel Diego Rivera.

Po neuspešnem atentatu maja 1940, je sovjetskemu agentu Mercaderju 20.avgusta 1940 s cepinom Trockega uspelo umoriti. Njegove zadnje besede naj bi bile: »Tega napada ne bom preživel. Stalin je končno izpolnil nalogo, ki mu je prejšnjikrat spodletela.«

OPERACIJA GNOM

Stalinov načrt za osvoboditev morilca Trockega

Španskega agenta NKVD Ramóna Mercaderja so po tem, ko je Trockemu 20. avgusta 1940 razbil lobanjo s cepinom, takoj ujeli telesni stražarji revolucionarnega vodje. Trocki je umrl v krčih dvanajst ur po napadu. Mercaderja so prepoznali kot Jacquesa Mornarda, po obravnavi pa je bil v Mehiki obsojen na dvajset let zapora zaradi umora. Kmalu zatem so se začeli kovati načrti za njegovo osvoboditev.

Stalin se je leta 1943, tri leta po zločinu, odločil, da je prišel čas za osvoboditev Mercaderja iz zapora, in začel kovati načrt za reševalno operacijo. Operacija je dobila kodni naziv »Gnom« in je vključevala nabor možnosti za Mercaderjev pobeg iz zapora pri pomoči sovjetskih agentov in mehiških komunistov.

Rezident sovjetske vohunske službe v Mehiki Leonid Aleksandrovič Ejtingon si je leta 1943 zamislil načrt za Mercaderjev pobeg, ki bi se zgodil med enim od njegovih izhodov iz zapora Lecumberri na soočenje v sodišču. Želel je izkoristiti priložnost, ko bi Mercaderja obdajalo manj stražarjev, ga zvleči v avto in spraviti iz države. Za podkupovanje uslužbencev zapora in policije je bilo namenjenih 20.000 dolarjev.

Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni

Velikemu nezaupanju ter razhajanju med sovjetskimi agenti in španskimi republikanci v Mehiki se je pridružil še nepričakovan prihod morilčeve matere, Caridad Mercader, marca 1945. Pred prihodom v Moskvo je prejela odlikovanje red Lenina, ki ga je Stalin podelil njenemu sinu, ki je bil razglašen za heroja Sovjetske zveze. Caridad je prišla z namero, da opravi niz pogovorov z mehiškimi oblastmi in zagotovi sinovo osvoboditev. Ni vedela, da bo to samo poslabšalo situacijo.
V NKVD (predhodniku KGB-ja) so od začetka izkazovali nezadovoljstvo nad njeno prisotnostjo v Mehiki. Obisk matere, ki so jo sovjetski vohuni imenovali KLAVA, je vznemirila mehiške oblasti, ki so zaradi tega poostrile varnostne ukrepe.

Kot piše Archive.org so Američani medtem vzpostavili projekt „Venona“,  ki se je ukvarjal s sledenjem sporočil med sovjetskimi veleposlaništvi in Moskvo. Spomladi 1945 so Američani prestregli naslednje sporočilo med Mehiko in ZSSR:
„Menimo, da bo prisotnost KLAVE na VASI v prihodnje precej oteževala projekt GNOM.“
Z »vasjo« je bila mišljena Mehika.
Sovjeti so Caridad Mercader, ki je bila prav tako agentka NKVD in prijateljica (po nekaterih virih tudi ljubica) vodje obveščevalne službe Lavrentija Berije, ukazali, da zapusti Mehiko. Po tem Sovjetska zveza ni več poskušala osvoboditi Ramóna Mercaderja, ki je moral odslužiti polno kazen – dvajset let zapora. Dolga leta je preživel za knjigami, v glavnem na temo elektronike, veliko časa je prebiral knjige drugim, nepismenim zapornikom.

Sladek zapor

Sodeč po knjigi Ejfingon, Stalinove tajne operacije v Mehiki je bilo Mercaderjevo bivanje v zaporu Lecumberri dokaj prijetno. Dvakrat na teden so k njemu prihajale prostitutke, hrano so mu nosili iz najboljših restavracij, kadil pa je drage cigare. Vse to zahvaljujoč tisočim dolarjem, ki jih je vsak mesec prejemal iz New Yorka. Celo znani pesnik Pablo Neruda ga je enkrat obiskal v zaporu.

Pisatelj Gregorio Luri je v svoji knjigi Obljubljeno nebo: Ženska v službi Stalina napisal, da je morilca Trockega v njegovi celici obiskovala tudi znana pevka in španska igralka Sara Montiel in da jo je Mercader naučil brati in pisati. Nekaj let kasneje so nekateri španski mediji trdili, da je priljubljena igralka postala noseča in rodila hči Ramóna Mercaderja, ki je bila takoj po rojstvu razglašena za mrtvo, v resnici pa naj bi bila ukradena in posvojena.

Konec na Kubi

Mercader nikoli ni nasprotoval materi zaradi njenega vmešavanja v operacijo Gnom, vendar ji nikoli ni odpustil, da je moral »šestnajst let preživeti v zaporu zaradi njene napake.«
Iz zapora je bil izpuščen leta 1960, nakar je živel med Moskvo in Karibi, dokler ni kritiziral sovjetske invazije na Češkoslovaško. Takrat se je preselil na Kubo, kjer je 19. oktobra 1978 v Havani tudi umrl.

Po pisanju časnika El Mundo, ki je pred dvema letoma odkril zanimivo informacijo, je njegov brat Luis Mercader menil, da je kostni rak, zaradi katerega je umrl Ramón, povzročila radioaktivna ura, ki so mu jo podarili na zabavi sedeža KGB v Havani. Dokazov, ki bi to trditev potrjevali, ni.
Pisatelj Gregorio Luri nakazuje na očitno strinjanje Mercaderjeve matere in Berije glede operacije Gnom. Pisatelj je prepričan, da Sovjetska zveza nikoli ni hotela osvoboditi Mercaderja, ampak je želela s tem samo odvrniti Američane od druge tajne operacije Enormous, s katero je želela pridobiti ameriške raziskave projekta Manhattan.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Lev Trocki leta 1897
[You must be registered and logged in to see this image.]
Lev Trocki leta 1924
[You must be registered and logged in to see this image.]
Lev Trocki po smrti 21.avgusta 1940
[You must be registered and logged in to see this image.]
Mehiška policija drži cepin za led, ki ga je Ramon Mercader uporabil 20.avgusta 1940.
Mercader znan tudi kot Jacques Mornard in Frank Jackson, je bil "družinski prijatelj"
       Trockega. Trocki je pred umorom dejal, da je njegovo smert naročil Stalin
[You must be registered and logged in to see this image.]
Ramon Mercader v bolnici Cruz Verde v Mexicu, 23,avgusta 1940. Mercaderja so
                                 pretepli telesni stražarji Trockega

[You must be registered and logged in to see this image.]
Ramon Mercader v svoji celici, v kateri je prestal 10 let in odslužil polovico
kazni,16.julij 1950. Tajni zapornik ni nikoli prostovoljno poziral fotografom,
vse odkar je bil obsojen. Preko svojega odvetnika je plačal zasebno celico
              in ni kazal nikakršnih znakov, da želi zapustiti zapor
[You must be registered and logged in to see this image.]
Ramon Mercader v letalu kubanske letalske družbe v Mehiki, 8,maja 1960. Na levi
strani je tajnik češkoslovaškega veleposlaništva na Dunaju, Olldrich Novicki, na
sredini pa je njegov odvetnik Eduardo Cisneroc. Mercader je bil izpuščen tri mesece
         pred koncem prestajanja kazni, po tem ko je v zaporu preživel 20 let
[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Grob Trockega v Giudad Mexicu

JALTSKA KONFERENCA


Na današnji dan leta 1945 sta ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt in angleški premier Winston Churchill odpotovala na srečanje na Jalto, kjer sta se sestala s sovjetskim voditeljem Josipom Stalinom.

4.februarja leta 1945 se je na Jalti začela konferenca, na kateri so se zbrali trije najpomembnejši voditelji zavezniških držav, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Združenih držav Amerike − Stalin, Churchill in Roosevelt. Sklenili so dogovor o zadnjih vojaških operacijah proti Nemčiji in Japonski in povojni razdelitvi sveta. Na konferenci je Sovjetska zveza pristala, da bo vstopila v vojno proti Japonski. Nemčijo naj bi delili na štiri okupacijske cone, govorili pa so tudi o osnovah organizacije Združenih narodov.

V dokumentih pa niso bili objavljeni naslednji tajni sklepi:
* Sovjetski zvezi so obljubili vrnitev azijskih ozemelj, ki jih je izgubila na začetku stoletja v vojni z Japonsko, v zameno pa je napovedala vojno Japonski.
* Dogovor o pravici veta zmagovitih protifašističnih sil v novo nastajajoči Organizaciji Združenih narodov.
* Sporazumeli so se o medsebojni izmenjavi vojnih ujetnikov in civilistov, ki jih bodo zajeli v Nemčiji.

Poleg tega je bil še en problem, ki se je resno soočal z udeleženci konference v Jalti. Na kratko, lahko se opredeli kot sledi. Dejstvo je, da je zaradi ofenzive Rdeče armade, od februarja 1945, oblast na Poljskem pripadala začasni vladi, ustanovljeni iz pro-sovjetskih članov poljskega odbora za narodno osvoboditev (PKNO). To oblast so priznale samo vlade ZSSR in Češkoslovaške.
Hkrati je bila poljska vlada v izgnanstvu v Londonu, ki jo je vodil goreči protikomunist Tomas Archishevsky. Pod njegovim vodstvom se je oborožene sile poljskega podzemlja pozval k pozivu, da se prepreči vstop sovjetskih čet na ozemlje države in z njimi vzpostavitev komunističnega režima.

Tako je bilo eno od vprašanj konference na Jalti razvoj skupne odločitve glede oblikovanja poljske vlade. Omeniti je treba, da glede tega vprašanja ni bilo posebnega nesoglasja. Odločeno je bilo, da je, ker je bila Poljska od fašistov osvobojena izključno s strani Rdeče armade, pošteno, da bi sovjetsko vodstvo prevzelo nadzor nad oblikovanjem vladnih organov na svojem ozemlju. Zaradi tega je bila ustanovljena začasna vlada narodne enotnosti, ki je vključevala poljske politike, lojalne stalinističnemu režimu.

Odločitve konference na Jalti so se dotaknile še enega, nič manj pomembnega vprašanja - okupacije Nemčije in njene delitve na ozemlja, ki jih nadzira vsaka od zmagovalnih držav. Zanje je bila po skupnem soglasju uvrščena tudi Francija, ki je prejela tudi okupacijsko območje. Kljub temu, da je bil ta problem eden od ključnih, sporazum o njem ni povzročil vročih razprav. Temeljne odločitve so sprejeli voditelji Sovjetske zveze, Združenih držav in Združenega kraljestva že septembra 1944 in določeni s podpisom skupnega sporazuma. Zato so voditelji držav na konferenci v Jalti le potrdili svoje prejšnje odločitve.

V nasprotju s pričakovanji je bil podpis konferenčnega protokola spodbuda za nadaljnje procese, zaradi česar je bila razdeljena Nemčija, ki se je raztezala že več desetletij. Prva je bila ustanovitev nove države prozahodne usmerjenosti septembra 1949 - Zvezne republike Nemčije, katere ustavo so tri mesece prej podpisali predstavniki Združenih držav, Velike Britanije in Francije. V odgovor na ta korak, natanko mesec dni kasneje, se je sovjetska okupacijska cona preoblikovala v Nemško demokratično republiko, katere življenje je bilo pod budnim nadzorom Moskve. Poskušali so se tudi odcepiti Vzhodno Prusijo.

V sporočilu, ki so ga podpisali udeleženci srečanja, je bilo navedeno, da morajo odločitve, sprejete na konferenci v Jalti, služiti kot jamstvo, da Nemčija nikoli ne bo mogla sprožiti vojne v prihodnosti. V ta namen je treba uničiti celoten vojaško-industrijski kompleks, preostale vojaške enote razorožiti in razpustiti, nacistično stranko pa "obrisati s površine zemlje". Šele po tem bo nemški narod lahko pridobil primerno mesto v skupnosti narodov.

Tudi večno „balkansko vprašanje“ je bilo uvrščeno na dnevni red konference v Jalti. Eden od vidikov je bil položaj v Jugoslaviji in Grčiji. Obstaja razlog za domnevo, da je Stalin tudi na srečanju oktobra 1944 Britaniji omogočil, da določi prihodnjo usodo Grkov. Zaradi tega so se spopadi, ki so sledili v tej državi leto kasneje med podporniki komunistov in zahodnoevropskih formacij, končali z zmago za slednje.
Hkrati pa je Stalin uspel vztrajati, da je v Jugoslaviji oblast ostala v rokah predstavnikov narodnoosvobodilne vojske pod vodstvom Josipa Broza Tita, ki je imel takrat marksistične poglede. Pri oblikovanju vlade mu je bilo priporočeno, da vključi čim več demokratično mislečih politikov.

Eden najpomembnejših končnih dokumentov konference na Jalti je bil imenovan »Deklaracija o osvoboditvi Evrope«. Opredelila je posebna načela politik, ki so jih zmagovalne države nameravale izvajati na ozemljih, ki so jih osvojili fašisti. Predvsem je zagotovila ponovno vzpostavitev suverenih pravic narodov, ki tam živijo.
Poleg tega so udeleženci konference prevzeli obveznost, da skupaj pomagajo ljudem teh držav pri uresničevanju njihovih zakonskih pravic. V dokumentu je poudarjeno, da bi morala ureditev, vzpostavljena v povojni Evropi, pomagati odpraviti posledice nemške okupacije in zagotoviti oblikovanje številnih demokratičnih institucij.
Žal pa ideja o skupnem delovanju v korist osvobojenih držav ni bila resnično izvedena. Razlog za to je bil, da je vsaka zmagovalna sila imela zakonsko pooblastilo samo na ozemlju, kjer so bile njegove enote nameščene, in je sledila svoji ideološki liniji. Posledica tega je bila spodbuda za razdelitev Evrope na dva tabora - socialistična in kapitalistična.

Udeleženci konference na Jalti so se na srečanjih dotaknili tudi tako pomembne teme, kot je višina odškodnine (odškodnine), ki jo je po mednarodnih zakonih Nemčija morala plačati zmagovalni državi za nastalo škodo. Končnega zneska v tistem času ni bilo mogoče določiti, vendar je bil dosežen dogovor, da bo ZSSR dobil 50%, saj je med vojno utrpel največje izgube.

Glede dogodkov, ki so se zgodili v tem obdobju na Daljnem vzhodu, je bilo odločeno, da je bila Sovjetska zveza dva ali tri mesece po predaji Nemčije prisiljena v vojno z Japonsko. Za to so v skladu s podpisanim sporazumom Kurilski otoki preneseni na njega, pa tudi na Južni Sahalin, ki ga je Rusija izgubila zaradi rusko-japonske vojne. Poleg tega je sovjetska stran prejela v dolgoročni najem kitajske vzhodne železnice in Port Arthur.

Srečanje voditeljev "velikih treh", ki je potekalo februarja 1945, je v zgodovino zašlo tudi zato, ker je bilo to začetek izvajanja ideje nove Lige narodov. Vzrok za to je bila potreba po ustanovitvi mednarodne organizacije, katere naloga bi bila preprečiti kakršne koli poskuse, da bi prisilno spremenili pravne meje držav. To pooblaščeno pravno telo je kasneje postalo Združeni narodi, katerih ideologija se je razvila med konferenco v Jalti.

Datum za sklic naslednje (San Francisco) konference, na kateri so delegacije 50 držav ustanoviteljic pripravile in potrdile njeno listino, so uradno napovedali tudi udeleženci srečanja v Jalti. Ta pomemben dan je bil 25. april 1945. ZN, ki so jih ustvarila skupna prizadevanja predstavnikov številnih držav, so prevzele funkcijo poroka stabilnosti povojnega sveta. Zahvaljujoč njeni verodostojnosti in operativnim ukrepom je večkrat uspela najti učinkovite rešitve za najzahtevnejše mednarodne probleme.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Winston Leonard Spencer Churchill, Franklin Delano Roosvelt in Josip Visarjonovič Stalin
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                   Posvetovanje na konferenci
[You must be registered and logged in to see this image.]
Zavezniki v drugi svetovni vojni - »Veliki trije« na Jaltski konferenci; Winston Churchill,
Franklin D. Roosevelt in Josif Stalin. Prisotni so tudi angleški admiral flote, Andrew Cunningham,
RN, maršal RAF-a Sir Charles Portal, RAF (oba stojita za Churchillom); ter admiral flote
                             William D. Leahy, USN, (stoječ za Rooseveltom)
[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Intenzivno zasedanje na Krimu
[You must be registered and logged in to see this image.]
Winston Leonard Spencer Churchill, Franklin Delano Roosvelt in Josip Visarjonovič Stalin
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Zasedanje na Jalti
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Veliki trije odločajo o usodi sveta
[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Konferenca na Jalti je trajala do 11.februarja
[You must be registered and logged in to see this image.]
Winston Leonard Spencer Churchill, Franklin Delano Roosvelt in Josip Visarjonovič Stalin
[You must be registered and logged in to see this image.]
Ob obletnici so v bližini palače Livadija krimske oblasti odkrile spomenik iz brona
z vsemi tremi državnimi voditelji, delo moskovskega umetnika Zuraba Ceretelija

Na današnji dan, 04.02.1985. nekadašnja JNA je doživjela nešto što se nikad prije i nikad kasnije nije desilo. Naime, toga dana sam ja postao pripadnik JNA. VP9030/23 Brioni.
U kontinentalnom dijelu zemlje je već danima vladao snijeg i led, a slično me je dočekalo i u Puli. Toga dana sam prvi puta u životu doživio da bacim grudu snijega u more. 
Sve u svemu, upravo u ovo vrijeme sam bio svježe ošišan i okupan, te obučen u ganc-novu uniformu. 
Samim time sam stekao i privilegiju da, evo danas mogu biti pripadnik ovog Foruma.

goran9030 (citat):

Sve u svemu, upravo u ovo vrijeme sam bio svježe ošišan i okupan, te obučen u ganc-novu uniformu. 
Samim time sam stekao i privilegiju da, evo danas mogu biti pripadnik ovog Foruma.

U Bosni kazu, sto voz povuce i vojska obuce....
Al' da nije tako nebi ni mi imali srecu i cast da se druzimo s tobom. 
Hvala ti sto svojim prisustvom, komentarima i humorom obogacujes ovo nase druzenje. 

Hvala na lijepim riječima druže Pero

goran9030 (citat):

Nedavno je Berač Šparuga objavio tekst na koji se može nadovezati ovaj donji: 


Tko bila stvarna Maria iz mjuzikla Moje pjesme, moji snovi? – 1905.


[You must be registered and logged in to see this image.]


















[th]

---

Maria Augusta rođena je u vlaku, a udala se za Georga Ludwiga von Trappa.Glavni lik poznatog filmskog hita Moje pjesme, moji snovi (engl. The Sound of Music), Maria, koju je glumila Julie Andrews, osmišljen je prema stvarnoj osobi, koja je doista proživjela sudbinu prilično sličnu onoj u filmu i ostavila o tome uspomenu. Maria je rođena pod imenom Maria Augusta Kutschera 26. Siječnja 1905. godine, i to u vlaku koji je vozio njenu majku iz alpskog sela u kojem je živjela prema bolnici u Beču.Maria je u sedmoj godini života već postala siroče. S 18 je ušla u samostan da bi se pripremila da postane redovnica. U međuvremenu je zamoljena da podučava jedno od sedmero djece Georga Ludwiga von Trappa, čija je supruga preminula. Zaljubili su se i von Trapp je oženio Mariu. Obitelj se doista bavila pjevanjem i postala poznata po tome. Napustili su Austriju, istina ne preko planina, nego vlakom usred bijela dana.Održavali su koncertne turneje po Europi i SAD-u, da bi se napokon smirili u SAD-u. Maria je nadživjela supruga za 40 godina. Za Hrvatsku je zanimljivo je da je Georg Ludwig von Trapp rođen u Zadru, a studirao je u Rijeci. Bio je kapetan u Austrougarskoj ratnoj mornarici. Prva supruga, s kojom je imao sedmero djece i koja je rano preminula, bila je Agatha Whitehead, unuka riječkog industrijalca Roberta Whiteheada (koji je s našim Ivanom Lupisom zaslužan za proizvodnju prvog torpeda).[/th]

Včeraj je prišla žalostna novica, da je preminil Cristopher Plummer - RIP:

CRISTOPHER PLUMMER & GEORG LUDWIG VON TRAPP

Kanadski igralec Christopher Plummer se je rodil 13. decembra 1929 v Torontu v Kanadi. Številnim oboževalcem se je v srca zapisal z nepozabno vlogo v uspešnici Moje pesmi, moje sanje. Umrl je v 92. letu.

Umrl je filmski igralec Christopher Plummer. Kljub bogati igralski karieri in številnim filmskim, televizijskim in gledališkim vlogam je najbolj poznan po vlogi aristokratskega vdovca Georga von Trappa v glasbenem filmu Moje pesmi, moje sanje iz leta 1965, v katerem je zaigral skupaj z Julie Andrews.


Christopher Plummer se je rodil v Torontu kot edinec Isabelle Mary Abbott in Johna Plummerja. Je pravnuk nekdanjega kanadskega premierja Johna Abbotta. Starša sta se kmalu po njegovem rojstvu ločila, zato je Christopher odraščal v razširjeni družini Abbott.
 
Plummer se je napotil na študij z željo, da bi postal koncertni pianist, vendar se je že kot otrok zaljubil v gledališče. Na gledaliških deskah je začel nastopati pri 18 letih, kmalu se je lotil tudi študija igre.

Na Broadwayu je debitiral leta 1953 v predstavi The Starcross Story, njegova prva filmska vloga pa je iz leta 1958, ko je zaigral v Stage Struck. Sledilo je več kot 90 vlog. Med njimi velja omeniti vloge v zgodovinskem spektaklu Padec rimskega cesarstva, Mož, ki je hotel biti kralj, Waterloo, Bitka za Anglijo, Nicholas Nickleby, Čudoviti um, Malcolm X, Dekle z zmajskim tatujem ter Volk z Wall Streeta.

Za vlogo v filmu Ves denar sveta se mu je izmuznil tudi oskar, s čimer bi bil najstarejši dobitnik oskarja v tej kategoriji, je pa to postal leta 2012, ko je prvič v svoji dolgoletni karieri, pri 82 letih, prejel kipec za stransko moško vlogo v filmu Začetniki, za to vlogo pa je dobil tudi zlati globus. Za oskarja je bil nominiran še leta 2010 za upodobitev slovitega ruskega pisatelja Leva Tolstoja v filmu Poslednja postaja. Film je ena najljubših igralčevih stvaritev.

Veljal je za enega najboljših dramskih igralcev svoje generacije. Za svoje delo je prejel najvidnejše nagrade na vseh treh področjih ustvarjanja. Poleg omenjenega oskarja je še dvakrat prejel televizijskega emmyja in dvakrat gledališkega tonyja.

Vzrok smrti igralske legende še ni znan. Igralčeva družina je potrdila le, da je umrl mirno in da se je poslovil na svojem domu v Connecticutu ob ženi, s katero sta bila poročena 53 let.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                          Glasbena družina Trapp
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Nekoč (1965) in danes (2013)
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Julie Andrews kot Maria
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                 Christoper Plummer je dočakal 92 let
[You must be registered and logged in to see this image.]
             Christoper Plummer v svojem zadnjem filmu Knives.out leta 2019


                                   Julie Andrews v Moje pesmi, moje sanje

                                                        So Long Farewell


                                                                Do-Re-Mi


                                                               Edelweiss


                                   Christoper Plummer in Julie Andrews leta 1965

                                    Cristopher Plummer in Julie Andrews leta 2005

FRANCE PREŠEREN

Na današnji dan leta 1849 je v Kranju umrl France Prešeren, pravnik, ki velja za največjega slovenskega pesnika.


3. decembra 1800 se je rodil v kmečki družini v Vrbi na Gorenjskem. Bil je tretji otrok in prvi sin Mine ter Šimna. Kmetija Prešernovih je bila ugledna, zato so Franceta lahko šolali. Mati si je želela, da bi postal duhovnik. Šolati se je začel leta 1808 pri stricu, duhovniku na Kopanju pri Grosupljem, od leta 1810 pa je obiskoval ljudsko šolo v Ribnici, kjer je bil kot odličnjak zapisan v zlato knjigo.

Izobraževanje je od leta 1812 nadaljeval v Ljubljani, kjer je naslednje leto začel obiskovati gimnazijo. Po njej je končal še dva letnika tedanje "filozofije", priprave na univerzitetno šolanje. Leta 1822 se je vpisal na pravno fakulteto na Dunaju, kar je v družini povzročilo hud spor. A vseeno je šest let pozneje študij dokončal, potem pa se je zaposlil pri ljubljanskem odvetniku Leopoldu Baumgartnerju kot odvetniški pripravnik.

V Ljubljani se je navezal na profesorja in knjižničarja Matijo Čopa, ki je bil zelo izobražen, saj je govoril 19 jezikov. Leta 1832 je Prešeren v Celovcu komaj opravil sodno-odvetniški izpit. Začel je pisati za zbornik Kranjska čbelica, ki je izšel petkrat, in sicer 1830, 1831, 1832, 1834 in 1848. 6. aprila 1833 je Prešeren v trnovski cerkvi zagledal Julijo Primic, hčerko iz bogate ljubljanske družine, in se vanjo zaljubil. Ta neuslišana ljubezen je močno vplivala na pesnikovo nadaljnje življenje in ustvarjanje.

Leto pozneje je postal odvetniški pripravnik pri starem prijatelju Blažu Crobathu. Večkrat je zaprosil za samostojno odvetniško mesto, vendar so mu avstrijske oblasti prošnje vedno znova zavračale, saj je bil zaradi svoje svobodomiselnosti označen kot politično sumljiv.

Okoli leta 1837 se je zapletel z Ano Jelovšek, revno služkinjo pri Crobathovih, ki je bila tedaj še mladoletna. Rodila mu je tri otroke - Terezijo (15. oktober 1839-14. maj 1840), Ernestino (18. december 1842-3. december 1917) in Franca (18. september 1845-17. avgust 1855). Zaradi številnih izgub - smrti Smoleta in Čopa ter poroka Primičeve - je zapadel v krizo in se vdal alkoholu. Leta 1846 so mu končno odobrili prošnjo za samostojno odvetniško pisarno v Kranju. Leta 1848 je zbolel za cirozo jeter. Prešeren je umrl v četrtek, 8. februarja 1849. Pokopali so ga 10. februarja v Kranju.

Prešernovo pesniško delo razdelimo na tri časovna obdobja: mladostno obdobje (1824-1828), zrelo obdobje (1828-1840) in pozno obdobje (po letu 1840). Svoje najboljše pesmi je izdal v Poezijah, ki so izšle leta 1847. Znane so njegove pesmi Povodni mož, Lenora, Ljubezenski soneti, Zabavljivi soneti, Gazele, Sonetni venec, Turjaška Rozamunda, Slovo od mladosti, Krst pri Savici, K slovesu, Nezakonska mati, Neiztrohnjeno srce in slovenska himna Zdravljica, ki jo je napisal leta 1844.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                            France Prešeren
[You must be registered and logged in to see this image.]
  Dr.France Prešeren - litografija Božidar Jakac 1944
[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Zdravljica 1844
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                 France Prešeren

VALENTINOVO

Na današnji dan se praznuje Valentinovo ali praznik svetega Valentina, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen - največkrat s pošiljanjem voščilnic (pogosto anonimnih) in izmenjavo daril. Praznik svetega Valentina se je sprva praznoval kot rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu. Današnji pomen je dobil šele po visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni

Danes je praznik najbolj povezan z medsebojno izmenjavo valentinčkov - ljubezenskih pisemc v obliki srca ali krilatega Kupida. Po nekaterih ocenah jih ljudje vsako leto pošljejo milijardo, s čimer se praznik uvršča na drugo mesto; zaostaja le še za božičem. Zveza tudi ocenjuje, da 85% vseh valentinčkov kupijo ženske.

Valentin

Do danes so bili razglašeni trije sveti Valentini. 14. februarja goduje vplivni gnostični učitelj Valentinius, ki je leta 143 kandidiral za rimskega škofa. V svojih naukih je krščansko ljubezen primerjal z zakonsko posteljo, kar je bilo v močnem nasprotju z asketsko krščansko mislijo, ki je takrat prevladovala. Stephan A. Hoeller o Valentiniusu pravi naslednje: »Poleg krsta, maziljenja, evharistije, mašniškega posvečenja in obredov umiranja valentinijska gnoza omenja še dva velika in sveta zakramenta, imenovana 'odrešenje' (apolytrosis) in 'poročna soba'.«

Srednji vek

Prvo pričevanje o povezanosti dne svetega Valentina z romantično ljubeznijo sega v 14. stoletje, ko so v Angliji in Franciji 14. februar označevali kot dan, ko se ženijo ptički. V tej dobi so si ljubimci takrat izmenjevali pisemca in se imenovali za valentine. Verjetno je, da marsikatera legenda o svetem Valentinu izhaja prav iz tega časa. Med njimi so tudi naslednje:

* na večer, preden je bil sveti Valentin zaradi svoje krščanske vere mučen, naj bi ječarjevi hčeri predal ljubezensko pismo, na katerem je pisalo »Od tvojega Valentina«.
* Ko je cesar Klavdij II. prepovedal poročanje rimskih vojakov, naj bi sveti Valentin skrivoma pomagal pri njihovi izvedbi.
V večini legend se kot datum svetnikovega mučeništva pojavlja 14. februar.
Znamenita, a pogosto spregledana, je tudi omemba valentinovega v Shakespearovi tragediji Hamlet, ko Ofelija med svojim norim govorom v četrtem dejanju pravi: »Jutri je valentinovo«.

Valentinovo v zahodnem svetu

V zahodnem svetu se poleg voščilnic podarja tudi vrsta drugih daril. Običajno moški obdarujejo ženske. Darila navadno vključujejo vrtnice in čokolado. Podarja se tudi nakit.
V marsikateri osnovni šoli se od učencev zahteva, da za valentinovo podarijo voščilnico ali darilce vsakomur v razredu. Pri tem pogosto zapišejo, kaj cenijo drug pri drugem. Čeprav se ta navada včasih kritizira kot nepotrebna ali neprimerna, ponekod obstaja že desetletja.
Samski ljudje praznik pogosto sarkastično imenujejo »Dan zavedanja samskosti«.

Valentinovo na Slovenskem

God svetega Valentina se na Slovenskem že dolgo praznuje, vendar je imel drugačen pomen. Poznan je pregovor, da Valentin - prvi spomladin (pomladni svetnik) - prinese ključ do korenin, zato se po starem kmečkem koledarju na ta dan začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih. Poleg tega naj bi se takrat snubili ali ženili tudi ptički (ti se ženijo tudi na Gregorjevo in Vincencijevo). V Beli krajini pravijo, da se z valentinovim začne prvi spomladanski dan.
V severovzhodni Sloveniji gospodinje na valentinovo po drevju in grmih nastavijo otrokom Valentinove potičke.
Med Slovenci naj bi bilo valentinovo najbolj priljubljeno na Primorskem. V Šmavru pri Gorici se s prvo nedeljo po Valentinu začne sezona vaških praznikov na Goriškem. Na ta dan praznujejo tudi praznik štrukljev.
Kot dan zaljubljencev se valentinovo praznuje šele v sodobnem času. Tako pojmovanje praznika je prišlo k nam z Nizozemskega.

Valentinovo v drugih kulturah

Na Japonskem, v Koreji in podobno tudi v Avstraliji se je zaradi obsežnih marketinških prizadevanj valentinovo razvilo kot dan, ko ženske in redkeje tudi moški ljudem, ki jih imajo radi, podarjajo slaščice in cvetje. Vendar pa je za mnoge ženske, zlasti pisarniške delavke, dejanje postalo obveznost in se od njih pričakuje, da (včasih s precejšnjimi stroški) podarijo čokolado vsem moškim sodelavcem. Na Japonskem tako čokolado imenujejo giri-choco (義理チョコ) - sestavljeno iz besed giri (obveznost, dolžnost) in choco, skrajšana oblika besede chokorēto (チョコレート), kar pomeni čokolada. Tej nasprotna je honmei-choco, ki jo podarijo svojim dragim. Čokolado, ki si jo izmenjujejo prijateljice, imenujejo tomo-choco.

Zaradi nadaljnjih marketinških prizadevanj se je razvil tudi dan, ko naj bi moški tistim, ki so jih na valentinovo obdarovali, uslugo vrnili. V resnici ti pogosto obdarujejo le svoje izbranke. Ta dan se praznuje 14. marca in se imenuje Beli dan. Prvotno je namreč veljalo, da se podarja belo čokolado ali mehke penaste bonbone marshmallows. Vendar pa se v zadnjem času podarja tudi perilo.
V Koreji se 14. aprila praznuje tudi Črni dan, ko moški, ki za valentinovo niso dobili ničesar, skupaj jedo rezance po kitajsko v črni omaki, imenovane Jajangmyun.
Valentinovo praznujejo tudi v perzijski kulturi (Iran), čeprav trda islamska vlada to kot del zahoda zavrača in omejuje.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Sveti Valentin
[You must be registered and logged in to see this image.]
                     Švedski koledar s prikazanim dnem svetega Valentina (1712)
[You must be registered and logged in to see this image.]
          Voščilnica za valentinovo, okoli leta 1910
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Lepe misli za valentinovo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                      1 unčni srebrnik Love
[You must be registered and logged in to see this image.]
         1 unčni srebrnik Vsa moja ljubezen tebi
[You must be registered and logged in to see this image.]
               1 unčni srebrnik Valentinovo 2021


                      Ravno na Valentinovo je prišel nov posnetek Perpetuum Jazzile

ENZO ANSELMO FERRARI

Na današnji dan leta 1898 se je v Modeni rodil ustanovitelj tovarne avtomobilov Ferrari Enzo Anselmo Ferrari. Po vojni, natančneje leta 1947, je odprl tovarno, ki je nosila njegovo ime. Zaradi finančnih težav se je moralo podjetje povezati s Fiatom, ki je Ferrarija nato prevzel. Leta 1963 je podjetje skušal kupiti tudi Ford za 18 milijonov dolarjev, a ga je Ferrari zavrnil. Enzo je bil izvršni direktor podjetja do leta 1971, ko je odstopil, a je imel velik vpliv nad podjetjem vse do svoje smrti.

"Leta 1912 sem videl fotografijo dirkača Raffaele Di Palma, ki je zmagal na Indinapolisu 500 in sem si rekel, on je italijan, zakaj ne morem biti tudi jaz veliki dirkač? Od takrat naprej so bila vsa moja dejanja usmerjena v te sanje kot adolescenta!"
[You must be registered and logged in to see this link.]

Enzo Ferrari je začel dirkati leta 1919 in je dirkal do leta 1931, ko je dopolnil 33 let, v tem času je dirkal na 41 dirkah z 9 zmagami, vse z Alfa Romeo. Med drugim je dirkal z CMN, Isotta Fraschini in Steyr. CMN 15, CMN 20, Isotta Fraschini 100 IM Corsa, Alfa Romeo 20, Alfa Romeo ES Sport, Alfa Romeo 40, Steyr, Alfa Romeo RL Targa Florio, Alfa Romeo RL SS, Alfa Romeo P2, Alfa Romeo RL MM, Alfa Romeo 6C 1500, Alfa Romeo 1500 SS, Alfa Romeo 1750, Alfa Romeo 6C 1750 GS, Alfa Romeo 8C 2300 MM.

Zmage: 9
Drugo mesto: 4
Tretje mesto: 3
Četrto mesto: 3
Peto mesto: 5
Vir: zbirke iz osebnega arhiva Autosprint št.32-33 leta 2013 ob 25 letnici smrti Enza Ferrarija                
Ferrari: Piloti che gente ,Življenje, mit, avtomobili, zanimivosti

"Najlepša zmaga je tista, ki šele prihaja!"
Enzo Ferrari

"Drugi je prvi med poraženci."
Enzo Ferrari

"Sanje prinašajo življenje v človeka. Usoda je v veliki meri v naših rokah, seveda, ko jasno vemo kaj hočemo in za kar smo odloženi da bomo uspeli.
Enzo Ferrari

"Mislim, da je v tem svetu pravično le tisto, kar grozljivo želimo."
Enzo Ferrari

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
            Enzo Ferrari za volanom Alfa Romeo
[You must be registered and logged in to see this image.]
Enzo Ferrai je 12.marca 1947 osebno testiral prvi Ferrari 125 S, ki je bil narejen v 2 primerkih
[You must be registered and logged in to see this image.]
Phil Hill in Wolfgang Von Trips sta z Ferarri 156 F1 osvojila svetovno prvenstvo leta 1961
[You must be registered and logged in to see this image.]
         John Surtees je postal s Ferrari 158 svetovni prvak leta 1964
[You must be registered and logged in to see this image.]
           Najlepša zmaga je tista, ki bo šele prišla
[You must be registered and logged in to see this image.]
Niki Lauda, Clay Regazzoni in Carlos Reutemann so osvojili konstruktorski naslov leta 1975, 1976 in 1977
[You must be registered and logged in to see this image.]
Leta 1979 sta Jody Schechter in Gilles Villeneuve osvojila naslov z Ferrari 312 T4
[You must be registered and logged in to see this image.]
Ferrari 126C2 so naslov leta 1982 osvojili Gilles Villeneuve, Didier Pironi, Patrick Tambay in Mario Andretti
                    Leta 1983 pa s Ferrari C2B ponovili Rene Arnoux in Patrick Tambay
[You must be registered and logged in to see this image.]
 Michael Schumacher, Eddie Irvine in Mika Salo na Ferrari F399 so po 16 letih povrnili konstruktorski naslov
[You must be registered and logged in to see this image.]
Michael Schumacher je z Ferrari F2000 osvojil svoj prvi naslov in obranil naslov Ferrari
[You must be registered and logged in to see this image.]
Michael Schumacher in Rubens Barrichello sta osvojila konstruktorski naslov leta 2001, 2002, 2003 in 2004
[You must be registered and logged in to see this image.]
Kimi Raikkonen in Felipe Massa pa leta 2007 in 2008 ponovno ubranila naslov
[You must be registered and logged in to see this image.]
             Ferrarijevi dirkalniki vseh obdobij leta 2005 na Nürburgringu                 
[You must be registered and logged in to see this image.]
                 "Drugi je prvi od poražencev"
[You must be registered and logged in to see this image.]
         Ferrari F40 je bil zadnji za časa življenja Enza Ferrarija
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Ferrari Enzo
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Ferrari Enzo
[You must be registered and logged in to see this image.]
                 Prvi dirkalni Ferrari 125 S in Ferrari LaFerrari aperta 70
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Ferrari 488 Pista
[You must be registered and logged in to see this image.]
           Ferrari Portofino - prejemnik nagrade Red Dot Award 2018
[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Ferrari 488 GTE na dirki 24 ur Le Mans
[You must be registered and logged in to see this image.]
     Sebastian Vettel v Ferrari SF71 je bil pri Ferrariju od 2015 do 2020
[You must be registered and logged in to see this image.]
           Kimi Raikkonen je še vedno zadnji Svetovni prvak s Ferrarijem

[You must be registered and logged in to see this image.]

ĐORĐE BALAŠEVIĆ

Na današnji dan je v 68. letu starosti umrl legendarni kantavtor Đorđe Balašević. Zadnje dneve se je zaradi pljučnice zdravil na infekcijski kliniki v Novem Sadu, kasneje pa se mu je zdravstveno stanje poslabšalo in je umrl. Srbski mediji poročajo, da je umrl zaradi novega koronavirusa.

Legendarni srbski pevec je bil že več dni v bolnišnici zaradi pljučnice. V zadnjem dnevu se je njegovo stanje poslabšalo, tudi zaradi njegovih predhodnih kroničnih zdravstvenih težav. Umrl je tri mesece pred svojim 68. rojstnim dnevom.
Pred tem je imel Balašević že več dni zdravstvene težave, simptomi pa so bili podobni okužbi z novim koronavirusom, zdravnika pa je obiskal šele, ko se mu je stanje poslabšalo. Po pregledu so ugotovili, da je imel vnetje obeh pljučnih kril, zaradi česar je bil sprejet v beograjsko infekcijsko kliniko.

Đorđe Balašević v JLA

Ko je, kot se za večnega študenta spodobi, pri sedemindvajsetih prišel v JLA, je bil že zvezda in vzorčen primer dobrega starejšega mladinca. Nastopal je v vojaških televizijskih oddajah, brenkal v uniformi. Bil je najbolj zaželen zvezdnik, ki ni ogrožal nikogar. Ko so nogometaši odhajali na svetovno prvenstvo v Španiji, kjer so potem doživeli fiasko, jim je igral on. Od mladosti naprej strasten nogometaš, ki ni nikoli nehal navijati za Jugoslavijo.


Izdal 12 albumov

Balašević se je rodil 11. maja 1953 v Novem Sadu, kjer je tudi odraščal, poezijo pa je začel pisati že v osnovni šoli. Začetek njegove glasbene poti sega v leto 1977, ko je postal član skupine Žetva. Pred začetkom samostojne kariere leta 1982 je bil tudi član skupine Rani mraz, s katero je leta 1978 nastopil na festivalu v Opatiji. Takrat je v zasedbi nastopal tudi Bora Đorđević, ki jo je kmalu zatem zapustil in ustanovil Ribljo čorbo.

Leta 1979 je Balašević kot član skupine Rani mraz zmagal na splitskem festivalu s pesmijo Panonski mornar. Tedaj je kot tekstopisec sodeloval tudi z Zdravkom Čolićem in skupino Srebrna krila. S skupino Rani mraz je posnel še dve uspešnici, pesem Priča o Vasi Ladačkom in Život je more. Leta 1982 je zapustil skupino in se posvetil samostojni glasbeni poti. Istega leta je izdal album Pub in se podal na jugoslovansko turnejo. 

Znan je bil po skladbah, kot so Svirajte mi jesen stiže, Dunjo moja, Neki novi klinci, Prva ljubav, Računajte na nas in Odlazi cirkus.
Izdal je skupaj 12 albumov. Nastopil je v nekaj televizijskih serijah, za katere je tudi napisal glasbo.
Legendarni "panonski mornar", ki je bil na glasbeni sceni prisoten več kot 40 let, je bil priljubljen tudi v Sloveniji.
Novica o Balaševićevi smrti se je hitro razširila na družbenih omrežjih, kjer se vrstijo pokloni njegovih oboževalcev. 

Leta 2019 zadnjič v Sloveniji

V državah nekdanje skupne države je vrsto let polnil velika prizorišča, tudi v Sloveniji je večkrat nastopil. V Ljubljani je rad koncertiral v Križankah, ki mu jih je leta 2017 uspelo tudi razprodati.
Leta 2018 je nastopil v ljubljanskih Stožicah. S koncertom je v sklopu turneje Baronov bal obeležil častitljivo 40. obletnico delovanja, pred koncertom pa je v Ljubljani predstavil prvi del svoje dvojezične avtobiografske knjige Koledar mojega otroštva/Kalendar mog detinjstva, ki je izšla pri novosadski založbi Balbelo, piše STA.

Kot je tedaj povedal glasbenik, je knjiga, za katero si je resnično želel, da izide tudi v slovenščini, v 99 odstotkih avtobiografska in temelji na njegovih osebnih izkušnjah, a je kljub vsemu zamenjal nekatera imena, "da se v likih ne bi kdo prepoznal in ga tožil".

Kot mesto mu je bil v Sloveniji zelo ljub Maribor in festival Lent, na katerem je prav tako nastopil.
Leta 2019 pa je, le dan po svojem 66. rojstnem dnevu, nastopil v ljubljanskem Cankarjem domu, kjer je občinstvu z bolj intimno zasedbo predstavil akustični projekt Koledar mojega otroštva (Kalendar mog detinjstva) ter svoje legendarne pesmi.

Odzivi številnih glasbenikov

Glasbenikovi družini je po pisanju srbske tiskovne agencije Tanjug že izrazil sožalje predsednik srbskega parlamenta Ivica Dačić. Kot je zapisal, bo Balašević ostal v spominu kot izvrsten in provokativen pesnik, ikona Novega Sada in ljubezen Beograda. Dodal je: "Izvajalec, pesnik in modri mislec, čigar pesmi smo prepevali z vsem srcem in dušo."

Prav tako je sožalje glasbenikovi družini po pisanju Tanjuga izrazil predsednik pokrajinske vlade Vojvodine Igor Mirović. "Đorđe Balašević je s svojo poezijo in glasbo trajno zaznamoval umetniško sceno ne le pri nas, ampak v celotni regiji. Desetletja je prebujal najgloblja čustva v poslušalcih vseh generacij, ki njegove pesmi še vedno znajo na pamet," je njegove besede povzela agencija.

Srbski glasbenik Momčilo Bajagić Bajaga, vodja glasbene skupine Bajaga i Instruktori, pa je ob Balaševićevi smrti po pisanju Tanjuga povedal: "Đole je bil eden od simbolov jugoslovanske pop scene in njegove pesmi so bile prepoznavne od Vardarja do Triglava. Težko mi je in nikakor ne morem "obdelati" informacije, da ga ni več. Bil je velik pesnik in ni dvoma, da je njegov odhod velik udarec za našo kulturo," povzema STA.

Hrvaški pevec Massimo Savić je glasbenemu kolegu posvetil objavo na Instagramu. Ob njegovi fotografiji zapisal nekaj vrstic iz kantavtorjeve pesmi Život je more. Na koncu je dodal še: "Panonski mornar, moja žalost nima ne konca ne dna."

Srbska pevka Marija Šerifović je na Instagramu ob njegovi fotografiji zapisala: "Žalosten dan za umetnost, za vse tiste, ki so ga imeli radi in katerim je zapustil verze za večnost. Veliki Đorđe Balašević, simbol svobode in ljubezni".

Igralec Rade Šerbedžija pa je za Novosti izjavil: "Ta moj Đorđe je bil velik umetnik, eden največjih v umetnosti in ljudskosti, hrabrosti in človeškosti. Treba mu je postaviti spomenik. Znal se je prikrasti za hrbet in reči: 'Prišel si, brat.' Ter nato odpeti nekaj pesmi, me poljubiti in izginiti. Bil je božanski."

MISEL DNEVA

Kadarkoli sem imel bend ali nogometno moštvo, vedno je bilo večnacionalno. To so bili moji rojaki. Ne more biti moj rojak nekdo, ki sicer pripada istemu narodu kot jaz, a sovraži človeka, s katerim sem doslej živel in igral.
Đorđe Balašević, kantavtor (1953 - 2021)
Primorske novice, 22. februar 2021
[You must be registered and logged in to see this link.]

R.I.P - Đorđe Balašević

[You must be registered and logged in to see this image.]
"Rani mraz v sestavi: Biljana Krstić, Verica Todorović, Đorđe Balašević in Bora Đorđević junija 1978
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Riblja čorba
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Đorđe Balađević na koncertu
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Đorđe Balašević
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Đorđe Balašević


          Đorđe Balašević - Računajte na nas (med mladimi je bila kot prava himna)

             Đorđe Balašević - Panonski mornar - zmagal na popevki v Splitu 1979

                               Đorđe Balašević - Svirajte mi, jesen stiže dunjo moja

                                             Đorđe Balašević - Prva ljubav

                                              Đorđe Balašević - Regruteska

                                              Đorđe Balašević - Kad odem

                                              Đorđe Balašević - Slovenska

VLADIMIR BARTOL


Na današnji dan leta 1903 se je v Trstu rodil slovenski pisatelj in dramatik Vladimir Bartol. Njegovo najbolj znano delo je Alamut, ki je prevedeno v številne jezike.

Bartol se je rodil kot tretji otrok Gregorju Bartolu, poštnemu uslužbencu, in Marici Bartol - Nadlišek, ki je bila po poklicu učiteljica, ukvarjala pa se je tudi s pisanjem. V svoji avtobiografiji se je opisal kot pretirano občutljiv otrok, ki se je sam sebi zdel kot malce drugačen otrok z bogato fantazijsko predstavo. Navduševale so ga mnoge stvari, najrajši pa je imel biologijo, filozofijo, psihologijo, umetnost in seveda literaturo in pa gledališče. Kot znanstvenik je tudi zbiral in raziskoval metulje.

Študij na Sorboni

Šolo je obiskoval v Trstu in jo dokončal v Ljubljani. Nato se je vpisal na univerzo in študiral psihologijo in filozofijo. Posebno se je navduševal nad delom Sigmunda Freuda. Diplomiral je leta 1925 in nadaljeval študij na znameniti Sorboni v Parizu v letih 1926-1927. Leta 1928 je služil vojsko v Petrovaradinu v Srbiji.

Od 1933 do 1934 je prebival v Beogradu, kjer je tudi urejal časnik. Nato se je vrnil v Ljubljano, kjer je živel kot svobodni umetnik do leta 1941. Po 2. svetovni vojni je najprej delal kot tajnik SNG-ja v Ljubljani, nato pa je odšel nazaj v Trst in se preživljal kot kulturni delavec. Leta 1956 se je znova vrnil v Slovenijo in nastopil delo uslužbenca organizacije pri SAZU-ju. Tu je delal do svoje smrti 12. septembra 1967.

Bartol je v nasprotju s takrat prevladujočim socialnim realizmom ustvarjal slovensko različico moderne psihoanalitične in filozofske proze. Njegova novelistika ima vse značilnosti feljtona oziroma ironične debatne proze, v kateri je v ospredju spopad mnenj, največkrat povezan z erotičnimi pustolovščinami.

Vladimir Bartol je kot eden izmed več kot sto tisoč primorskih beguncev simpatiziral z organizacijo TIGR in po mnenju svojega sodobnika, kritika Line Legiše prek alegorij iz islamskega sveta govoril o njenem boju, tudi v zbirki Al Araf in romanu Alamut.

O veri, terorizmu in ideologiji

Bartolovo najpomembnejše pripovedno delo je roman Alamut iz leta 1938. Ta sloni na temeljitem študiju zgodovinskih virov, filozofskih del, literarne zgodovine arabskih in srednjeveških dežel in Korana. Zgodba se odvija v 11. stoletju na Srednjem vzhodu, v Iranu, kjer pod vodstvom absolutnega ideologa ustanovijo strogo vzgajano sekto izbrancev, ki fanatično izpolnjujejo najokrutnejša teroristična dejanja. Alamut je preveden v petnajst jezikov. Vladimir Bartol je bil tudi plodovit literarni, gledališki in likovni poročevalec.

Roman Alamut je Bartol oprl na zgodovinsko dogajanje v 11. stoletju v Perziji. Osrednji lik je Hasan ibn Saba, od Alaha poslani prerok, ki izza okopov svojega orlovskega gnezda, gradu Alamut, vodi sveto vojno proti perzijskemu cesarstvu. Veliko močnejšemu sovražniku se postavi po robu z majhno skupino privzgojenih privržencev, fedaijev, ki jim v zameno za njihovo zvestobo ponudi več, kot so navadni smrtniki kadar koli mogli okusiti. Zgodba z Bližnjega vzhoda je še danes izjemno priljubljena med bralci z vsega sveta.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                 Vladimir Bartol leta 1953
[You must be registered and logged in to see this image.]
                 Njegov najbolj znan roman Alamut