Na današnji dan

vladimir (citat):

ovo bi trebao biti dan zalosti za srpski narod. gledam danas tv ostrvo Vido ili ostrvo smrti,Krf -ostrvo nade ,Solun vojnicko groblje.Kjmakcelan vrata slobode . 5000 poginulih, kosturnica,grob do groba. I tako dalje. koliko je ovaj srpski narod dao zivota za slobodu svih naroda na podruciju ex.YU.Kako nam je to vraceno 1941 ili 1991. to je stvarno strasno.

Obeležava se nešto a za to nešto više od milion srba je dalo život.

JAWAHARLAL NEHRU

Na današnji dan leta 1889 se je v Alahabadu rodil pomemben indijski voditelj Jawaharlal Nehru. Izoblikoval je tako imenovano indijsko pot v socializem in bil eden izmed utemeljiteljev Gibanja neuvrščenih.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Jawaharlal Nehru in Mahatma Gandhi

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Jawaharlal Nehru in hčerka Indira Gandhi

[You must be registered and logged in to see this image.]
            Ob državniškem obisku Jaqueline Kennedy, Jawaharlal Nehru, Indira Gandhi in John Kennedy

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Gamal Abdel Naser, Džavaharlal Nehru in Josip Broz Tito leta 1956 na Brionih

[You must be registered and logged in to see this image.]
          Gamal Abdel Naser, Džavaharlal Nehru in Josip Broz Tito leta 1956 na Brionih

[You must be registered and logged in to see this image.]     [You must be registered and logged in to see this image.]
                     Naslovnica Time - 17.oktober 1949                                                     Naslovnica Time - 24.avgust 1942

[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
                             50 Paise                                                            Ob 100.letnici rojstva

RMS QUEEN ELIZABETH

Na današnji dan leta 1968 se je na svojo zadnjo plovbo odpravila ladja Queen Elizabeth, največja čezoceanska potniška ladja.
RMS Queen Elizabeth je bila oceanska linijska ladja, ki jo je zgradil ladjedelničar John Brown and Company za družbo Cunard Line. V uporabo je vstopila leta 1940, sprva se je uporabljala za prevoz vojakov.

Dolžina: 312 m
Širina: 36 m
Višina: 71 m
Teža: 83.673 ton
Pogon: parne turbine - 160.000 hp - 120 MW s štirimi propelerji
Ugrez: 12 m
Potniki: 2.283

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Lepotica RMS Queen Elizabeth

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                RMS Queen Elizabeth

[You must be registered and logged in to see this image.]      [You must be registered and logged in to see this image.]
Leta 1942 vozi britanske vojake                                                   Razglednica RMS Queen Elizabeth

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Uničujoč požar 7.januarja 1972 na RMS Queen Elizabeth v Hong Kongu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                      RMS Queen Elisabeth se je prevrnila po uničujočem požaru

iz filma "turneja" (mislim, da je to ta) krasna scena, ko vojak / vojnik (oblast, moč (snaga) med, življenjem in smrtjo) vpraša: ko je tu djavaharlal..., ma najprej te zmazi/strava, potem se pa nasmeješ, hvala bogu (je vedel/znao kdo je to)...

BELI TARTUF za 75.000 €


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Beli tartuf je tehtal okoli 850 gramov

Kupec iz Hongkonga je na včerajšnji dražbi za okoli 850-gramski gomolj belega tartufa odštel kar 75.000 €. Dražba je potekala v dvorcu Grinzane Cavour v italijanski deželi Piemont.
Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala Isabelle Gianicolo z Nacionalnega študijskega centra za tartufe, je šlo za dobrodelno dražbo, zato dosežena cena ne odraža nujno dejanske vrednosti tartufa.

Kot je dodala, pa je dejstvo, da je letošnje suho vreme poskrbelo za poskok cen z lanskih od 3000 do 4000 evrov na kar 6000 tisoč evrov za kilogram tega aromatičnega gomolja, priljubljenega v kulinariki.

Suša sicer ne bo vplivala na kakovost tartufov, bodo pa ti manjši. "Zagotovo na dražbo ne bo zelo velikih tartufov, bodo pa ti vseeno zelo kakovostni," je pojasnila Ganicolova.
[You must be registered and logged in to see this link.]


BELI TARTUF za 223.000 €


[You must be registered and logged in to see this image.]
      V Firencah je bil leta 2007 prodan skoraj 1497 g težak beli tartuf za 223.000 €

SUEŠKI PREKOP

Na današnji dan leta 1869 so slovesno odprli Sueški prekop. Načrte zanj je izdelal Alois Negrelli, gradili pa so ga celih deset let pod vodstvom Francoza Ferdinanda Lessepsa. Pri gradnji Sueškega prekopa je umrlo okoli 20.000 ljudi. Prekop je dolg skoraj 163 kilometrov, globok pa 20 metrov. Morsko pot med Londonom in Mumbajem skrajša za skoraj 8.000 kilometrov.

* Leta 1862 je imela družba v lasti kar 1.800 kamel, ki so vsak dan dostavljale pitno vodo za 25.000 delavcev. Dnevni stroški so bili samo za dostavo vode ogromni, tako da so leta 1863 zgradili dovod pitne vode.
* Danes je prekop postal predvsem pot za prednjeazijsko (bližnjevzhodno nafto), druge stvari pa iz Azije po vodi (največ seveda iz Kitajske) potujejo v Evropo prek Tihega oceana, Panamskega prekopa in Atlantskega oceana. Veliko tovora iz Kitajske prispe v Evropo tudi s transsibirsko železnico prek Moskve.
* Včasih, ko še ni bilo prekopa, so del transporta opravili tako, da so tovor izkrcali in ga med obema morjema (Sredozemskim in Rdečim) prepeljali po kopnem. Ladje iz Azije so morale na poti do Evrope obkrožiti Afriko, kar je pot podaljšalo za približno 8.000 kilometrov.
* Obstaja 14 trajektnih linij za prevoz avtomobilov in potnikov prek prekopa. Cestni predor Ahmed Hamdi je predor pod Sueškim prekopom z enim prometnim pasom in je bil odprt leta 1983. Nahaja se 17 kilometrov severno od Sueza. Dolg je 1704, najnižja globina je 42 metrov. Prek prekopa pa sta tudi zgrajena dva mosta (eden je premični).

[You must be registered and logged in to see this image.]
162,25 kilometrov dolg kanal je gradilo 1,5 milijona delavcev, prek njega pa gre letno 7% vse svetovne pomorske trgovine

[You must be registered and logged in to see this image.]
Kanal so slovesno odprli 17. novembra 1869 pod francosko kontrolo, in to navkljub vsem denarnim in drugim težavam,
                                čeprav je bila končna cena kar dvakrat dražja od načrtovane

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Egipt uspešno preizkusil nov Sueški prekop

MAERSK LINE

[You must be registered and logged in to see this link.]

LNG PLINSKI TANKER

[You must be registered and logged in to see this link.]

LETALONOSILKA USS THEODORE ROOSEVELT CVN71

[You must be registered and logged in to see this link.]

PRAZNIK KAKIJEV

Zlato jabolko iz Strunjana: Zakaj je umeden kaki najboljši?

V Strunjanu se je danes začel 17. Praznik kakijev, organizatorji pa do nedelje pričakujejo okoli 15 tisoč obiskovalcev. Z letošnjo letino so pridelovalci zadovoljni, nam je povedal Franco Giassi. Sadeži so zaradi suše nekoliko manjši, a "vrhunske kvalitete".


[You must be registered and logged in to see this link.]

FERRARI  F2001

Na avkciji v Sothesby je bil prodan Ferrari 2001 za 6,4 milijona €, rekordna cena za dirkalnik Formule 1, F2001, številka šasije 211, s katerim je Michael Schumacher zmagal GP v Montecarlu 2001, letu njegovega II.naslova svetovnega prvaka.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                              Ferrari F2001 z Michaelom Schumacherjev v Montecarlu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Že v začetku je Michael Schumacher prevzel vodstvo na dirki

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Suverena dirka Michaela Schumacherja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Ferrari F2001 drvi proti Rascasse

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Michael Schumacher z milimetrsko natančnostjo med ovinki

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Michael Schumacher v Ferrari F2001

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Vožnja z milimetrsko natančnostjo v Montecarlu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Michael Schumacher s Ferrarijem F2001 še vedno v vodstvu dirke

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Michael Schumacher v svojem elementu v Montecarlu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Pozdrav zmagovalca Michaela Schumacherja na Ferrari F2001

INDIRA PRIYADARSHINI GANDHI

Na današnji dan leta 1917 je bila rojena Indira Priyadarshini Gandhi (इन्दिरा प्रियदर्शिनी गान्धी)
V zgodovino se je zapisala kot indijska predsednica vlade med 19. januarjem 1966 in 24. marcem 1977 ter od 4. januarja 1980 do svoje smrti, 31. oktobra 1984, ko je bil nanjo izveden atentat.
Indira Gandhi je bila hči indijskega predsednika vlade Jawaharlala Nehruja (ni v sorodu z Mahatmo Gandijem). Po smrti jo je na mestu predsednika vlade nasledil njen sin Rajiv Gandhi, ki je bil prav tako umorjen.

Indira je bila del tiste slavne indijske družine, ki se je lahko pohvalila s kar petimi generacijami v parlamentu.
[You must be registered and logged in to see this image.]
Prvi je bil Indirin dedek Motilal Nehru, ugleden odvetnik in aktivist indijskega gibanja za neodvisnost. Motilalov sin Pandit Džavaharlal Nehru, njegova hči Indira Gandhi in njen sin Rajiv Gandhi so bili ministrski predsedniki Indije. Indirin vnuk Rahul Gandhi, pa je najmlajši član družine, ki se je dejavno podal v politiko.

Zanimivosti iz življenja legendarne Indira Gandhi:

* Njen sin Rajiv je bil kot mati tudi sam žrtev atentata, leta 1991 so ga v samomorilskem napadu ubili tamilski uporniki iz Šrilanke.
* Indijska Kongresna stranka (Indian National Congress, INC) je največja in najmočnejša politična stranka v Indiji. Stranka levega centra, kjer prevladujejo ideologija socialdemokracije, populizma in socialnega liberalizma.
* Indirini smrti so sledili številni izgredi, v katerih so se Hindujci znesli nad sikhi, ki so se morali razseliti, umrlo pa jih je več kot tri tisoč.
* Med študiranjem na Oxfordu je imela Indira največ težav z latinščino.
* Indirin mož, po katerem je Indira dobila priimek Ghandi, ni v sorodu z Mahatmo Gandijem.
* Kamala Kaul Nehru, Indirina mama, je bila prav tako borka za indijsko neodvisnost ter velik domoljub. Bila je znana kot zelo nežna ter občutljiva, a hkrati resna oseba.
* Na predvečer umora je na političnem shodu izjavila: "Vseeno mi je, ali me življenje zapusti v službi narodu. Če umrem danes, bo vsaka kapljica moje krvi okrepila narod."
* Sikhizem je peta največja religija na svetu. Ustanovljena je bila na prelomu iz 15. v 16. stoletje v severni Indiji. Privrženci se imenujejo sikhi, naj pa bi bilo približno 6 milijonov vernikov, njihovo kulturno središče pa je mesto Amritsar. Nauk napada hindujski kastni sistem, saj temelji na predpostavki o enakosti ljudi v božjih očeh. Začetnik je Guru Nanak.

"Karmo srečaš, ko se ji želiš izogniti."
Indira Gandhi

"Ljudje radi pozabljajo svoje dolžnosti, vedno pa si zapomnijo svoje pravice."
Indira Gandhi

"Odpuščanje je vrlina pogumnih."
Indira Gandhi

"Kjer ni volje ni ljubezni."
Indira Gandhi

"Ne moreš se rokovati s stisnjeno pestjo."
Indira Gandhi

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Na sliki Indira Nehru z Mahatmo Gandhijem leta 1924

[You must be registered and logged in to see this image.]
         Indira Nehru leta 1930                                              Indira Gandhi s svojim očetom Jawaharlal Nehru

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Indira Gandhi z očetom Jawaharlal Gandhi, Rajiv Gandhi in Sanyaj Gandhi

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               Indira Gandhi z Jacqueline Kennedy v New Delhiju leta 1962

[You must be registered and logged in to see this image.]
         Indira Gandhi in Josip Broz Tito na V.konferenci neuvrščenih v New Delhiju leta 1966

[You must be registered and logged in to see this image.]
53.letna ministrska predsednica Indira Gandhi
in njen vnuk Rahul Gandhi 19.novembra 1970

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Indira Gandhi z Richardom Nixonom leta 1971

[You must be registered and logged in to see this image.] 
                        Indira Gandhi in Josip Broz Tito

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Velika prijatelja Indira Gandhi in Josip Broz Tito

[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Posvetilo Indire Gandhi o Josipu Brozu Titu in Jugoslaviji napisano 8.junija 1983

ATENTAT NA JOHNA FITZGERALDA KENNEDYJA

Na današnji dan leta 1963 je ob 12.30 Lee Harvey Oswald v Dallasu ustrelil in ubil 35. ameriškega predsednika, Johna Fitzgeralda Kennedyja.

V Dallasu je 46-letnega Kennedyja, ki je bil na turneji po Teksasu, pričakala navdušena množica podpornikov, pa tudi številni nasprotniki njegove politike. Ko je kabriolet, iz katerega so množici mahali Kennedy, njegova žena Jackie in teksaški guverner John B. Connally s svojo ženo Nelliem, pripeljal na trg Dealey, so se zaslišali streli.

Prvi je predsednika zadel v vrat, drugi v hrbet, tretji je ranil guvernerja Johna B. Connallyja, četrti je Kennedyja zadel v glavo. Čez pol ure je Kennedy umrl. Atentatorja, Leeja Harveyja Oswalda, so prijeli že po 45 minutah, a ga je dva dni po pridržanju, še preden je bila proti njemu vložena obtožnica, ustrelil Jack Ruby.
Dve uri in osem minut po Kennedyjevi smrti je kot 36. predsednik ZDA prisegel dotedanji podpredsednik, Lyndon B. Johnson.
Kennedyja, ki se je rodil 29. maja 1917 in bil s 44 leti najmlajši ameriški predsednik ter prvi katoličan na tem položaju, so 25. novembra pokopali na washingtonskem vojaškem pokopališču Arlington.
Atentat ovija kopica tančic dvomov in skrivnosti ter do danes ostaja nezadovoljivo pojasnjen.

[You must be registered and logged in to see this link.]


RAZKRILI SKORAJ TRI TISOČ TAJNIH DOKUMENTOV O ATENTATU NA KENNEDYJA

Ameriška vlada je objavila skoraj tri tisoč tajnih dokumentov o atentatu na nekdanjega predsednika Johna F. Kennedyja. Ti med drugim kažejo, da je bila policija obveščena o grožnjah, ki jih je prejel njegov atentator, vendar ni ukrepala. Dan pozneje so ga ubili, še preden so mu začeli soditi. Dokumenti razkrivajo tudi poskuse Cie, da bi zastrupila kubanskega predsednika Castra.

Ameriškega predsednika Kennedyja so ustrelili 22. novembra 1963 na trgu Daley v Dallasu. Umrl naj bi po tretjem strelu, ki ga je Lee Harvey Oswald izstrelil iz šestega nadstropja bližnjega skladišča šolskih knjig na odprt avtomobil predsednika. Za 35. predsednika ZDA je bil smrtonosen strel v lobanjo. Umrl je na kraju nesreče.

VSEGA NISO OBJVILI, KER SE BOJIJO ZA VARNOST

S privolitvijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa so v četrtek objavili okoli 2.900 strani dokumentov, ki razkrivajo ozadje o atentatu. Po zakonu iz leta 1992 mora namreč ameriški nacionalni arhiv dokumente objaviti 25 let po smrti, razen če se predsednik odloči drugače. Razlogi so lahko ogrožanje državne varnosti, vpliv na mednarodne odnose, vpliv na delo obveščevalnih služb in to, da bi škoda presegla interes javnosti do informiranosti.
Nekaj sto dokumentov sicer še vedno ostaja tajnih, saj ameriški predsednik ter strokovnjaki služb FBI in Cia menijo, da bi lahko škodovali nacionalni varnosti.

MORILEC UBIT MED PREMEŠČANJEM IZ ZAPORA V ZAPOR

Oswald je bil nekdanji marinec in privrženec komunizma. Dokazano je bilo, da je Oswald streljal na predsednikov avtomobil. Strokovnjaki za orožje niso prepričani, da bi lahko s svojo puško tako natančno in učinkovito zadel tarčo.

Mesto, kjer je bil ustreljen Kennedy, je označeno s spominsko tablo. Zraven je postavljena lesena silhueta predsednikovega sina, kako salutira njegovi krsti med pogrebnim sprevodom.  Foto: Reuters  Oswald se je po atentatu z mestnim avtobusom vrnil v svoje stanovanje, pobral pištolo in nato na ulici ubil policista. Po dejanju se je skril v bližnjo kinodvorano, pri čemer so ga opazile priče, sledila pa je aretacija.
Med premeščanjem iz zapora v zapor ga je ustrelil in ubil lastnik nočnega kluba Jack Ruby, ki je bil vpleten v mafijske posle. Uvodoma je trdil, da je to storil, da bi Oswalda kaznoval za umor, kasneje pa je začel zgodbo spreminjati in navajati zarote.
Da se pripravlja umor Oswalda, je dan pred tem opozoril FBI, vendar so pri dallaški policiji zagotovili, da bo za varnost pri premeščanju primerno poskrbljeno. Oswald je bil ubit, še preden so proti njemu spisali obtožnico, razkrivajo včeraj objavljeni dokumenti.
Memorandum, ki ga je poslala CIA FBI-ju razkriva, da je novinar britanskega časopisa Cambridge Evening News 25 minut pred umorom prejel sumljiv klic. Anonimen klicatelj je novinarju naročil, naj pokliče na ameriško ambasado v Londonu saj bo izvedel pomembno novico.

SKORAJ TRI TISOČ DOKUMENTOV

Nekaj manj kot tri tisoč objavljenih dokumentov, ki jih javnost pred tem še ni videla, vsebuje informacije ameriške obveščevalne agencije Cia in zveznega preiskovalnega urada FBI, ki naj bi bile ključne. Informacije iz dokumentov so pomembne, ker bi z njimi lahko zatrli številne teorije zarote, ki so se razvile. Številni so sumili Sovjetsko zvezo, Cio in mafijo. Nekateri so s prstom kazali tudi na Fidela Castra in celo na ameriško vlado.

VEČ POSKUSOV CIE, DA BI SE ZNEBILA CASTRA

Dokumenti razkrivajo, da je Cia večkrat pripravljala atentat na nekdanjega voditelj Kube Castra. Ta se je leta 1963 razveselil smrti najmlajšega predsednika ZDA, vendar je leta 1978 Američanom zatrdil, da Kuba ni vpletena v umor, je zapisano v objavljenih dokumentih.


SOVJETI PREPRIČANI, DA JE BIL NAPAD SKRBNO NAČRTOVAN

Sovjetska zveza je Oswalda opisala kot nevrotičnega manijaka. Po njihovem mnenju je bil celoten napad skrbno načrtovan, za njim pa bi lahko stala ameriška desnica.

John F. Kennedy je bil četrti predsednik, ki je umrl v atentatu. Bil je tudi najmlajši od vseh ameriških predsednikov. Znan je bil po svoji šarmantnosti, s katero je v televizijskem soočenju pred volitvami premagal nasprotnika Richarda Nixona.
[You must be registered and logged in to see this link.]

* 24.novembra leta 1963 je Jack Ruby v Dallasu ubil Leeja Harveyja Oswalda, ki je bil obdolžen, da je streljal na predsednika Johna Kennedyja in ga ubil.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                            John Fitzgerald Kennedy kot 35.ameriški predsednik leta 1960

[You must be registered and logged in to see this image.]
[size=13]Joseph P.Kennedy v centru in njegova družina v času, ko je bil ambasador v Britaniji, z leve: Eunice, John Fitzgerald Kennedy, Rosemary,[/size]
[size=13]                                          Jean, Edvard, žena Rose, Joseph Jr.Kennedy, Patricia, Robert Fitzgerald in Kathleen

[/size]
[You must be registered and logged in to see this image.]
      Josip Broz Tito je 17.oktobra 1963 z ženo Jovanko obiskal Johna Fitzgeralda Kennedyja

[You must be registered and logged in to see this image.]
           Josip Broz Tito in John Fitzgerald Kennedy ter hčerka Caroline ter sin John Jr.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Bil je pobudnik poletov na Luno

[You must be registered and logged in to see this image.]
                   Predsednik Kennedy na usodni dan 22.11.1963 pozdravlja zbrane državljane v Fort Worthu v Texasu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Urnik obiska ameriškega predsednika Johna Fitzgeralda Kennedyja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                        John Fitzgerald Kennedy s svojo ženo Jacqueline snemana manj kot 1 uro pred atentatom

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     Zakonca Kennedy nekaj sekund pred tem, ko so odjeknili streli

[You must be registered and logged in to see this image.]
                 Odjeknili so prvi streli John Fitzgerald Kennedy leži ranjen na sedežu, Jacqueline pa beži nazaj

[You must be registered and logged in to see this image.]

                                                         Lee Harvey Oswald


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Časovnica poteka dogodkov

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     John Kennedy Jr. na pogrebu salutira pred očetovo krsto

U SAD se danas, inače četvrti četvrtak u mjesecu studenom obilježava Dan zahvalnosti - Thanksgiving. (U Kanadi drugi ponedjeljak u listopadu.)
Tijekom povijesti na taj dan se izražavala zahvalnost Bogu zbog dobre žetve, dok je danas praznik prilagođen modernom dobu, te svi koji slave izražavaju poštovanje Bogu, obitelji, prijateljima i zahvalnost za sva materijalna dobra.
Stanovnici SAD-a vjeruju u priču koja datira od jednog davnog, hladnog dana jeseni 1621. godine, kada je od stotinu engleskih doseljenika njih 46-oro jedva preživelo svoju prvu zimu u Novom svijetu. U tim teškim trenucima pripadnici plemena američkih Indijanaca Vampanoag u današnjoj saveznoj državi Massachusetts ih je primilo na večeru gdje su sa njima podelili plodove svoje žetve. Tada se na trpezi, navodno, našla i purica, koja je i danas nezaobilazna na blagdanskom stolu na Dan zahvalnosti.

Citat :

Tada se na trpezi, navodno, našla i purica, koja je i danas nezaobilazna na blagdanskom stolu na Dan zahvalnosti.

Danas ce ih 45 miliona zavrsiti na stolu!

DAN BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI

Na danšnji dan leta 1981 so aktivistke prvič proslavile kot dan boja proti nasilju nad ženskami.

Decembra 1999 je Generalna skupščina Združenih narodov 25. november z resolucijo 54/34 razglasila kot mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami.
Združeni narodi so povabili vlade, mednarodne organizacije in nevladne organizacije, naj spodbujajo in razvijajo dejavnosti, ki bi ozavestile javnost o problematiki nasilja nad ženskami.
Ženske po svetu so predmet posilstev, nasilja v družini in drugih oblik nasilja, velikokrat pa se o tem nasilju ne govori, niti ni podatkov o tem, koliko žensk je bilo žrtev tovrstnega nasilja. Datum 25. november je bil izbran zato, ker je leta 1960 dominikanski diktator Rafael Trujillo dal na izjemno krut način ubiti tri sestre Mirabal, ki so bile politične aktivistke v Dominikanski republiki.

* María Argentina Minerva Mirabal Reyes "Minerva", rojena 12. marca 1926, ubita 25. novembra 1960
* Patria Mercedes Mirabal Reyes "Patria", rojena 27. februarja 1929, ubita 25. novembra 1960
* Antonia María Teresa Mirabal Reyes "Maite", rojena 15. oktobra 1935, ubita 25. novembra 1960
* Belgica Adela Mirabal Reyes "Dede", rojena 1. marca 1925, umrla 1. februarja 2014.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Sestre Mirabal

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Patria, Minerva in Maria Teresa Mirabal

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Spomenik sestram v Hermanas Mirabal Province

[You must be registered and logged in to see this image.]
                   Hiša v Salcedu kjer so zadnjih 10 mesecev živele sestre Mirabal je sedaj muzej                                               200 dominikanskih pesov

ZDRUŽITEV DRŽAVE SHS in KRALJEVINE SRBIJE v KRALJEVINO SHS

1. decembra 1918 sta se tako Država SHS in Kraljevina Srbija (ki je prej pogoltnila Kraljevino Črno goro) združili v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS) pod vodstvom srbske dinastije Karađorđevićev. Nova zastava je bila modro-bela-rdeča tribarvnica. Himna je bila mešanica srbske Bože pravde, hrvaške Lepa naša domovina in slovenske Naprej zastave slave.
V novoustanovljeni Državi SHS in pozneje Kraljevini SHS je prišel le del slovenskega naroda. Zahodni del slovenskega narodnega ozemlja je namreč pograbila Italija, večina koroških Slovencev pa je po plebiscitu oktobra 1920 dokončno pripadla novi republiki Avstriji. Velik del Ogrskih Slovencev je pristal v novi državi, razen Slovencev, ki živijo v Porabju.

[You must be registered and logged in to see this image.]

MONIKA SELEŠ

Na današnji dan leta 1973 se je v Novem Sadu rodila Monica Seles, ki ima ameriško državljanstvo. V zgodnjih 90-ih letih je bila dolgo številka ena ženskega tenisa, zmagala pa je na devetih turnirjih za grand slam. Leta 1990 je bila najmlajša zmagovalka v zgodovini Roland Garrosa. Športna javnost jo dobro pozna tudi po tem, da jo je aprila 1993 na vrhuncu kariere v Hamburgu z nožem v hrbet zabodel neprištevni oboževalec Steffi Graf.

»Ne morem opisati trenutnih občutkov. Če obstaja popolna sreča, potem jo zdaj občutim.« Govori zmagovalcev so običajno polni predvidljivih krilatic, a tem besedam gre vendarle povsem verjeti. Izrekla jih je namreč Monica Seles, potem ko je osvojila OP Avstralije.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Monika Seleš je zmagala na 9 grand slam turnirjih

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Monika Seleš sedaj živi na Floridi

FRANCE PREŠEREN

Na današnji dan leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil največji slovenski pesnik France Prešeren, znan po mojstrskih pesnitvah, kot je Sonetni venec, in avtor slovenske himne.

Šolal se je v Ribnici in Ljubljani, pravo pa je študiral na Dunaju. Odvetnik v Kranju je postal šele dve leti pred smrtjo. Prvo pesem Dekletam je objavil v časopisu Illyrisches Blat leta 1827. Rokopise, ki jih je dal v oceno Kopitarju, je razen štirih izjem zažgal.
Poglavitni gibali njegove lirike sta bili nesrečna ljubezen do dekleta in prav tako ne preveč srečna, čeprav zelo trdna ljubezen do prebujajočega se slovenskega naroda. Sonetni venec, Sonetje nesreče, Krst pri Savici in druge njegove posamične pesmi so ostale do današnjih dni najlepši in največji dosežki slovenske poezije.

[You must be registered and logged in to see this link.]


Prešernov kruh
[You must be registered and logged in to see this link.]



[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                France Prešeren                                                                                        Rokopis Zdravljica št.4 leta 1844

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Sonetni venec leta 1834                                                                       Krst pri Savici leta 1836

[You must be registered and logged in to see this image.]        [You must be registered and logged in to see this image.]
                               Poezije Dr.Franceta Prešerna iz leta 1847                                                     1 Lipa - 29.11.1989

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
     Naslovnica šestega zvezka Slovenske Gerlice, ki vsebuje še preostalih osem Maškovih uglasbitev               1.naložbeni srebrnik Dr.France Prešeren 999/1000

[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Zlatnik Zlatarne Celje  - Dr.France Prešeren 1800 - 1849

  [You must be registered and logged in to see this image.]                           
    FNR Jugoslavija - France Prešeren - 10 din

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Tisoč tolarjev - 4,1729 €

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Prešernove kroglice

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                 2€ - France Prešeren - 2007

Imas stamparsku gresku, napisao si poezija iz 1947, treba da stoji iz 1847

CRAZY HORSE - NORI KONJ

Na današnji dan leta 1849 se je rodil indijanski poglavar Oglala Siouxov Crazy Horse (Nori konj).

* "Moja dežela je, kjer so pokopani moji mrtvi."
(Nori konj, indijanski poglavar)

* "Človek ne proda zemlje, po kateri ljudje hodijo."
(Nori konj, indijanski poglavar)

* "Najraje imamo naš lastni način življenja. Mi nismo bili noben strošek za državo. Vse, kar smo hoteli, je bil mir in da bi nas pustili pri miru."
(Nori konj, indijanski poglavar)

* "Pozdravljam svetlobo v tvojih očeh, kjer se nahaja cel univerzum. Kajti, ko si v tem centru v sebi in sem jaz v tem kraju v sebi, bova eno."
(Nori konj, indijanski poglavar)

* "Mi vas belcev nismo prosili, da pridete k nam. Veliki duh nam je dal to zemljo kot dom. Vi ste imeli svojo.
Mi se nismo vtikali v vas. Veliki duh nam je dal mnogo zemlje, da živimo na njej, in bizone, antilope in ostale lovne živali.
Ampak vi ste prišli k nam, vi mi jemljete mojo zemljo, vi pobijate našo divjačino in tako nam je težko živeti.
Sedaj nam pravite, naj delamo za preživetje, a Veliki duh nas ni naredil za delo, ampak da bi živeli od lova.
Vi belci lahko delate, če želite. Mi se nismo vmešavali v vaše zadeve, in spet pravite, zakaj ne postanete civilizirani?
Mi ne želimo vaše civilizacije! Radi bi živeli kot naši predniki.""
(Nori konj, indijanski poglavar)

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                Indijanski poglavas Siouxov Crazy Horse - Tasunka Witko

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Crazy Horse - Nori Konj

[You must be registered and logged in to see this image.]
Norega konja, ki bo sicer postal največji v kamen vklesan kip na svetu, pa že zdaj delajo več kot 60 let

SVETI NIKOLAJ - MIKLAVŽ

Na današnji dan praznuje sveti Nikolaj (Miklavž), kar je splošno ime za zgodovinsko osebnost svetega Nikolaja iz Mire.

Nikolaj je živel v 4. stoletju v bizantinski pokrajini Licija, sedanja Turčija, in je skrivaj obdaroval ljudi. To je skoraj vse, kar je znano o Nikolaju, ki je zavetnik pomorščakov, trgovcev, lokostrelcev, prostitutk, lekarnarjev, odvetnikov, zapornikov ter Rusije in Amsterdama.
Nikolaj iz Mire se je rodil okrog leta 270 v Liciji v Mali Aziji. Bil je škof. Njegov praznik praznujemo 6. decembra, ko naj bi umrl. Umrl pa naj bi med letoma 345 in 352. Na Nizozemskem praznujejo 5. decembra praznik sinterklaasavond ali večer svetega Nikolaja.
6. december je praznik za številne otroke po Evropi, saj na ta dan prejmejo darila, ki naj bi jih prinesel sveti Nikolaj. Svetnik naj bi vedel, ali so bili otroci pridni ali ne, zato jim prinese darila oziroma palico. V Nemčiji namesto palice otroci v svoj škorenj, ki ga nastavijo, prejmejo oglje.
V Švici poredne otroke strašijo s tem, da jih bo sveti Nikolaj dal v vrečo in jih odnesel v Črni gozd ali pa jih skupaj z vrečo vrgel v reko.
Na Nizozemskem sinterklaas nosi rdeče škofovsko pokrivalo in mitro ter jaha belega konja. Z njim jaha po strehah, pri razdeljevanju daril pa ima pomočnike, ki so oblečeni v pisana oblačila in imajo črne obraze.
Sinterklaas ima dolgo belo brado in dolgo zlato palico, ki je na koncu zvita. S sabo ima tudi knjigo, v kateri so zapisani vsi otroci in oznaka, ali so bili pridni ali ne. Če so bili, dobijo sladkarije, če pa ne, v svojih škornjih najdejo palice ali majhno vrečko soli.
Pa v Sloveniji? Tudi pri nas otroci dobijo na okna sladkarije, igrače in sadje. Če niso bili pridni, tudi njih čaka palica ali pa ne dobijo nič.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Miklavž obdaruje otroke

[You must be registered and logged in to see this image.]
                          Božična znamka iz Ukrajine kaže svetega Miklavža kot zavetnika in prijatelja otrok (2006)

SPLOŠNA DEKLARACIJA O ČLOVEKOVIH PRAVICAH

Na današnji dan leta 1948 so Združeni narodi sprejeli Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki je še danes temeljna listina za varstvo pravic človeka.
Sprejela in razglasila jo je Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 z resolucijo št. 217 A (III).

PREAMBULA

* ker pomeni priznanje prirojenega človeškega dostojanstva vseh članov človeške družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu;
* ker sta zanikanje in teptanje človekovih pravic pripeljala do barbarskih dejanj, žaljivih za človeško vest, in ker je bila stvaritev sveta, v katerem bi imeli vsi ljudje svobodo govora in verovanja in v katerem ne bi živeli v strahu in pomanjkanju, spoznana za najvišje prizadevanje človeštva;
* ker je nujno potrebno, da se človekove pravice zavarujejo z močjo prava, da človek ne bi bil prisiljen zatekati se v skrajni sili k uporu zoper tiranijo in nasilje;
* ker je nujno potrebno pospeševati razvoj prijateljskih odnosov med narodi;
* ker so ljudstva Združenih narodov ponovno potrdila svojo vero v temeljne človekove pravice in dostojanstvo in vrednost človekove osebnosti, v enakopravnost moških in žensk in se odločila, da bodo podpirala družbeni napredek in ustvarjanje boljših življenjskih pogojev v večji svobodi;
* ker so se vse države članice zavezale, da bodo, v sodelovanju z Združenimi narodi, pospeševale splošno in resnično spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
* ker je skupno razumevanje teh pravic in svoboščin največjega pomena za popolno uresničitev te zaveze.

GENERALNA SKUPŠČINA RAZGLAŠA

 To splošno deklaracijo človekovih pravic kot skupen ideal vseh ljudstev in vseh narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in vsi posamezniki, vedno v skladu s to Deklaracijo, pri pouku in vzgoji razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter s postopnimi državnimi in mednarodnimi ukrepi zagotovili in zavarovali njihovo splošno in resnično priznanje in spoštovanje, tako med narodi držav članic samih, kakor tudi med ljudstvi ozemelj pod njihovo oblastjo.
1. člen
Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.
2. člen
Vsakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki so razglašene s to Deklaracijo, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino.
Nadalje ni dopustno nikakršno razlikovanje glede na politično ali pravno ureditev ali mednarodni položaj dežele ali ozemlja, ki mu kdo pripada, pa naj bo to ozemlje neodvisno, pod skrbništvom, nesamoupravno ali kakorkoli omejeno v svoji suverenosti.
3. člen
Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.
4. člen
Nihče ne sme biti držan ne v suženjstvu ne v tlačanski odvisnosti; suženjstvo in trgovina s sužnji v kakršnikoli obliki sta prepovedana.
5. člen
Nihče ne sme biti podvržen mučenju ali okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.
6. člen
Vsakdo ima povsod pravico do priznanja pravne sposobnosti.
7. člen
Vsi so enaki pred zakonom, vsi, brez diskriminacije, imajo pravico do enakega pravnega varstva. Vsi imajo pravico do enakega varstva pred sleherno diskriminacijo, ki bi kršila to Deklaracijo, kakor tudi pred vsakim ščuvanjem k takšni diskriminaciji.
8. člen
Vsakdo ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva pri pristojnih državnih sodnih oblasteh proti dejanjem, ki kršijo temeljne pravice, priznane mu po ustavi ali zakonu.
9. člen
Nihče ne sme biti samovoljno zaprt, pridržan ali izgnan.
10. člen
Vsakdo je pri odločanju o njegovih pravicah in dolžnostih in v primeru kakršnekoli kazenske obtožbe zoper njega upravičen ob polni enakosti do pravičnega in javnega obravnavanja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem.
11. člen
1. Vsakdo, ki je obtožen kaznivega dejanja, ima pravico, da velja za nedolžnega, dokler ni spoznan za krivega v skladu z zakonom, v javnem postopku, v katerem so mu dane vse možnosti, potrebne za njegovo obrambo.
2. Nihče ne sme biti spoznan za krivega kateregakoli kaznivega dejanja zaradi kakršnegakoli ravnanja ali opustitve, ki v času storitve ni bilo kaznivo dejanje po notranjem ali mednarodnem pravu. Prav tako se ne sme izreči strožja kazen od tiste, ki je bila predpisana v času storitve kaznivega dejanja.
12. člen
Nikogar se ne sme nadlegovati s samovoljnim vmešavanjem v njegovo zasebno življenje, v njegovo družino, v njegovo stanovanje ali njegovo dopisovanje in tudi ne z napadi na njegovo čast in ugled. Vsakdo ima pravico do zakonskega varstva pred takšnim vmešavanjem ali takšnimi napadi.
13. člen
1. Vsakdo ima pravico do svobodnega gibanja in izbire prebivališča znotraj meja določene države.
2. Vsakdo ima pravico zapustiti katerokoli državo, vključno s svojo lastno, in vrniti se v svojo državo.
14. člen
1. Vsakdo ima pravico v drugih državah iskati in uživati pribežališče pred preganjanjem.
2. Na to pravico se ni mogoče sklicevati v primeru pregona, ki dejansko temelji na nepolitičnih kaznivih dejanjih, ki so v nasprotju s cilji in načeli Združenih narodov.
15. člen
1. Vsakdo ima pravico do državljanstva.
2. Nikomur se ne sme samovoljno vzeti državljanstvo ali zakonita pravica do spremembe državljanstva.
16. člen
1. Polnoletni moški in ženske imajo brez kakršnihkoli omejitev glede na raso, državljanstvo ali vero, pravico skleniti zakonsko zvezo in ustanoviti družino. Upravičeni so do enakih pravic v zvezi z zakonsko zvezo, tako med zakonsko zvezo, kot tudi, ko ta preneha.
2. Zakonska zveza se sme skleniti samo s svobodno in polno privolitvijo obeh bodočih zakoncev.
3. Družina je naravna in temeljna celica družbe in ima pravico do družbenega in državnega varstva.
17. člen
1. Vsakdo ima pravico do premoženja, tako sam, kakor tudi skupno z drugimi.
2. Nikomur ne sme biti premoženje samovoljno vzeto.
18. člen
Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi; ta pravica vključuje svobodo spreminjati prepričanje ali vero, kakor tudi njuno svobodno, javno ali zasebno izražanje, bodisi posamezno ali v skupnosti z drugimi, s poučevanjem, z izpolnjevanjem verskih dolžnosti, z bogoslužjem in opravljanjem obredov.
19. člen
Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja in izražanja, vštevši pravico, da nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje.
20. člen
1. Vsakdo ima pravico do svobodnega in mirnega zbiranja in združevanja.
2. Nikogar se ne sme prisiliti k članstvu v katerokoli društvo.
21. člen
1. Vsakdo ima pravico sodelovati pri opravljanju javnih zadev svoje države bodisi neposredno ali pa po svobodno izbranih predstavnikih.
2. Vsakdo ima pod enakimi pogoji pravico do javnih služb v svoji državi.
3. Volja ljudstva je temelj javne oblasti; ta volja se mora izražati v občasnih in poštenih volitvah, ki morajo biti splošne, ob načelu enakosti in tajnega glasovanja ali po kakšnem drugem enakovrednem postopku, ki zagotavlja svobodo glasovanja.
22. člen
Vsakdo ima kot član družbe pravico do socialne varnosti in pravico do uživanja, s pomočjo prizadevanja svojih skupnosti in mednarodnega sodelovanja in v skladu z ureditvijo in sredstvi neke države, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, nepogrešljivih za njegovo dostojanstvo in svoboden razvoj njegove osebnosti.
23. člen
1. Vsakdo ima pravico do dela in proste izbire zaposlitve, do pravičnih in zadovoljivih delovnih pogojev in do varstva pred brezposelnostjo.
2. Vsakdo ima, brez kakršnekoli diskriminacije, pravico do enakega plačila za enako delo.
3. Vsakdo, kdor dela, ima pravico do pravične in zadovoljive nagrade, ki zagotavlja njemu in njegovi družini človeka vreden obstoj in ki naj se po potrebi dopolni z drugimi sredstvi socialnega varstva.
4. Vsakdo ima pravico sodelovati pri ustanavljanju sindikata ali pridružiti se sindikatu za zavarovanje svojih interesov.
24. člen
Vsakdo ima pravico do počitka in prostega časa, vključno z razumno omejitvijo delovnih ur, in pravico do občasnega plačanega dopusta.
25. člen
1. Vsakdo ima pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniško oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami; pravico do varstva v primeru brezposelnosti, bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja življenjskih sredstev zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje.
2. Materinstvo in otroštvo sta upravičena do posebne skrbi in pomoči. Vsi otroci, bodisi da so rojeni kot zakonski ali zunaj zakonske skupnosti, uživajo enako socialno varstvo.
26. člen
1. Vsakdo ima pravico do izobraževanja. Izobraževanje mora biti brezplačno vsaj na začetni stopnji. Šolanje na začetni stopnji mora biti obvezno. Tehnično in poklicno šolanje mora biti splošno dostopno. Višje šolanje mora biti na osnovi doseženih uspehov vsem enako dostopno.
2. Izobraževanje mora biti usmerjeno k polnemu razvoju človekove osebnosti in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pospeševati mora razumevanje, strpnost in prijateljstvo med vsemi narodi in med rasami in verskimi skupinami ter pospeševati dejavnost Združenih narodov in ohranitev miru.
3. Starši imajo prednostno pravico pri izbiri vrste izobraževanja svojih otrok.
27. člen
1. Vsakdo ima pravico prosto se udeleževati kulturnega življenja svoje skupnosti, uživati umetnost in sodelovati pri napredku znanosti in biti deležen koristi, ki iz tega izhajajo.
2. Vsakdo ima pravico do varstva moralnih in premoženjskih koristi, ki izhajajo iz kateregakoli znanstvenega, književnega ali umetniškega dela, katerega avtor je.
28. člen
Vsakdo je upravičen do družbenega in mednarodnega reda, v katerem se lahko v polni meri uresničujejo pravice in svoboščine, določene v tej Deklaraciji.
29. člen
1. Vsakdo ima dolžnosti do skupnosti, v kateri je edino mogoč svoboden in popoln razvoj njegove osebnosti.
2. Pri izvajanju svojih pravic in svoboščin je vsakdo podvržen samo takšnim omejitvam, ki so določene z zakonom, katerih izključni namen je zavarovati obvezno priznanje in spoštovanje pravic in svoboščin drugih ter izpolnjevanje pravičnih zahtev morale, javnega reda in splošne blaginje v demokratični družbi.
3. Te pravice in svoboščine se v nobenem primeru ne smejo izvajati v nasprotju s cilji in načeli Združenih narodov.
30. člen
Nobene določbe te Deklaracije se ne sme razlagati tako, kot da iz nje izhaja za državo, skupino ali posameznika kakršnakoli pravica do kakršnegakoli delovanja ali dejanja, ki bi hotelo uničiti v njej določene pravice in svoboščine.
[You must be registered and logged in to see this link.]


HAMURABIJEV ZAKONIK

[You must be registered and logged in to see this image.]

Hamurabijev zakonik v klinopisu iz 18.stol.pr.n.št.

MAGNA CARTA LIBERTATUM


[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Magna carta Libertatum oziroma Velika lista svoboščin iz Anglije leta 1215

[You must be registered and logged in to see this image.]
    Upodobitev deklaracije o pravicah človeka in državljana iz Francije 26. avgusta 1789 in spominja na deset zapovedi

[You must be registered and logged in to see this image.]

11.12. sv. Damaz

Danas Crkva slavi svetoga Damaza, papu, rođenog Rimljanina. Za vrijeme Damazova pontifikata održane su tri sinode u Rimu, na kojima se raspravljalo o obnovi vjerskoga života među svećenicima i vjernicima. U dogovoru s carem Teodozijem sazvao je i Drugi carigradski sabor, 381. godine. Na saboru je definirano božanstvo Duha Svetoga, koje su nijekali macedonijevci, te dopunjeno Nicejsko vjerovanje. Iako mu je otac bio biskup, zahtijevao je celibat od svecenstva.

 EMERSON FITTIPALDI

Na današnji dan leta 1946 se je rodil sloviti dirkač formule ena Emerson Fittipaldi. Pri Lotusu je zamenjal tragično umrlega Avstrijca Jochen Rindta in prvak postal 1972. leta, dve leti pozneje pa je najuglednejšo lovoriko v avtomobilskem športu kot prvi priboril še McLarnu. Brazilec je skupaj dobil 14 dirk. Tekmoval je za moštva Lotus, McLaren in Copersucar. Po Formuli 1 je uspešno dirkal v prvenstvu CART v ZDA, kjer je osvojil v 195 dirkah, 22 zmag in postal prvak in zmagovalec serije leta 1989. Nadvse uspešno je tekmoval tudi na prestižni dirki 500 milj Indyanapolisa in dvakrat zmagal ter osvojil drugo in tretje mesto. V prvenstvih je dirkal z moštvi March, Lola in Penske Mercedes. Leta 2005 je sodeloval na GP Masters v Kyalamiju, kjer so se srečali bivši prvaki in dirkači v Formuli 1 in z enakimi dirkalniki osvojil prestižno 2 mesto. Leta 2008 je z bratom Wilsonom sodeloval na dirkah v Braziliji v prvenstvu GT3 Championship s Porschejem GT3. Od leta 2013 je kolumnist na spletni strani moštva McLaren Leta 2014 je sodeloval na dirki 6 ur San Paulo in s Ferrari 458 Italia GT2 osvojil 6 mesto v kategoriji LMGTEAm. V letu 2016 pa je postal ambasador dirke Formule 1 v Mehiki.

FORMULA 1

Število dirk: 149
Števolo točk: 281
Število zmag: 16
Število drugih mest:13
Število tretjih mest: 8
Število stopničk: 37
Pole position: 6
Najhitrejši krog: 6
Svetovni prvak v Formuli 1: 1972 in 1974

CART ( ZDA)

Število dirk: 195
Število zmag: 22
Število drugih mest: 21
Število tretjih mest: 22
Stopničk: 65
Pole position: 17
Najhitrejši krog: 8
Svetovni prvak v seriji CART (ZDA): 1989

INDIANAPOLIS 500

Število zmag: 2 -1989 in 1993
Število drugih mest: 1 - 1988
Število tretjih mest: 1 - 1990

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                          Emerson Fittipaldi

[You must be registered and logged in to see this image.]
               Twin-engine racing Beetle, ki sta ga leta 1967 razvila Emerson in Wilson Fittipaldi

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Emerson Fittipaldi na Lotusu leta 1971


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Emerson Fittipaldi v Lotusu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                          Emerson Fittipaldi v McLarnu M23 in Niki Lauda na Ferrariju leta 1974

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Emerson Fittipaldi z McLarnom na GP Montecarlo leta 1974

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Emerson Fittipaldi na Copersucar FD04 na GP ZDA leta 1976

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                         Emerson Fittipaldi na Fittipaldi Automotive/Copersucar Fittipaldi leta 1976

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Zmaga v Indianapolisu prinese tudi milijonske nagrade

[You must be registered and logged in to see this image.]
  Emerson Fitipaldi na Penske Mercedes v Surfers Paradise na prvenstvu IndyCar leta 1994

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Emerson Fittipaldi na kvalifikacijah GP Masters v Kyalami leta 2005

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Fittipaldi vision racing turismo EF 7 Pininfarina

[You must be registered and logged in to see this image.]
         Na letošnji dirki za GP Meksika je Emerson Fittipaldi postal ambasador dirke

[You must be registered and logged in to see this image.]
    Emerson Fittipaldi ambasador dirke F.1., v Meksiko se je vrnila po 23 letih

18. prosinca 1863. u Grazu se rodio nadvojvoda Franjo Ferdinand Austrijsko-Estenski (Franz Ferdinand von Österreich-Este) iz vladarske kuće Habsburg-Lothringen i prijestolonasljednik Austro-Ugarske Monarhije od 1896. godine.
Njegovim ubojstvom u Sarajevu 28. lipnja 1914. Austro-Ugarska je objavila rat Kraljevini Srbiji, koji je potom prerastao u Prvi svjetski rat.

19. PROSINCA - BLAŽENI PAPA URBAN V.



Bio je tako nježne savjesti da se svaki dan ispovjedio prije nego je služio svetu misu

Najvažniji događaj u pontifikatu Urbana V. je što se, unatoč opiranju francuskoga dvora, odlučio vratiti u Rim. Na to su ga naročito nagovarali veliki pjesnik Petrarca, sveta Brigita Švedska i car Karlo IV., koji je osobno došao u Avignon.

Papa Urban V. prije stupanja na papinsko prijestolje bio je redovnik benediktinac. Za papu je izabran 1362. god. a pontifikat mu je trajao 8 godina. Njegov neporočan život pribavio mu je još za života silan ugled. Živio je strogo i jednostavno izbjegavajući svaki luksuz. Bio je tako nježne savjesti da se svaki dan ispovjedio prije nego je služio svetu misu. Pokrenuo je jednu križarsku vojnu te je osvojena Aleksandrija, no taj se dobitak nije dugo održao. Najvažniji  događaj u pontifikatu Urbana V. je što se, unatoč opiranju francuskoga dvora, odlučio vratiti u Rim. Na to su ga naročito nagovarali veliki pjesnik Petrarca, sveta Brigita Švedska i car Karlo IV., koji je osobno došao u Avignon. Papa je svečano ušao u Vječni grad 16. listopada 1367. No, kako je 1370. god. u Rimu nastala buna, papa Urban V., nagovoren i pritisnut od francuskih kraljeva, opet se vratio u Avignon. Sveta Brigita mu je prorekla da će, ako se vrati, još iste godine umrijeti, a tako se i dogodilo. Umro je na glasu svetosti, a papa Pio IX. potvrdio je njegovo štovanje kao blaženika.

I.PROLETARSKA BRIGADA

Leta 1941 je bila v bosanskem mestecu Rudo ustanovljena prva proletarska brigada.

Poveljnik: Koča Popovič
Politični komisar: Filip Kljajić - Fića

Na podlagi odloka Politbiroja KPJ je Vrhovni štab NOPOJ 21. decembra 1941 ustanovil 1. proletarsko narodnoosvobodilno udarno brigado. Brigado je sprva (poleg štaba in prištabnih enot) sestavljalo pet bataljonov: 1. črnogorski, 2. črnogorski, 3. kragujevški, 4. kraljeviški in 5. šumadijski bataljon; pozneje so brigadi dodali še 6. beograjski bataljon. Prvotno je Politbiro nameraval ustanoviti brigado, katero bi sestavljali izbrani najboljši partizani iz vseh narodnosti Jugoslavije, a to nikoli ni bilo realizirano. Tako je Tito še v začetku januarja 1942 zahteval, da se v brigado pošlje 300 najboljših borcev iz Hrvaške, a to se ni nikoli zgodilo. Brigada je tako predstavljala močno mobilno rezervno enoto Vrhovnega štaba NOPOJ. Brigadni ognjeni krdt je potekal med 22. in 23. decembrom istega leta, ko se je brigada na področju Gaočića in Mioča spopadla s sovražnikom; partizanom je uspelo zajeti 124 italijanskih vojakov. V spomin na bitko je bil po vojni uveden spominski dan.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    Tito predaja zastavo I.proleterski brigadi


DAN JLA

Na današnji dan 22.december se je praznovalo dan JLA, ki je bil uveden 20. oktobra 1947 na ukaz Vrhovnega poveljnika oboroženih sil in ministra narodne obrambe Josipa Broza - Tita.


[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]

HVALA TI ARMIJO ZA NAŠE SREĆNO DETINJSTVO
(Arona Ficher)

Naša Armije smela,
nad nama je uvek bdela.
Branila naše nebo, gore,
čuvala naše plavo more.
Napadali su nas sa svih strana,
Armija nas je branila od Nemaca, Italijana.
U ratu su ginuli mnogi junaci,
medju njima su bili i djaci.
Na Jabuci kad je bio boj,
tad je Boško Buha dao život svoj.
Na Sutjesci, na mestu boja ne raste trava,
tamo je pao Kovačević Sava.
I u još mnogo boja,
živote je izgubilo na hiljade heroja.
Ratu kao da nije bilo kraja,
ali sve se završilo devetog maja.
Neprijatelj je bio bolje naoružan,
pa ipak pobegao ponižen i tužan.
Zahvaljujući Armiji smeloj
nebom slobodno sunce sija,
veselo je pevala cela Jugoslavija.
Armija je domovini uvek odana,
jer je čuva preko noći, preko dana.
Nad slobodnom zemljom leti golub mira,
a dolinom se čuje pesma frulice pastira.
Uz cvrkut ptica i dečju graju,
u mojoj zemlji je kao u raju.
Zahvaljujem ti Armijo za ovo sve,
za moje srećne sne,
Hvala ti graničaru,
pilotu, mornaru,
za moje srećno detinjstvo.
Za moje srećno detinjstvo,
za srećno detinjstvo moga druga,
za srećno detinjstvo svih nas,
Hvala ti Armijo hvala,
za bezbrižno detinjstvo koje si mi dala!

PORTOROŽ

ZIMA - 11.dan

NOVOLETNO KOPANJE

Že 14. je bilo v Portorožu organizirano "novoletno kopanje"v deževnem vremenu ob temperaturi morja 12°C

Udeležence je letos pričakalo deževno vreme, morje pa je imelo približno 12 stopinj Celzija. A kot je pojasnil predstavnik organizatorjev Nino Cokan, to ljudi ne ustavi: "Vsi so nasmejani, dobre volje in to je bistvo - da začnemo novo leto z neko pozitivno energijo, da si rečemo, da zmoremo skočiti v mrzlo morje. Če to naredimo na novega leta dan, potem nam je vse drugo veliko lažje."

[You must be registered and logged in to see this link.]



[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Željo po udeležbi je v deževnem vremenu pokazalo kakšnih 650 kopalcev

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Poskrbljeno je bilo tudi za varnost kopalcev

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Sodelovali so mlajši, pa tudi starejši pri temperaturi morja 12°C

BOJAN KRIŽAJ

Na današnji dan leta 1957 se je rodil legendarni slovenski smučar Bojan Križaj, ki je eden najbolj zaslužnih za vzpon slovenskega smučanja. Križaj je na tekmah svetovnega pokala osvojil osem zmag in 33 uvrstitev na zmagovalni oder. Njegova najuspešnejša sezona je bila 1986/87, ko je osvojil slalomski kristalni globus. Leta 1982 je na svetovnem prvenstvu v Schladmingu osvojil srebrno medaljo, kar je tudi njegova edina medalja s prvenstev. Prav tako se mu je izmaknila olimpijska medalja. Še najbližje je bil leta 1980 v Lake Placidu, ko je za pičli dve stotinki zgrešil bron.

* Svetovni pokal: 1976 - 1988
* Zmage: 8
* Stopničke: 33
* Mali kristalni globus: 1986/1987
* Točke: 1.073

ZMAGE

* Wengen - 1980 - slalom
* Wengen - 1981 - slalom
* Kranjska gora - 1982 - slalom
* Markstein - 1983 - slalom
* Madonna di Campiglio - 1984 - slalom
* Bromont - 1986 - slalom
* Kranjska gora - 1986 - slalom
* Kitzbuhel - 1987 - slalom

SREBRO
* Svetovno prvenstvo Schladming 1982 - slalom

OLIMPIJSKE IGRE
* Innsbruck 1976 - 17.mesto - veleslalom
* Lake Placid 1980 - 4.mesto - veleslalom
* Sarajevo 1984 - 7.mesto - slalom in 9.mesto - veleslalom

SVETOVNA PRVENSTVA
* St.Moritz 1974 - 13.mesto - slalom
* Schladming 1982 - 2.mesto - slalom in 7.mesto - veleslalom
* Bormio 1985 - 5.mesto - slalom in 8.veleslalom
* Crans-Montana 1987 - 6.mesto - slalom

[You must be registered and logged in to see this link.]



[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Bojan Križaj v Schladmingu s srebrom

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Bojan Križaj v elementu v Kranjski gori

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Bojan Križaj v sezoni 1982

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Bojan Križaj in mali kristalni globus leta 1986/1987

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Ingemar Stenmark in Bojan Križaj na tekmi Legend leta 2006

RAPALSKA MEJA

Na današnji dan leta 1921 so bili Italiji priključeni Slovensko primorje, Trst in Istra, Goriška, Gradiška, del Kranjske, Zadar, Cres, Lošinj, Lastovo in Palagruža. Reka je ostala do leta 1924 neodvisna. Pod Italijo je bilo tako okoli 500 tisoč Slovencev in Hrvatov.

Na tridnevni konferenci, ki je bila v Rapallu blizu Genove, se je Italija obnašala kot velesila. Presegla je z londonskim sporazumom obljubljeno ji ozemlje in s sporazumom 12.novembra 1920 dosegla razmejitveno črto Mangart - Triglav - Krnice pri Novakih - Špehovše - Hotedrščica - Planina - Snežnik - Reka, pripadli pa so ji tudi otoki Srakane, Unije, Cres, Lošinj, Lastovo, Palagruža in mesto Zadar.
Italija in Jugoslavija sta pozneje sicer podpisovali sporazume o prijateljstvu med državama in medsebojnem sodelovanju, a je bila z njimi zaščitena le italijanska manjšina na Hrvaškem.
Z rapalsko mejo je bilo slovensko prebivalstvo nekdanje Avstro-Ogrske razdeljeno na dva dela.
Slovenci, ki so živeli na Goriškem, delu Notranjske, v Trstu, Istri in na Primorskem, so kmalu občutili raznarodovalni pritisk čedalje močnejšega fašizma - začelo se je nasilno poitalijančevanje.  

MESTO REKA - SAMOSTOJNA ENOTA

Reka z okolico je po rapalskem sporazumu imela status samostojne države, a je bilo mesto leta 1924 z rimskim sporazumom dodeljeno Italiji, ki ga je že prej vojaško nadzorovala in ni priznavala plebiscita prebivalstva, ki je želelo ostati samostojno. Okolica Reke s Sušakom je po Rimskem sporazumu pripadla Kraljevini SHS, ki je tam zgradila pomembno jugoslovansko pristanišče.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Rapalska meja

[You must be registered and logged in to see this image.]
Razdelitev avstro-ogrskega ozemlja, ki jo je določila rapalska pogodba, in naknadna priključitev Reke Italiji, je dala možnost
390-tisočim Italijanom, da so prešli pod italijansko upravo (Le 15.000 italijanskih dalmatincev je ostalo na delu ozemlja, ki je
bil dodeljen Kraljevini SHS. Istočasno pa se je znašlo v Italijanski kraljevini 320.000 Slovencev, od katerih je 210.000 prebivalo
na skoraj izključno s Slovenci naseljenem območju (Tolmin, Gorica-okolica, Sežana, Dolina, Dekani, Marezige, Podgrad, Jelšane,
Materija, Idrija, Postojna in Ilirska Bistrica), in okoli 180.000 Hrvatov

-


5.1. sv. Šimun Stilit

Crkva se danas spominje sveca čiji se život čini nevjerojatnim – sv. Šimuna Stilita. Bio je monah, a veći dio vremena proživio je na jednom stupu. Tako je i dobio naziv Stilit jer stylos na grčkom jeziku znači stup. Rodio se oko 390. godine u tadašnjoj Ciliciji u gradu Sizanu, koji je danas u Turskoj i zove se Islahije. Kao vedar i bistar dječačić, vrlo živo je upamtio evanđeoske riječi o Blaženstvima koje je u jednoj propovijedi govorio neki svećenik. Roditelji koji su i sami bili vjernici nisu odbijali sinovljevu želju da pođe u samostan. Sv. Šimun je više od 10 godina proveo u strogom samostanu. Željan veće pokore i dublje samoće u kojoj bi mogao provoditi neprestanu molitvu, jedne se korizme povukao u gradić u blizini Antiohije i tamo proveo sve korizmene dane u potpunom postu – bez imalo hrane. Potom se nastanio u jednoj zidini i tu živio posve isposnički. Budući da se pronio glas o njegovoj svetosti i čudotvornosti, sa svih su strana ljudi hrlili k njemu. 

MATE PARLOV

V spomin na Mate Parlova, najuspešnejšega boksarja nekdanje Jugoslavije, so danes v Fažani pri Pulju postavili spomenik. Bronasti kip njegovega lika, visok 240 centimetrov, so postavili na 40. obletnico enega od njegovih največjih uspehov, osvojitve naslova svetovnega profesionalnega prvaka v poltežki kategoriji po verziji WBC. Naslov je osvojil po zmagi nad Argentincem Miguelom Angelom Cuellom. Spomenik stoji v bližini njegove družinske hiše, po njegovem odkritju pa so v Multimedijalnem centru v Fažani odprli razstavo njegovih fotografij in nagrad, predvajali pa so tudi posnetke njegovih dvobojev.

Amaterji:

* Število nastopov: 310
* Porazov: 13

Profesionalci:

* Število nastopov: 29
* Število zmag: 24
* Število zmag s prekinitvijo: 12
* Število porazov: 3
* Neodločenih: 3

ZLATO

* Olimpijske igre 1972 - Munchen

* Svetovni prvak - 1 krat (1974)
* Evropski prvak: 2 krat (1971 in 1973)
* Jugoslovanski prvak  - 8 krat (1967 - 1974)
* Balkanski prvak - 5 krat (1970 - 1974)
* Dobitnik zlate rokavice - 2 krat (1967 in 1969)

[You must be registered and logged in to see this link.]



[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                  Mate Parlov

[You must be registered and logged in to see this image.]
   V Fažani so danes postavili spomenik najuspešnejšemu boksarju v Jugoslaviji Mate Parlovu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       Razstavljeni osebni predmeti in rokavice ter osvojene trofeje Mate Parlova

JAN PALACH

Na današnji dan leta 1969 se je študent Jan Palach v protest proti posegu sil Varšavskega pakta, ki so zatrle reformno gibanje na Češkoslovaškem, polil z bencinom in sežgal.

Palach se je rodil 11. avgusta 1948 in po končani srednji šoli postal študent zgodovine in politične ekonomije na praški Karlovi univerzi.
16. januarja 1969 je med demonstracijami ob obletnici vkorakanja vojske Varšavskega pakta na Češkoslovaško na Trgu Svetega Vaclava s samosežigom storil samomor v znak političnega protesta. Umrl je tri dni pozneje v bolnišnici. Njegov pogreb 25. januarja 1969 se je spremenil v velike demonstracije proti režimu.
Samozažigu Jana Palacha je v naslednjih mesecih sledilo še pet podobnih primerov. Med drugim se je mesec dni kasneje, 25. februarja 1969, na istem mestu sežgal študent Jan Zajic, kot zadnji pa aprila v Jihlavi Evžen Plocek. Kjub velikemu odmevu samozažigi niso uspeli spremeniti političnega položaja na Češkoslovaškem.
Prvi, ki je na tak način protestiral, je bil sicer poljski odvetnik Ryszard Siwiec, ki se je 8. septembra 1968 zažgal med žetvenim festivalom na varšavskem stadionu. Ker poljske oblasti vesti o tem dogodku niso dovolile objaviti, ni mogoče vedeti, ali je Palach vedel zanj in ali je to vplivalo na njegovo odločitev.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Študent Jan Palach

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Indeks Jana Palacha iz visoke ekonomske šole v Pragi

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Burning Bush, prvi film HBO drama o Janu Palachu

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                        Spomenik Jan Palach                                               Znamka Jan Palach

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Spominski center Jan Palach v Pragi

[You must be registered and logged in to see this image.]

                 Jan Palach - Češka - srebrna medalja 999/1000 - leta 1969/2009 - 42g - 50mm

[You must be registered and logged in to see this image.]
               
                    Jan Palach - Saudova Arabija - 5 riyals - 15 g srebrnik (.925) - leta 1970 - 30mm

POPAJ

Na današnji dan leta 1929 se je v stripu "Thimble Thetare" prvič pojavil lik mornarja Popaja, ki ga je narisala Elzie Crisler Segar. Popaj je postal tako popularen, da je strip zamenjal ime z njegovim. Zelo hitro je slavni strip junak doživel svojo ekranizacijo, pa je med letoma 1933 in 1957 narejeno okoli 230 kratkih nadaljevanj, kot 3 daljša animirana filma o Popaju. Do leta 1988 je broj risank o Popaju zrastel na 638.
Filmsko verzijo je Popaj dobil leta 1980, režiser je bil Robert Altman, mornarja Popaja je igral Robin Williams.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Mornar Popaj

[You must be registered and logged in to see this image.]

                                                Popaj in špinača za moč

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Sodelujoči v stripu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Eden in edinstven mornar Popaj s špinačo

[You must be registered and logged in to see this image.]
           Popaj Vjestnikov stric zabavnik št.1                          Popaj Vjestnikov stric zabavnik št.4

THE SHARD

Na današnji dan Leta 2013 je tudi uradno za javnost vrata odprla londonska "Črepinja" (The Shard), najvišja stavba v Evropski uniji (arhitekt: Renzo Piano). Londončani so skoraj 40 let tehtali, ali smejo nebotičniki "skaziti" precej nizko londonsko panoramo, na kakšen način in koliko jih je lahko. Nad panoramo že vse od leta 1711 kot najvišja točka kraljuje kupola katedrale Sv. Pavla.

Višina: 306 metrov
Nadstropij: 95
Število dvigal: 44
Površina nadstropja: 110.000 m2
Začetek gradnje: 16.marec 2009
Arhitekt: Renzo Piano
Koordinate: 51.5045°N 0.0865°W
Lastništvo: Katarski Emirati - 95%


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             306 metrov visoka Črepinja - The Shard

[You must be registered and logged in to see this link.]

XXIII.OLIMPIJSKE IGRE V PJONGČANGU

Danes so se s svečanostjo odprle 23.Olimpijske igre v Pjončangu v Koreji.

Dogodek je potekal na stadionu, ki so ga zgradili le za potrebe odprtja in zaprtja olimpijskih in paraolimpijskih iger. Na stadionu se je zvrstilo približno tisoč nastopajočih, predstavili pa so se tudi olimpijci iz 92 nastopajočih držav.

Podelili bodo 102 kompleta medalj
Naj se torej olimpijski šov začne. Do 25. februarja se bo za rekordna 102 kompleta medalj borilo več kot 2900 športnikov iz 92 držav.

"Tekmujte med seboj, živite mirno v olimpijski vasi,
spoštujte pravila, med seboj si delite obroke in čustva.
Na ta način lahko dokažete, da smo si v športu vsi enaki.
Na ta način lahko pokažete, kakšno združevalno moč ima šport."
Thomas Back, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]

                                       

[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Zgodovinski trenutek ko so športniki Južne in Severne Koreje združeni pod eno zastavo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Čudoviti prizori nove industrijske dobe

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                  Igre barv in čudoviti ognjemeti

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    Vse je bilo tudi v podobi Jing in Jang

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Južna koreja je pokazala vrhunsko najnaprednejšo tehnologijo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Predzadnji nosilki nekdanje združene hokejske reprezentance Severne in Južne Koreje

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Olimpijski ogenj bo gorel vse do 25.februarja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                  Eden najbolj čustvenih trenutov ob pesmi miru "Imagine" Johna Lennona in odlični koreografiji goloba miru

ALFA ROMEO

Pretekli teden in danes je potekala predstavitev novih vozil Formule 1 Williams FW41, Haas VF18, Toro Rosso STR13, Red Bull RB14, Renault R.S.18 in med temi je tudi nova Alfa Romeo Sauber C037, ki ima motor Ferrari, kar bo še bolj podžgalo letošnje dogajanje in seveda tudi konkurenco, ki je tako vse močnejša.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Mit Alfa Romeo se vrača v letu 2018

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Nova Alfa Romeo Sauber C37

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                        Alfa Romeo Sauber C37

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Alfa Romeo P2 Gran Premio leta 1924

[You must be registered and logged in to see this image.]
          Alfa Romeo Bimotore s 540 KM je leta 1935 dosegla maksimalno izmerjeno hirost do takrat v lasti Auto Union

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Alfa 158 je bila svetovni prvak konstruktorjev v Formuli 1 leta 1950

[You must be registered and logged in to see this image.]
                      Alfa Romeo Alfetta 159 na Nurburgringu svetovni prvak med konstruktorji Formule 1 v letu 1951

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                          Bruno Giacomelli na Alfa Romeo Alfa 179 v Monzi leta 1979

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Niki Lauda v Zolderju na Brabham-Alfa leta 1979

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Andrea De Cesaris na dirki za GP Long Beach 1982 na Alfa 182

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Arturo Merzario na prototipu Alfa 33 “Periscopica”

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                  Alfa Romeo Giulia Sprint GTA

[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Arturo Merzario na Alfa Romeo 33TT12, ki je bila prvak med prototipi v letu 1975 in 1977

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Alfa Romeo Turbo Evoluzione 1986

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Alfa - Lola v ameriškem prvenstvu F.Indy leta 1990

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Michele Alboreto na Alfa Romeo 155 v prvenstvu ETCC 1995

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Fabrizio Giovanardi na Alfa Romeo 156 GTA v prvenstvu ETCC 2002

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                 7.aprila 2018 se začne že prvenstvo v WTCR na sliki Dušan Borković na Alfa Romeo Giulietta TCR

MERCEDES

Danes ob 13.10 bo iz dirkališča v Silverstonu direktni prenos predstavitve nove Formule 1 v letu 2018 W09 EQ Power+, kjer bodo šef moštva Toto Wolff in dirkači Lewis Hamilton in Valtteri Bottas. Ob tem so povedali, da njegov motor zmore že 1000 KM (740 kW), zmanjšana pa je tudi medosna razdalja.
Prenos lahko spremljate ob 13,10 na spodnji povezavi direktno iz Silverstona.  

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                           Mercedes W09 Eq Power+

[You must be registered and logged in to see this image.]
         Valtteri Bottas in Toto Wolf ter Lewis Hamilton v Solverstonu na predstavitvi novega Mercedes W09 Eq Power+

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                             Mercedes W09 Eq Power+

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                          V Silverstonu je Valtteri Botass preizkusil novega Mercedesa W09 Eq Power+

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         Mercedes-AMG Project ONE

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         Mercedes-AMG Project ONE

FERRARI

Danes popoldne je bila tudi predstavitev novega dirkalnika Formule 1 Ferrari SF71H v celoti rdeče barve, ki so se ga udeležili Maurizio Arrivabene, Mattia Binotto,  Marc Gené, Kimi Raikkonen in Sebastian Vettel ter vsi ostali, ki so sodelovali pri njegovem nastajanju. Na dirkalniku se vidi tudi nova letošnja varnostna pridobitev Halo, ki tehta dodatnih 7 kg in ki naj bi v primeru nesreče še dodatno zaščitil dirkača.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                Marc Gené, Kimi Raikkonen in Sebastian Vettel na predstavitvi novega Ferrari SF71H                   

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Letošnja bolj vitka in elegantnejša linija na Ferrari SF71H

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Letošnja bolj vitka in elegantnejša linija na Ferrari SF71H

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Več rdeče barve na Ferrari SF71H

[You must be registered and logged in to see this image.]
  Novi Ferrari 388 Pista, ki bo predstavljen na sejmu v Genovi bo nadomestil 360 Challenge Stradale, 430 Scuderia and 458 Speciale

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                    Ferrari 388 Pista

ferari, fiat, to je avantgarda svetovnega avtomobilizma..., kaj čmo..., mi fiati-sti to dobro vemo... ,
vsi drugi lahko samo nekaj sanjajo-snivajo, je , forzzzzzaaaaa....., imam italiana
, pa vem kaj to je... , najlepši avto na svetu..., standard za vse ostale..., jebi ga..., tako je...

McLAREN

Danes je potekala preizkušnja novega McLarna MCL33, ki ga bosta z novim motorjem Renault, v novi sezoni vozila Fernando Alonso in Stoffel Vandoorne. Fernando Alonso je že v lanskem letu vozil 500 milj Indianapolisa, letos pa bo 21 dirkam v Formuli 1, dodal še 24 ur Le Mansa ter ostale dirke v prvenstvu prototipov WEC. Vsa moštva bodo prve treninge že 26 februarja v Barceloni porabila za reževanje začetnih težav svojih dirkalnikov.

McLAREN SENNA

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            McLaren MCL33

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                   McLaren Renault MCL33                                

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Novi McLaren Renault MCL33

[You must be registered and logged in to see this image.]
Viviane Senna in Bruno Senna na avkciji za 500 superšportnika Mclaren Senna prodali za £2.000.000 za Ayrton Senna Institute

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            McLaren Senna v značilnih barvah Ayrton Senna

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Aerodinamični zadek superšportnika McLaren P1

POTRES NA JAPONSKEM & CUNAMI & FUKUŠIMA


Leta 2011 je Japonsko prizadel potres, kateremu je sledi še cunami. Nastale so tudi poškodbe hladilnih sistemov v jedrski elektrarni v Fukušimi, ki so povzročile radioaktivno sevanje. Umrlo je najmanj 18.000 ljudi.

Potres z močjo 9,0 stopnje po Richterjevi lestvici je stresel Japonsko in sprožil gromozanski cunami, ki je treščil ob obalo pokrajine Tohoku ter opustošil celotna mesta in uničil ogromno kmetijskih površin.
Žarišče najmočnejšega izmerjenega potresa na Japonskem je bilo 70 kilometrov od polotoka Ošika in prefekture Mijagi na severovzhodu države na globini 24 kilometrov. Sledilo mu je še 593 popotresnih sunkov z magnitudo 5 ali več.
Cunami je kopno dosegel 20 minut po potresu in prizadel več kot 1.300 kilometrov japonske tihomorske obale od otoka Hokaido na severu do Okinave na jugu. Popotresni val je poplavil več kot 400 kvadratnih kilometrov kopnega in segel do pet kilometrov v notranjost. Najvišji kraj, ki ga je dosegel, je bil 40,4 metra nad gladino morja. Valovi so bili visoki do 15 metrov.
Najhujša katastrofa na Japonskem po drugi svetovni vojni je po uradnih podatkih zahtevala skoraj 19.000 smrtnih žrtev, uničenih je bilo več kot milijon domov, potres in cunami pa sta povzročila tudi najhujšo jedrsko nesrečo po nesreči v Černobilu leta 1986. Za jedrsko elektrarno Fukušima 1, ki je bila s 4,7 gigavata moči ena največjih nukleark na Japonskem in na svetu, je bil usoden splet dogodkov, saj so valovi udarili v nuklearko, kjer je prišlo do izpada energije, voda je uničila nadomestne generatorje, pokvaril se je hladilni sistem, kar je pripeljalo do taljenja reaktorjev in uhajanja radioaktivnih snovi.
Zaradi nesreče se je moralo iz 20-kilometrskega pasu okoli elektrarne izseliti približno 470.000 ljudi. Nesreča v Fukušimi je bila na lestvici jedrskih nesreč ocenjena z najvišjo, sedmo stopnjo, kar pomeni, da je prišlo do velikih izpustov radioaktivnih snovi v okolje. Nastala je ogromna škoda, strah pred sevanjem pa je zajel celotno Japonsko in tudi širše območje.
[You must be registered and logged in to see this link.]

KONTAMINIRANE RIBE

V tem času so se razširile informacije, da oblasti prikrivajo dejansko obsežnost jedrske nesreče.Pojavile so se fotografije, ki naj bi prikazovale posledice izlitja radioaktivnih snovi v Tihi ocean. Po pričanju Snopes.com pa naj bi fotografija, ki jo je pripravila NOAA dejansko prikazovala velikost valov, ki so posledica cunamija takoj po nesreči.  Zdravstvena organizacija, ki opazuje kakovost vode na Havajih je sporočila, da zaradi jedrske nesreče v Fukušimi ni nevarnosti za zdravje.Po drugi strani pa avtor spletne strani collective-evolutions.com poroča, da se v Tihi ocan dnevno izlije od 300 do 450 ton kontaminirane vode, ki vsebuje določene radioaktivne elemente.Kot pri vsaki informaciji je treba vzeti določen del za rezervo. Glede na to, da imamo veliko izbiro rib pa se je morda, dokler se informacije ne razčistijo, smiselno izogniti tistim, ki izhajajo iz Tihega oceana.
[You must be registered and logged in to see this link.]

TESCO IN JAPONSKA VLADA ODGOVORNA ZA KATASTROFO V FUKUŠIMI

Japonska vlada in upravljavec nuklearne elektrarne v Fukušimi Tepco sta odgovorna za jedrsko katastrofo leta 2011. Skupno bosta morala tožnikom plačati 500 milijonov jenov (3,8 milijona evrov) odškodnine, sodbo okrožnega sodišča iz Fukušime povzemajo tuje tiskovne agencije.

Gre za drugo razsodbo, v kateri je bila japonska vlada spoznana za krivo za katastrofo, ki je leta 2011 prizadela vzhod Japonske. Takrat sta potres z magnitudo 9,1 in posledični cunami razdejala jedrsko elektrarno, kar je povzročilo taljenje sredic treh reaktorjev v elektrarni. Šlo je za najhujšo jedrsko nesrečo po tisti v Černobilu leta 1986.
Tožbo je vložilo okoli 3800 lokalnih prebivalcev, od katerih sicer okoli 80 odstotkov po nesreči ni zapustilo svojih domov. Sodišče jim je posamično prisodilo do 360.000 jenov (dobrih 2700 evrov) odškodnine, zavrnilo pa je zahtevo po mesečni kompenzaciji v višini 50.000 jenov (370 evrov), dokler se ravni sevanja ne vrnejo na predkrizno raven.

Marca je že sodišče v vzhodnem mestu Maebashi razsodilo, da sta za nesrečo kriva tako japonska vlada kot Tepco. Drugo sodišče v mestu Chiba blizu Tokia pa je prejšnji mesec odločilo, da odgovornost nosi le Tepco.

Primeri na sodiščih se osredotočajo predvsem na vprašanje, ali bi lahko vlada in Tepco predvidela možnost tako uničujočega cunamija. Več kot 10.000 tožnikov je sicer vložilo okoli 30 skupinskih tožb na sodiščih po državi.

Junija je stekel tudi kazenski sodni postopek proti trem nekdanjim menedžerjem Tepca, ki pa še traja.
[You must be registered and logged in to see this link.]

V SPOMIN ob 14.46

V Fukušimi in prestolnici Tokio so se natanko ob 14.46 po krajevnem času, ko je severovzhod države pred sedmimi leti prizadel potres, z minuto molka poklonili spominu na žrtve katastrofe.

Komemoracije v Tokiu sta se poleg preživelih, sorodnikov žrtev in premierja Šinza Abeja udeležila tudi princ Akišino in princesa Kiko, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »Obnova območij, prizadetih v katastrofi, stalno napreduje. Ob zavedanju okoliščin, v katerih so se znašli tamkajšnji prebivalci, pa si bomo še naprej prizadevali za zagotavljanje neprekinjene pomoči območju,« je ob tem dejal Abe.

Več deset tisoč ljudi namreč še vedno živi v zasilnih prebivališčih, zaradi radiacije pa se na domove ne more vrniti skoraj 50.000 prebivalcev v okolici jedrske elektrarne v Fukušimi, kjer je po cunamiju prišlo do taljenja jedrske sredice in posledično močnega radioaktivnega onesnaženja okolice. Japonska vlada je sicer lani dovolila vrnitev na nekatera območja v okolici nuklearke, a večina prebivalcev, posebej mater z otroki, se še ni vrnila, kritiki pa po navedbah dpa opozarjajo, da dekontaminacija ni bila učinkovita.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Fukušima pred potresom in uničujočim cunamijem

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                  Uničeni reaktorji
                       
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Poškodba jedrske elektrarne Fukushima

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                               Poškodba jedrskega reaktorja št.3

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Velikanski in uničujoč cunami

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Visoki valovi nastali ob cunamiju so prebili tudi visok obrambni zid

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Tisti, ki so pekel preživeli, pogosto umirajo zaradi bolezni, posredno povezanih s katastrofo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    So ribe, ki prihajajo iz Tihega oceana kontaminirane?

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                 Na Kalifornijsko obalo je leta 2014 naplavilo kar 160 metrskega kalamara

Mihail Sergejevič Gorbačov (rođen 1931. u ukrajinskom mjestu Privoljnoje) izabran je za generalnog sekretara CK Komunističke partije Sovjetskog Saveza (ujedno i posljednjeg) 11. ožujka 1985. godine.
Na tu dužnost izabran svega nekoliko sati nakon smrti prethodnog generalnog sekretara Konstantina Ustinoviča Černjenka, koji je umro uvečer 10. ožujka, a Gorbačova je Centralni komitet izabrao odmah ujutro sljedećeg dana.
U trenutku izbora za generalnog sekretara Gorbačov bio najmlađi član Politbiroa. Bili su to navodno najbrži izbori u sovjetskoj povijesti. Politbiro je predložio Gorbačova, a Centralni ga je komitet zatim izabrao. Stjecanjem položaja generalnog sekretara Gorbačov je postao de facto lider Sovjetskog Saveza. Kasnije je postao još i predsjednik prezidija Vrhovnog sovjeta SSSR-a, a od 1990. Gorbačovljeva se funkcija nakratko zvala i predsjednik Sovjetskog Saveza.
Bjelovjeskim sporazumom od 8. prosinca 1991. predsjednik Rusije Boris Jeljcin, predsjednik Ukrajine Leonid Kravčuk i predsjednik Bjelorusije Stanislav Šuškevič dogovorili su se da SSSR više ne postoji. (Istodobno je formirana Zajednica neovisnih država ZND.) Ovaj sporazum je priznao i Gorbačov 25. prosinca 1991. kada je podnio ostavku na svoj položaj. Formalno je Sovjetski Savez ukinut 1. siječnja 1992. godine.

GREGORJEVO & GRICKOVANJE

Gregórjevo ali Grickovanje je praznik, povezan z zaljubljenci. Tega dne se po ljudskem izročilu, 12.marca, ptički ženijo.
Ko je veljal še stari julijanski koledar je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. S tem, ko so leta 1582 spremenili koledarski sistem iz julijanskega v gregorjevega, se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga sedaj praznujejo 12. marca in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Gregorijanski koledar pa se ne imenuje po svetniku Gregorju Velikemu (ki ga praznujemo 12. marca), ampak po papežu Gregorju XIII., ki je živel približno tisoč let kasneje. Da se gregorjevo praznuje na god Gregorja uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje.
Na gregorjevo se ptički ženijo, to pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo 22. januarja, zato pravijo koroški Rožani “K šent Cenovem se tice ženijo”, na Gorenjskem pa, da imajo “ta dan ptiči ohcet”, ptički pa se ženijo tudi na Valentinovo 14. februarja. Na Slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.
Sveti Gregor je zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov in pozamentov (našitkov), učenjakov, učiteljev, študentov; priporočale so se mu žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. Proslavil se je namreč s tem, da je uredil cerkveno petje (gregorijanski koral). Upodabljajo ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba.

Ko vas pokliče ljubezen, ji sledite,
čeprav je njena pot strma in težka.
In kadar vas vzame na svoje peruti, se ji prepustite,
čeprav vas utegne meč, skrit med njenim perjem, raniti.
In kadar vam govori, ji verjemite,
četudi vam njen glas pretresa sanje, kot vam sever pustoši vrtove.
Kajti tako kot vas ljubezen krona, vas mora tudi križati.
Pripomore vam k rasti, a vas tudi oklesti.
Tako kot se vzpne do vaših višin in vam boža najtanjše veje, ki trepečejo v soncu,
bo prodrla tudi do vaših korenin in jih stresla tam, kjer se oklepajo zemlje.
Kakor žitne snope vas zbira k sebi.
Omlati vas, da bi vas razgalila.
Preseja vas, da bi vas rešila plev.
Melje vas do čiste beline.
Zgneta vas, dokler ne postanete voljni.
Nato vas izroči svojemu ognju, da bi mogli postati sveti kruh za božjo gostijo.
Vse to vam stori ljubezen, da bi spoznali skrivnost svojega srca in v tem spoznanju postali delček srca Življenja.
Toda če v svojem strahu iščete zgolj miru in užitka v ljubezni,
je bolje za vas, da si zakrijete svojo goloto in odidete z mlatišča ljubezni
v svet brez letnih časov, kjer se boste smejali,
a ne iz srca, jokali, a ne izjokali vseh solz.
Ljubezen daje samo sebe in jemlje samo sebe.
Ljubezen ne jemlje v posest in noče postati posest.
Zakaj ljubezen zadostuje ljubezni.
Kadar ljubite, ne smete reči »Bog je v mojem srcu«, temveč raje »Sem v srcu Boga«.
In ne domišljajte si, da morete usmerjati tok ljubezni,
kajti ljubezen bo, če se ji le zdite vredni, usmerjala vaša pota.
Ljubezen ima samo to željo, da izpolni samo sebe.
Toda če ljubite, a ste polni želja, naj bodo vaše želje take:
Stopiti se in postati žuboreč potok, ki poje svojo pesem v noč.
Spoznavati bolest prevelike nežnosti.
Raniti se s svojim lastnim razumevanjem ljubezni
in krvaveti voljno in radostno.
Prebuditi se ob zori z lahkim srcem in se zahvaliti za nov dan ljubezni.
Umiriti se ob popoldanskem počitku in razmišljati o zanosu ljubezni.
Vračati se na večer s hvaležnostjo domov
in zaspati s hvalnico na ustnicah in z molitvijo za ljubljenega v srcu.
K. Gibran

GREGORJEVO

KDAJ SE V NAŠIH KRAJIH
PTIČKI ŽENIJO?
VSELEJ SREDI MARCA –
NA GREGORJEVO.

SONCE ZLATO PRUČKO
NESE V VRTNI GAJ,
POSEDI, IN Z LUČKO
PREBUDI MOJ KRAJ.

PTIČKI POD GRMIČKI
KLJUNČKE STIKAJO,
ALI SI OD DALEČ
Z VEJ MEŽIKAJO.
 
PREDEN MOKRI GRIČKI
V MAJU CVETEJO,
POROČENI PTIČKI
GNEZDA SPLETEJO.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Pesem ljubezni

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                              Sveže zaljubljena

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                       Sinički si izpovedujeta ljubezen

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                       Labodji ljubezenski napev

BITCOIN KROŽIŠČE

V Kranju so danes odkrili tudi prvo tako imenovano blockchain obeležje na svetu, in sicer v lani urejenem krožišču v bližini kranjskega sodišča. Kot poudarjajo, gre za poklon uporabnim perspektivam novih tehnologij, piše STA: "Prvo obeležje tehnologiji veriženja podatkovnih blokov, ki velja za tehnološki mejnik in osrednjo inovacijo zadnjega desetletja, je v krožišče na Cesti Staneta Žagarja postavila Mestna občina Kranj ob finančni podpori kranjskih podjetij 3fs in Bitstamp. Obeležje sestavljata tri tone težak sedemmetrski kovinski obod in znak za bitcoin, ki je po zamislih Selmana Čorovića nastal v delavnici Aleksandra Frančeškina." A ne pozabite! Čeprav imajo kriptovalute spomenik, to še ne pomeni, da kriptoposel ni tvegan. Daleč od tega. za zdaj je negotova tudi obdavčitev.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Svetovna Bitcoin senzacija

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Znak za Bitcoin v krožišču

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Ogromni Bitcoin v Kranju

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                  Moderno Bitcoin krožišče

R.I.P. Stephen Hawking (8.01.1942. - 14.03.2018.)

[You must be registered and logged in to see this link.]

na dan 15. 03 .2018 sva se srečala s planincem Mirkom Bratušem in šla na pijačo..., bil je prijeten klepet...

jozl52 (citat):

na dan 15. 03 .2018 sva se srečala s planincem Mirkom Bratušem in šla na pijačo..., bil je prijeten klepet...

Bravo!
Nadam se da ću i ja jednom imati isto zadovoljstvo.

jozl52 (citat):

na dan 15. 03 .2018 sva se srečala s planincem Mirkom Bratušem in šla na pijačo..., bil je prijeten klepet...

Ja,lepo je obujati spomine  na dni preživete v JLA.

17. ožujka - Dan svetog Patricka - Saint Patrick's Day

Ovo je u pravilu jedini dan u korizmi kad Irci ne poste.
Taj dan se slavi, pjeva, pleše i, naravno, pije, rekao je Vanja Šamarinec iz Harat’s Puba u Zagrebu.

[You must be registered and logged in to see this link.]