Na današnji dan

MICHAEL JORDAN

Na današnji dan leta 1996 je v košarkarski Ligi NBA Chicago v gosteh premagal San Antonio s 97:88. Michael Jordan je s 35 točkami dosegel mejo 25.000 točk v karieri. Tekmo v San Antoniu si je ogledalo 37.058 gledalcev, kar je največ v zgodovini kluba.
Zdaj je večinski lastnik NBA kluba Charlotte Bobcats.

Višina: 198 cm

Dosežene točke: 32.292
Skokov: 6.672
Asistenc: 5.633

ZLATA MEDALJA

Olimpijske igre  - Los Angeles 1984
Olimpijske igre - Barcelona 1992
FIBA - Ameriško prvenstvo Portland 1992
Pan American - Caracas 1983

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         V svojem značilnem slogu

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Rekorder Michael Jordan                                                          Chicago Bulls Vs Detroit Pistons

[You must be registered and logged in to see this image.]
Pokal ob zmagi Chicago Bulls' nad Los Angeles Lakers leta 1991

FRANCE PREŠEREN

Na včerajšnji dan leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil največji slovenski pesnik France Prešeren, znan po mojstrskih pesnitvah, kot je Sonetni venec, in avtor slovenske himne.

Šolal se je v Ribnici in Ljubljani, pravo pa je študiral na Dunaju. Odvetnik v Kranju je postal šele dve leti pred smrtjo. Prvo pesem Dekletam je objavil v časopisu Illyrisches Blat leta 1827. Rokopise, ki jih je dal v oceno Kopitarju, je razen štirih izjem zažgal.
Poglavitni gibali njegove lirike sta bili nesrečna ljubezen do dekleta in prav tako ne preveč srečna, čeprav zelo trdna ljubezen do prebujajočega se slovenskega naroda. Sonetni venec, Sonetje nesreče, Krst pri Savici in druge njegove posamične pesmi so ostale do današnjih dni najlepši in največji dosežki slovenske poezije.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                France Prešeren                                                                                        Rokopis Zdravljica št.4 leta 1844

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Sonetni venec leta 1834                                                                       Krst pri Savici leta 1836

[You must be registered and logged in to see this image.]        [You must be registered and logged in to see this image.]
                               Poezije Dr.Franceta Prešerna iz leta 1947                                                     1 Lipa - 29.11.1989

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
     Naslovnica šestega zvezka Slovenske Gerlice, ki vsebuje še preostalih osem Maškovih uglasbitev               1.naložbeni srebrnik Dr.France Prešeren 999/1000

5. prosinca 1933. službeno je završila prohibicija u SAD, zabrana prodaje, proizvodnje, uvoza i prijevoza alkoholnih pića.
Trajala je od 17. siječnja 1920., a bila je regulirana i na razini Ustava. Uvedena je s uvjerenjem da će smanjiti ili ukloniti socijalni problemi vezani uz alkoholizam, kriminal, duševne bolesti i siromaštvo.
Ukupno prohibicijsko razdoblje trajalo je 13 godina i 11 mjeseci, a za to vrijeme upotreba alkoholnih pića u religijskim obredima bila je dopuštena.
Suprotno onome što se očekivalo, za vrijeme prohibicije je porastao organizirani kriminal. Konzumacija alkohola nešto se smanjila, no znatne količine alkoholnih pića proizvodile su se i raspačavale ilegalno, te su gangsteri tako zarađivali milijune dolara. Brzo se pokazalo da prohibicija donosi negativne posljedice pa su u doba Velike gospodarske krize prohibicijske mjere ukinute na saveznoj razini. Ipak, neke su lokalne teritorijalne jedinice, osobito na jugu, i dalje zadržale zakone o zabrani konzumiranja alkohola. Danas je u SAD prohibicija na snazi u nekoliko stotina okruga, što je posljedično povećalo prodaju alkoholnih pića u susjednim okruzima koji nemaju prohibiciju.

Jedan od najvažnijih ljudi svjetskog animiranog filma, Walter Elias "Walt" Disney, rodio se 5. prosinca 1901. u Chicagu.
Na školovanju u Kansasu upoznao je Uba Iwerksa, s kojim je osnovao tvrtku koja je ubrzo propala, te su suradnici sreću odlučili iskušati u Hollywoodu.
1928. Walt Disney i Ub Iwerks stvorili su lik Mikija Mausa, a 18. studenog iste godine prvi put je javnosti predstavljen animirani film 'Parobrod Willie' u kojemu je Miki imao glavnu ulogu. Glas mu je od početka posuđivao sam Walt Disney, što je nastavio sve do 1947.
1934. počeo je raditi na svom prvom dugometražnom filmu 'Snjeguljica i sedam patuljaka'. Unatoč sumnjičavosti Hollywooda film je osvojio publiku i jednoga Oscara (uz to, dobio je i sedam malih kipova Oscara, po jednoga za svakog patuljka), te pokrenuo novi val u filmskoj industriji. 'Pinokio', 'Dumbo', 'Pepeljuga', '101 dalmatinac', 'Trnoružica', 'Knjiga o džungli' i ostali dugometražni animirani filmovi stvarani su u svakim danom sve poznatijem i većem Disneyjevom studiju pridobivši gledatelje diljem svijeta. Da bi povećao prihode, Disney je osnovao vlastitu distributersku tvrtku, a 1954. je počeo proizvoditi i TV seriju. 1955. je izgradio zabavni park 'Disneyland' u Kaliforniji, jednu od najvećih turističkih atrakcija u SAD. Njegovi nasljednici su 1971. sagradili Walt Disney World Resort, još veći park u Orlandu na Floridi. Osvojio je ukupno 22 Oscara i 3 Zlatna globusa, a umro je 15. prosinca 1966. u Los Angelesu.

Na današnji dan 08.12.2001 umro je u 47-oj godini života Mirza Delibašić.U svojoj karijeri osvojio je sve što jedan sportista može osvojiti:
-Sa Bosnom dvostruki prvak Jugoslavije, 1 put osvač kupa Jugoslavije i 1979 klubski prvak Evrope
-MI(mediteranske igre)1zlato i 1srebro
-EP(evropsko prvenstvo)2zlato,1srebro,i 1bronca
-SP(svjetsko prvenstvo)1zlato i 1bronca
-OI(olimpijske igre)1zlato i 1srebro

JIM MORRISON

Na današnji dan 1943 se je rodil Jim Douglas Morrison – ameriški pevec in pisec besedil, ki je zaslovel kot vodja priljubljene glasbene skupine The Doors.

Morrison se je rodil Georgeu Stephenu in Clari Clark v mestu Melbourne na Floridi v ZDA. Starši so bili zaposleni v ameriški mornarici, zato je tudi mali Jim z njimi nenehno potoval od baze do baze in imel zelo malo dobrih prijateljev. Njegov oče je bil zelo strog in avtoritativen mož.
Jimovo neobičajno življenje se je začelo že v otroštvu. Morrisonovi so se namreč nekega dne v puščavi peljali mimo kraja, kjer se je zgodila huda prometna nesreča, in Jima je pogled na trupla sedmih Indijancev, ki so ležala ob cesti, močno pretresel.

Izkazalo se je, da ga je ta prizor spremljal vse življenje, saj je dejal: "Takrat sem se prvič srečal s smrtjo. Ker sem bil še otrok, nisem smel iz avtomobila. Od tam sem videl samo rdečo barvo in ljudi, ki so ležali naokoli, a slutil sem, da se je zgodilo nekaj strašnega, saj sem občutil vznemirjenje in grozo ljudi okoli sebe. V tistem trenutku sem prvič občutil strah in močno verjamem, da so se takrat duše vseh umrlih Indijancev naselile v meni." Morrison je ta dogodek opisal v pesmi Peace Frog.

V Los Angelesu je študiral filmsko režijo, njegova sošolca pa sta bila danes slavna režiserja Francis Ford Coppola in George Lucas. Na študiju je spoznal tudi mladega hipija Raya Manzarka, ki je za svoj največji dosežek štel to, da je posnel študentski film s svojim razgaljenim švedskim dekletom v glavni vlogi.

Rojstvo Doorsov in iskanje "vrat zaznavanja"
Niti Morrison niti njegov prijatelj Manzarek pa nista postala režiserja. Ko sta nekega dne preživljala čas na plaži, je Jim začel osvajati neko dekle v bikiniju, zato je na papir zanjo spisal pesmico Hello, I love you. Manzarku, ki je igral klaviature, se je pesem zdela zelo poslušljiva in dogovorila sta se, da bosta skupaj poskušala uspeti z glasbo. Povabila sta še bobnarja Johna Densmora in kitarista Robbieja Kriegerja in ustanovili so skupino The Doors.

Idejo za to ime so dobili po naslovu knjige Aldousa Huxleyja The Doors of Perception (Vrata zaznavanja), ki pa si je naslov izposodil v eni od pesmi Williama Blaka: "Ko bomo očistili vrata zaznavanja, bodo stvari postale takšne, kot v resnici so – neskončne."

Skupina je postala ena najbolj priljubljenih rockovskih skupin vseh časov, saj je bilo njeno mešanje bluza, džeza in rocka nekaj, kar ni bilo do tedaj še nikoli slišano. Vse skupaj pa je začinil še Morrisonov globok glas.

V tem obdobju je Morrison, ki je živel zelo boemsko življenje, spoznal Pamelo Courson, ki je dala nov pomen izrazu »neskončno trpljenje«. Njuna zveza je imela mnogo vzponov in padcev, vključevala je tudi verbalno nasilje, pogosto drogiranje in nebrzdano ljubimkanje z drugimi partnerji. A privlačnost med njima ni izginila in Pamela je ostala edina Jimova žena.
Ko so Doorsi nastopali po različnih lokalih v Los Angelesu, nihče ni mogel spregledati Jimove neskončne karizme na odru. Hkrati pa je tudi Morrison užival, ko je nastopal in pod seboj čutil energijo občinstva, ki je delalo to, kar jim je rekel on. Leta 1967 je skupina podpisala pogodbo z založbo Elektra Records in izdala prvi singel Break on Through, ki ga je napisal Morrison. Pesem je postala uspešnica, nad njo pa so bili navdušeni tako glasbeni kritiki kot množice. Sledila je pesem Light My Fire, ki je dosegla še večji uspeh. Njihov album je dosegel zlato naklado. Doorsi so brez dvoma prišli na sceno.
Skupina je postala ena izmed najbolj priljubljenih rockovskih skupin vseh časov, saj je bilo njihovo mešanje bluza, džeza in rocka nekaj, kar ni bilo do tedaj še nikoli slišano. Vse skupaj pa je začinil še Morrisonov globok glas.

Alkohol ga je spremljal vse življenje
Pevec pa se po uspehih ni umiril. Prav nasprotno. Pijan od moči in viskija je na koncertih še bolj manipuliral z množico, njegovo zasebno življenje pa mu je ušlo izpod nadzora. Odtujeni družinski člani so novice o njegovi slavi prebirali v časopisih, zato so prišli na enega od njegovih koncertov, kjer jih je Jim zmerjal in preklel. Koncerte so imeli po vsej državi in Morrison je občinstvo vztrajno zmerjal. V tistem času naj bi zapeljal tudi Janis Joplin in jo nato pustil v solzah.
Ko je skupina ustvarjala drugi album, so Morrisonova besedila postajala vse bolj militantna, na primer v pesmih Five to One in The Unknown Soldier. Na koncertih in za odrom je postajal vse bolj navdušen nad avtoritativnimi osebnostmi in na koncertu v New Havnu so ga prvič aretirali zaradi nespodobnosti na javnem mestu.

Oblastem ni bil po godu
Morrisonov alkoholizem je še naraščal z uspehi Doorsov in njihovi koncerti so bili pogosto v znamenju njegove opitosti, ki je puščala škodo tudi na njegovem glasu. Doorsi so na koncertih obiskovalce spravljali v blaznost in nemalokrat so po zraku letela oblačila svojih oboževalcev. Leta 1969, na še enem v množici njihovih razprodanih koncertov, ko je bil Morrison pijan kot še nikoli, je spustil na plano zares vse svoje demone. Občinstvo je zmerjal z idioti, nato pa naj bi se razgalil množici.
Njegovo početje ni ostalo nekaznovano – tri dni za tem je mesto Miami izdalo zaporni nalog za Morrisona, v katerem ga je obtožilo nespodobnosti na javnem mestu, bogokletnosti ter pijanosti. Čeprav so bili prav takšni in podobni Morrisonovi izpadi tisto, kar je množica pričakovala, saj so bili neločljivo povezani s podobo Doorsov, so se mediji tokrat obrnili proti njemu. In Jimov odgovor na medijsko gonjo je bil? Seveda, še več pitja in drog. Na sojenju je o njegovem primeru odločala porota, sestavljena izključno iz ljudi, starejših od 40 let, in vidno nerazumevajoč sodnik. Sojenje Morrisonu, ki je trajalo dva meseca v letu 1970 in je bilo prava polomija, se je končalo z obsodbo.

Tako ni mogel več naprej in odšel je v Pariz

Ko so Doorsi izdali album L. A. Woman, ki je bil velik uspeh, sta se Jim in njegova žena Pamela odločila, da se bosta za nekaj časa umaknila. Jim naj bi bil zaskrbljen zaradi Pamelinega drogiranja, Pamela pa zaradi Jimovega alkoholizma. Marca leta 1971 sta se zato preselila v Pariz, kjer se je nikoli treznejši Jim lahko posvetil pesništvu in poskusil pozabil na rokenrol, slavo in divje življenje v ZDA.
Do potovanja v Pariz je Jimovo življenje jasno in raziskano, kaj pa se je dogajalo v Franciji, je še danes zavito v skrivnost in pojavile so se različne razlage. Nesporno je le to, da je Jim iz Pariza le redko stopil v stik s preostalimi člani skupine, ko pa se je, jim je navdušen razlagal o novih idejah in pesmih.

Življenje, smrt, legenda
Jim Morrison je umrl 3. julija 1971 v kopalni kadi v Parizu, star 27 let. Njegova smrt in okoliščine so še danes predmet mnogih predvidevanj in razlag. Nekateri menijo, da je umrl zaradi prevelikega odmerka mamil, a na uradnem mrliškem listu piše, da je bil vzrok smrti srčni napad. Edini, ki je videla njegovo truplo, je bila žena Pamela, ki naj bi nato poklicala nekega zdravnika, ki je podpisal mrliški list. Pogreb je potekal hitro in stran od oči javnosti.
Zanimivo je, da sta njegovo truplo videla le Pamela, ki je nekaj let kasneje naredila samomor, in nikoli prepoznani zdravnik, za katerim se je izgubila vsaka sled. Na pogrebu je bila krsta zaprta, nato pa so jo zakopali na pokopališču Pere Lachaise v Parizu. Je mogoče, da je bila krsta prazna?

Nas opazuje in se nam smeje?
Po njegovi skrivnostni smrti se je pojavilo mnogo teorij in govoric. Najširše sprejeta je ta, da je Jim umrl zaradi heroina, a težava je v tem, da naj bi Jim, kljub jemanju vseh drugih drog, heroin močno sovražil. Nekateri zato predvidevajo, da mu je Pamela ponudila heroin pod pretvezo, da je kokain. Druge teorije pravijo, da je umrl zaradi drugih substanc, na primer kokaina in alkohola, ali pa se je zadušil zaradi bruhanja. Pojavljajo se celo govorice, da je zaradi svojih uporniških idej postal nevaren, zato ga je usmrtila Cia.
Obstaja pa še ena možnost: da Jim Morrison sploh ni umrl. Pevec naj bi namreč nekaj dni pred odhodom v Pariz prijateljem zaupal, da načrtuje uprizoritev lastne smrti, da bi tako pobegnil slavi in vsem nevarnim vplivom. Želel si je oditi v Afriko med primitivna plemena ter si spremeniti ime v Mr. Mojo Risin, kar je anagram njegovega priimka, ki ga je uporabil že v refrenu pesmi L. A. Woman. Njegov drugi vzdevek je bil Kralj kuščarjev, po pesmi Kuščarjevo praznovanje.

Morrison živi naprej ...
Jim Morrison tudi po toliko letih ostaja eden izmed najbolj priljubljenih in vplivnih pevcev v zgodovini rockovske glasbe, saj se pesmi skupine The Doors še vedno vrtijo po glasbenih postajah po vsem svetu. Do danes je ostal prototip rockovske zvezde: uporniški, seksi in skrivnosten.
Usnjene hlače, ki jih je nosil na koncertih, so postale zaščitni znak vseh izvajalcev rocka. Morrison je vplival tudi na mnoge kasnejše glasbene zvezde, na primer na Patti Smith, Iggyja Popa, Iana Astburyja, predvsem pa na razvpitega Marilyna Mansona.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Jim Douglas Morrison leta 1969                                                                                               The Doors

8. prosinca 2016. (jučer) je u Columbusu, Ohio, umro John Herschel Glenn Jr., bivši američki astronaut i političar, rođen 1921. u Cambridgeu, Ohio.
Bio je prvi Amerikanac koji je 1962. ostvario orbitalni let sa svemirskom kapsulom Friendship 7 iz programa Mercury-Atlas 6.
Drugi let u svemir ostvario je 1998. sa Space Shuttleom Discovery i u 77. godini života postao najstariji čovjek u svemiru. Bio je senator savezne države Ohio od 1975. do 1999.


Više slika:
[You must be registered and logged in to see this link.]

JURE ZDOVC

Na današnji dan leta 1966 se je rodil eden najboljših evropskih košarkarjev Jure Zdovc, ki je z jugoslovansko reprezentanco postal svetovni prvak leta 1990.

Zdovc je bil v tistih časih nepogrešljivi član na seznamu Dušana Ivkovića, ki je ob neverjetnih talentih, kot so bili Dražen Petrović, Toni Kukoč in Dino Radja, potreboval tudi garača v obrambi. Zdovc je več kot upravičil njegovo zaupanje in zatrl tiste, ki so bili v Beogradu proti skromnemu Slovencu. S t. i. zlato generacijo jugoslovanske reprezentance je v letih 1989 in 1991 osvojil naslov evropskih prvakov, leta 1990 naslov svetovnih prvakov, leta 1988 pa srebro medaljo na olimpijskih igrah.

V karieri je igral za Virtus Bologno, Limoges, Iraklis, Paris, Tofaš, Panionios, Slovan, Split in Olimpijo, pri kateri je uspešno deloval tudi kot trener in jo popeljal v Top 16 Evrolige. Vodil je tudi košarkarje Splita, Slovana, Iraklisa, Bosne, sanktpeterburškega Spartaka in turškega Gaziantepa. Z Bosno je postal bosanski prvak, z Olimpijo pa slovenski.
Decembra 2008 je postal selektor slovenske reprezentance in tedaj prvi zbral toliko poguma, da je napovedal naskok na medaljo. Na evropskem prvenstvu, ki ga je naslednje leto gostila Poljska, je Slovenija igrala odlično košarko, se prvič uvrstila v polfinale, v katerem pa je bila za las prekratka proti Srbiji, na koncu pa tesno, tudi po nekaterih čudnih sodniških odločitvah, ostala brez brona v dvoboju z Grčijo.
Decembra 2009 se je odločil, da ne bo več opravljal vloge selektorja in postal je trener ruskega prvoligaša Spartaka Sankt Peterburg. Na mesto selektorja se je vrnil leta 2014 in podpisal pogodbo za dve leti z možnostjo podaljšanja še za eno.

* Zelo smo spoštovali selektorja. Nikomur ni niti na misel prišlo, da bi postavljal kakršne koli pogoje ali pa da se ne bi podrejal ekipi.

* Je pa to bila ena generacija, ki se je dobro razumela. Drug drugemu smo se podrejali. Bili smo pravi prijatelji in zares je vladal moštveni duh.

* Prvenstvo je bilo sredi avgusta, priprave pa smo začeli že nekje maja. Tako smo imeli približno štiri mesece priprav. Pred prvenstvom smo odigrali še te igre dobre volje v Seattlu, kjer smo bili tudi prvi, tako da je bilo vse skupaj res kar naporno.

* To so zelo lepi spomini. Bilo je eno najboljših prvenstev, tudi kar se tiče moje igre. Veliko sem igral, dobro sem igral, postali smo svetovni prvaki, tako da je bilo zares lepo.

* Pri srcu mi je pa najbolj ostal Kukoč s svojim talentom in tudi pogledom na košarko. Rajši je dal dobro podajo, kot pa zadel koš. Zaradi tega je imel tudi v Ligi NBA pozneje kar nekaj problemov. Bil je zares raznovrsten in zame najboljši košarkar v tej generaciji.



[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Jure Zdovc

[You must be registered and logged in to see this image.]
Jugoslovanska reprezentanca je leta 1990 v Argentini postala svetovni prvak: Dražen Petrović,
Vlade Divac, Toni Kukoč, Zoran Čutura, Velimir Perasović, Radisav Ćurčić, Žarko Paspalj,
Jure Zdovc, Željko Obradović, Zoran Savić, Arijan Komazec in Zoran Jovanović,
                     ki je zamenjal poškodovanega Dina Rađa

[You must be registered and logged in to see this image.]
Jure Zdovc je nekaj svojih reprezentančnih soigralcev povabil na poslovilno tekmo

13. prosinca 1959. na Cipru su održani prvi predsjednički izbori u povijesti te zemlje na kojima je s 66.8% glasova pobijedio pravoslavni arhiepiskop Makarios III, koji je time postao i prvi predsjednik Cipra. Makarios je do danas ostao jedan od rijetkih demokratski izabranih predsjednika koji su ujedno bili visoki članovi crkvene hijerarhije.
Arhiepiskop Makarios rođen je na Cipru 1913., u doba kad je taj otok bio pod protektoratom Velike Britanije, premda formalno u sastavu Osmanskog Carstva. Postao je pravoslavni svećenik, vremenom je izabran za episkopa, a 1950. izabran je za arhiepiskopa Ciparske pravoslavne crkve. Kao arhiepiskop Makarios je imao velik utjecaj, i to ne samo na vjerskom, nego i na etničkom planu među Grcima na Cipru. Nakon što je Cipar 1960. stekao neovisnost, Makarios je vodio politiku održavanja dobrih odnosa s Grčkom i Turskom i bio utjecajan u Pokretu nesvrstanih.
Vremenom su se na Cipru pojavili problemi u odnosima između ciparskih Grka i Turaka. 1967. u Grčkoj je na vlast došla tzv. "hunta pukovnika", što je uzrokovalo napetosti između Cipra i Grčke, a od 1971. međuetnički incidenti na Cipru bili su sve češći. General Georgios Grivas je organizirao gerilu, čiji je primarni cilj bio zbacivanje Makariosa s vlasti. Grivas je umro 1974., ali su unatoč Makariosovoj ponudi amnestije gerilci nastavili borbu.
Državni udar na Cipru izvršen je 15. srpnja 1974., a Makarios je otišao u egzil u London. Turska je udar iskoristila za okupaciju sjevernog Cipra od 20. srpnja, pod izgovorom zaštite turskog stanovništva. Tri dana poslije invazije, diktatura u Grčkoj je propala, ali je Makarios ostao u Londonu još pet mjeseci.
Nakon povratka na Cipar, radio je na ujedinjenju otoka, no bezuspješno, Cipar je do danas ostao podijeljen na dva dijela. Umro je od srčanog udara, 3. kolovoza 1977.

ROALD AMUNDSEN

Na današnji dan leta 1911 je norveški polarni raziskovalec Roald Amundsen kot prvi človek dosegel južni tečaj. V tej odpravi je potoval z vlečnimi psi, ki so tudi pri zelo nizkih temperaturah zmogli preteči več kot 25 km na dan.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                         Roald Engelbregt Gravning Amundsen

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
Amundsenova odprava na Južni tečaj iz decembra 1911. Od leve proti desni:                  Roald Amundsen
Amundsen, Hanssen, Hassel in Wisting (fotografiral peti član odprave, Bjaaland).

v približno istem času je šla na južni tečaj tudi angleška odprava s scotom, ki je v nečloveških razmerah obtičala, žal so vsi v odpravi pomrli, ja amundesen jih je za nekaj dni prehitel, za scota je bil to šok, ko je videl norveško zastavo na južnem polu, angleži niso imeli psov ampak konje, islandske ponije, ti so jim pa prehitro v mrazu poginili, zmanjkalo je hrane - sena, problem so bile zaloge, vmesni tabori, ki jih niso dosegli pravočasno, (hrana, gorivo)- ja logistika je hudič, psi so pa lahko jedli poginule ..., mislim, da sem prav napisal po spominu, če sem kaj zamočil, me popravite...

LUDWIG VAN BEETHOVEN

Na današnji dan leta 1770 se je rodil skladatelj Ludwig van Beethoven, eden največjih glasbenikov vseh časov.

Od leta 1792 je živel na Dunaju. Dosegel je klasično popolnost sonate in simfonije ter ideal glasbenega izražanja notranjih občutij. Njegova glasba zajema 9 simfonij, omeniti velja tudi 17 godalnih kvartetov in 32 sonat. Njegova umetnost predstavlja in združuje zadnje etape klasičnega sloga in prve korake romantike.
Beethoven je prvič težave s sluhom omenil 1801, ko je bil star trideset let. Pritoževal se je, da težko sliši višje tone glasov in glasbil. Do leta 1812 so morali ljudje pri pogovoru z njim kričati, da jih je slišal, leta 1818 pa je komuniciral s pomočjo pisanja. V zadnjih letih pred njegovo smrtjo leta 1827 je popolnoma oglušel.

1.SIMFONIJA
[You must be registered and logged in to see this link.]
2.SIMFONIJA
[You must be registered and logged in to see this link.]
3.SIMFONIJA
[You must be registered and logged in to see this link.]
4.SIMFONIJA
[You must be registered and logged in to see this link.]
5.SIMFONIJA
[You must be registered and logged in to see this link.]
6.SIMFONIJA
[You must be registered and logged in to see this link.]
7.SIMFONIJA
[You must be registered and logged in to see this link.]
8.SIMFONIJA
[You must be registered and logged in to see this link.]
9.SIMFONIJA
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Ludwig van Beethoven

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                 Ludwig van Beethoven in Rasowmowsky kvartet

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Ludwig van Beethoven Sonata Op.106

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                    Ludwig van Beethoven - Kolekcija II                                    Ludwig van Beethoven - Zbrana dela                   Ludwig van Betthoven - Medaljon

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
               Nemška znamka 1961                                      Francoska znamka 1963                                       Znamka SSSR 1970                          Nemška znamka

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                      Avstrijska znamka                                   Avstrijska znamka                               Nemška znamka                               Madžarska znamka

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
            Iranska znamka                                         Korejska znamka                            Niger znamka

Na danasnji dan 1998 rodio se moj mladji sin.

STANE SEVER

Na današnji dan leta 1970 je v Ribnici na Pohorju umrl slovenski gledališki in filmski igralec Stane Sever, rojen 21. novembra 1914 v Ljubljani.

Stane Sever je kmalu po prihodu v ljubljansko Dramo leta 1937 postal eden vodilnih igralcev največjega slovenskega gledališča in je njegovemu odru ostal zvest vse do leta 1968.
Njegove igralske stvaritve so vsebovale široko paleto človeških značajev in so žanrsko prehajale od antične tragedije, moderne drame do komedije in groteske. Veliko je snemal tudi za RTV Slovenija (številne radijske igre, recitacije in interpretacije za televizijo).
Od leta 1950 je bil honorarni predavatelj za dramsko igro in umetniško besedo, od leta 1966 pa izredni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani (AGRFT). Za svoje svoje ustvarjalno delo je dvakrat prejel Prešernovo nagrado.
Igral je v naslednjih filmih: Sedmina (1969), Breza (1967), Grajski biki (1967), Zgodba, ki je ni (1967), Srečno, Kekec! (1963), Samorastniki (1963), Družinski dnevnik (1961), Legge di guerra (1961), Tri četrtine sonca (1959), H-8... (1958), Vratiću se (1957), Ne čakaj na maj (1957), Trenutki odločitve (1955), Tri zgodbe (1955), Vesna (1953), Jara gospoda (1953), Trst (1951), Plavi 9 (1950) in Na svoji zemlji (1948).


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                         Stane Sever

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Na svoji zemlji 1948

[You must be registered and logged in to see this image.]
Stane Sever in Marcello Mastroianni v nemško-italijansko-jugoslovanski koprodukciji Kruh in sol

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Vesna 1953

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Iz premiere filma Vesna v Zagrebu

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Trenutki odločitve 1955                                                                                              Breza 1967

-249°C

Na današnji dan leta 2009 je Nasino vesoljsko plovilo na Luni izmerilo najnižjo temperaturo v našem osončju. Ta znaša kar -249 stopinj Celzija.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Lunino površje in kraterji

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Lunino površje in kraterji

18. prosinca 1863. u Grazu je rođen Franjo Ferdinand Austrijsko-Estenski (Franz Ferdinand von Österreich-Este), austrijski nadvojvoda iz vladarske kuće Habsburg-Lothringen i prijestolonasljednik Austro-Ugarske Monarhije od 1896. godine.
Bio je najstariji sin nadvojvode Karla Ludwiga, mlađeg brata cara i kralja Franje Josipa I. Kada je imao 11 godina, umro je njegov rođak Franjo V. d'Este koji mu je u naslijedstvo ostavio veliki imetak, pa je Franjo Ferdinand postao jedan od najbogatijih ljudi u Austro-Ugarskoj Monarhiji.
Mogućnost da postane nasljednikom prijestolja tijekom njegove mladosti se nije se činila izglednom, te mu je bila namijenjena vojna karijera. Međutim, nakon samoubojstva prijestolonasljednika Rudolfa 1889. u Mayerlingu, Franjo Ferdinand došao je na drugo mjesto na listi nasljeđivanja prijestolja, iza svoga oca. Karl Ludwig se odrekao trona u korist sina, pa je 1896. postao austro-ugarski prijestolonasljednik.
Car Franjo Josip I. je 1898. izdao naredbu da vojska i sve vojne agencije Austro-Ugarske Monarhije trebaju dati na uvid Franji Ferdinandu sve dokumente koje zatraži. Imao je izvršni utjecaj na oružane snage, čak i kad nije držao određenu poziciju, preko vojnog ordinarijata koji je izdavao i primao dokumente o vojnim poslovima, a 1913. je imenovan inspektorom-generalom svih oružanih snaga Austro-Ugarske Monarhije (Generalinspektor der gesamten bewaffneten Macht). Osim zbog hedonističkog načina života, na sebe je vremenom navukao antagonizam određenih političkih krugova na samom dvoru i u inozemstvu jer je smatrao da se Monarhija treba reorganizirati i federalizirati kako bi opstala. Zalagao se i za davanje veće autonomije etničkim skupinama unutar carstva i rješavanju njihovih nezadovoljstava, čime je protiv sebe okrenuo mađarske političare koji su svim snagama branili svoju politiku Velike Ugarske i mađarizacije slavenskih naroda, a sam Franjo Ferdinand je gledao Mađare s antipatijom.
Između 1902. i 1914. policija je bila u pripravnosti najmanje desetak puta zbog vijesti o mogućim pokušajima atentata na nadvojvodu, a ubijen je zajedno sa suprugom za vrijeme posjeta Sarajevu 28. lipnja 1914. Nakon toga je prijestolonasljednik postao Karlo I., sin nadvojvode Otta Franje Josipa Austrijskog.

KAREL DESTOVNIK KAJUH

Na današnji dan leta 1922 se je rodil slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj Karel Destovnik Kajuh kot prvi otrok Marije Vasle in Jožeta Destovnika.

Karel Destovnik Kajuh je svoj vzdevek dobil po imenu rojstne hiše svojega deda v Skornem pri Šoštanju. Po osnovni šoli v Šoštanju je obiskoval gimnazijo v Celju, kjer so ga 1940 izključili zaradi komunističnih idej in je nato šolanje nadaljeval v Mariboru. Od 1934 bil aktiven član komunistične mladinske organizacije (SKOJ), poverjenik Slovenske mladine (za Šoštanj in delno za celjsko gimnazijo) in je bil tudi aktiven v protifašističnih akcijah šoštanjskega Sokola.

V začetku 1941 so ga internirali v taborišče Ivanjica v Srbijo. 6. aprila 1941, ko je Nemčija napadla tedanjo Jugoslavijo, se je kot prostovoljec vključil v vojsko. 28. aprila 1941 ga je Gestapo odpeljal v zapor v Slovenj Gradcu in nato izpustil naslednji mesec. V Savinjski dolini se je nato skrival do septembra, ko je odšel v Ljubljano kjer se je pridružil NOB-ju.

Avgusta 1943 je odšel v partizane in je postal vodja kulturniške skupine v XIV. udarni diviziji.
Konec 1943 je v Starih Ogencah nad Juriščami divizijska tehnika razmnožila zbirko njegovih Pesmi (v 38 izvodih, opremil Janez Weiss - Belač). Januarja 1944 je odšel z divizijo čez Hrvaško na Štajersko in bil 22. februarja ustreljen na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjem pri nenadnem napadu nemške izvidniške patrulje. Istega leta je izšla posthumna izdaja njegovih pesmi.

Med vojno sta sicer izšli dve njegovi zbirki in sicer Markacije in Pesmi, ki jih je pripravila partizanska tehnika v maloštevilni nakladi. Njegove pesmi so bile med ljudmi v vojni in po njej izredno priljubljene. Leta 1953 so Kajuha razglasili za narodnega heroja Jugoslavije.

Po narodnem heroju in pesniku Karlu Destovniku Kajuhu se imenujeta osnovni šoli v Šoštanju in Ljubljani, I. gimnazija v Celju kot ena izmed slovenskih književnih nagrad ter bralna značka.

IZBRANA DELA

* Slovenska pesem
* V Srbijo .... v Šlezijo!
* Pesem talcev
* Kje si, mati
* Partizanovo slovo
* Jesenska
* Pesem XIV.Divizije
* Žalostna
* Samo en cvet
* Naša pesem
* Ne klonimo tovariši
* Borec dekletu
* Dekle v zaporu
* Materi padlega partizana
* Zaplenjeno pismo s fronte


[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
                                 Karel Destovnik Kajuh                                                                Karel Destovnik Kajuh

[You must be registered and logged in to see this image.]
                Karel Destovnik Kajuh na partizanskem mitingu leta 1943 v Starem trgu pred farno cerkvijo sv.Jurija

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Karel Destovnik Kajuh

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Partizansko gledališče XIV.Divizije

[You must be registered and logged in to see this image.]
    Zadnja fotografija pesnika Karla Destovnika Kajuha vodje kulturniške skupine 14. divizije, Paški Kozjak, 16. 2. 1944

DAN JLA

Na današnji dan 22.december se je praznovalo dan JLA, ki je bil uveden 20. oktobra 1947 na ukaz Vrhovnega poveljnika oboroženih sil in ministra narodne obrambe Josipa Broza - Tita.


[You must be registered and logged in to see this link.]

STANE BELAK - ŠRAUF

Na današnji dan leta 1995 je plaz pod Malo Mojstrovko pokopal legendarnega kamniškega alpinista Staneta Belaka - Šraufa, starega 55 let. Šrauf je bil leta 1975 član odprave na Makalu, ko se je slovenski alpinizem pridružil najboljšim na svetu. Štiri leta pozneje je bil zraven tudi ob osvojitvi Mt. Everesta. Opravil je več kot tisoč alpinističnih tur, med katerimi je najlegendarnejša zimska ponovitev Čopovega stebra v izjemno težkih razmerah. Šrauf je bil tudi učitelj ter soplezalec someščana iz Kamnika, Tomaža Humarja, ki je tragično umrl novembra 2009 pri sestopu z nepalskega vrha Langtang Lirung.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                          Stane Belak - Šrauf na Makaluju 1975

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
      Stane Belak - Šrauf je bil šele tretji slovenec, ki je priplezal na vrh Mount Everesta                                                        Stane Belak - Šrauf

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Stane Belak - Šrauf in njegova ekipa na južni steni Daulagirija

CHARLIE CHAPLIN

Na današnji dan leta 1977 je umrl angleško-ameriški filmski igralec in režiser Charles Spencer Chaplin, bolj znna kot Charlie Chaplin.

KO SEM SE ZAČEL RESNIČNO IMETI RAD

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem spoznal, da sem vedno in ob vsaki priložnosti
na pravem mestu in ob pravem času,
in da je vse kar se dogaja pravilno -
od takrat dalje sem lahko miren.
Danes vem, da se to imenuje ZAUPANJE.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem lahko spoznal,
da so čustvena bolečina in trpljenje
za mene samo opozorila,
da živim v nasprotju z lastno resnico.
Danes vem, da se to imenuje BITI VERODOSTOJEN.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem
in lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast.
Danes vem, da se to imenuje ZRELOST.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem si prenehal krasti prosti čas,
in prenehal sem ustvarjati mogočne projekte za prihodnost.
Danes počnem samo to, kar ustvarja zadovoljstvo in radost,
tisto, kar ljubim in kar ustvarja smeh v mojem srcu,
na moj lasten način in v mojem osebnem ritmu.
Danes vem, da se to imenuje ČASTITOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se osvobodil vsega,
kar ni bilo zdravo zame, od jedi, ljudi, stvari, situacij
in od vsega, kar me je vedno ponovno povleklo nižje,
proč od samega sebe.
Na začetku sem to imenoval "zdravi egoizem",
a danes vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem prenehal imeti vedno prav,
tako sem bil manj v zmoti.
Danes sem spoznal, da se to imenuje SKESANOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se odrekel življenju v preteklosti,
in da skrbim glede prihodnosti.
Sedaj živim samo v tem trenutku, v katerem se vse začenja.
Tako živim danes in to imenujem ZAVEDANJE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem spoznal, da lahko od svojih misli zbolim in da sem lahko slaboumen.
Ko pa sem spet našel moči svojega srca,
je razum dobil pomembnega partnerja.
To vez danes imenujem MODROST SRCA.

Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav,
konfliktov in problemov s samim seboj in drugimi,
ker tudi zvezde sem ter tja trčijo med seboj
in nastanejo novi svetovi.
Danes vem: TO JE ŽIVLJENJE.

* Charlie Chaplin, sebi, za 70. rojstni dan.
R.I.P. prevedel in obelodanil - Janez Kozamernik

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Charlie Chaplin leta 1916

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                 Charlie Chaplin

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Charlie Chaplin

25. prosinca 1642. u Woolsthorpeu, istočna Engleska, rodio se fizičar, matematičar i astronom Isaac Newton, jedan od najvećih znanstvenika uopće.
Utemeljitelj je klasične mehanike i teorije gravitacije (1665.) koje su ostale nepromijenjene sve do 20. stoljeća. Bio je profesor u Cambridgeu (1669–1701), predsjednik Kraljevskoga društva Londona za unaprjeđenje prirodnih znanja (Royal Society of London for Improving Natural Knowledge, 1703–1727) i prvi znanstvenik koji je zbog svojih rezultata postao vitezom (1705). U 'Matematičkim principima filozofije prirode' (Philosophiae Naturalis Principia Mathematica, 1687.) iznio je tri zakona gibanja i zakon opće gravitacije koji kaže da između bilo koja dva tijela (mase) u svemiru postoji privlačna (gravitacijska) sila razmjerna masama tijela, a obrnuto razmjerna kvadratu njihove međusobne udaljenosti. 1672. je iznio, a u Optici (1704.) i potvrdio, pojavu disperzije svjetlosti, tj. da je bijela svjetlost sastavljena od spektralnih boja, te je postavio čestičnu teoriju svjetlosti. Kao dokaz za to služi takozvani Newtonov disk, okrugla ploča razdijeljena na jednake isječke različitih spektralnih boja. Ako se ploča zavrti, oko vidi sve te boje kao bijelu. Opisao je pojavu interferencije svjetlosti (Newtonovi kolobari), načinio prvi reflektirajući teleskop (1671.), dao formulu za leću (Newtonova formula), postavio zakon hlađenja tijela (Newtonov zakon hlađenja). Neovisno o Leibnizu razvio diferencijalni i integralni račun. Postavio Newtonovu binomnu formulu. Bavio se alkemijom i proučavanjem Biblije.
Mnogo godina je bio i zastupnik u britanskom parlamentu gdje je uporno šutio, osim u nekoliko iznimnih slučajeva kada je digao svoj glas u korist autonomnosti znanosti i Cambridgea. Njegova slava bila je tolika da se preko njegovih riječi nije moglo lako prijeći. Također je bio dopisni član Francuske akademije, a francuski kralj Luj XIV mu je čak nudio i mirovinu. Počasti koje su mu iskazivane nije doživio nijedan Englez prije njega. No, usprkos cijeloj toj slavi, Newton je bio skroman. Proživio je 84 godine u dobrom zdravlju, a umro je u Kensingtonu, danas zapadni London, 20. ožujka 1727.

SAMOSTOJNA IN NEODVISNA SLOVENIJA

Na današnji dan 26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji. Ob izjemni volilni udeležbi (93,2%  volivcev) je za samostojno državo glasovala velika večina (88,5 %) vseh državljanov ali 1,289.369 volivcev.

Vprašanje pred 26.leti?
Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?

Na podlagi plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo je slovenska skupščina 25. junija 1991 uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila pravni temelj slovenski samostojnosti. Osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije je skušala s silo zatreti Jugoslovanska ljudska armada, v bran novoustanovljeni državi pa so se postavile slovenske oborožene sile - teritorialna obramba in slovenska policija. Oboroženi spopadi so se začeli 27. junija 1991.
Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh ustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa ustavili v vojašnicah. Spopadi so se končali 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice. Na začetku julija 1991 so se po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih začela pogajanja med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t. i. Brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina. Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njegovo izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. 15. januarja 1992 je slovensko državo priznala večina članic Evropske skupnosti, 22. maja 1992 je postala tudi 176. članica OZN-a.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Plebiscitarni plakat dne 23.12.1990

[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
                               Plebiscitarni plakat dne 23.12.1990                                                                   Objava rezultatov 26.12.1990

Autor stripova Stan Lee (94), poznat po kreiranju likova superjunaka koji su postali neodvojiv dio pop kulture, rođen je 28. prosinca 1922. Suautor je likova Spider-Mana, Hulka, Iron Mana, Thora, Daredevila, Kapetana Amerike (Captain America), skupina X-Men, Fantastična četvorka (Fantastic Four) i mnogih drugih.
Rođen je u New Yorku pod imenom Stanley Martin Lieber, kao dijete židovskih roditelja podrijetlom s područja Rumunjske. Zaposlio se u proizvodnji crtanih stripova sa 16 godina, a prvi posao mu je bio u kompaniji Timely Publications, koja je između ostalog, upravo u to vrijeme pokrenula svoj novi strip časopis Marvel Comics.
Brzo je napredovao u poslu, tako da je već s 18 godina postao urednik. Pod Leejevim vodstvom uvedeni su s vremenom mnogi novi likovi. Prva skupina superjunaka koju je Stan Lee kreirao, zajedno s crtačem Jackom Kirbyjem, bila je Fantastična četvorka. Uspjeh te skupine potaknuo je kreiranje novih likova superjunaka - Hulka, Iron Mana, Thora, te skupine X-Men. Najpopularnijim se pokazao Spider-Man. Marvelovi likovi danas zarađuju milijarde dolara, a uz tiskana izdanja, o njihovim avanturama snimljeni su brojni animirani i igrani filmovi i tv serije.

MIROSLAV KRLEŽA

Na današnji dan leta 1981 je umrl velikan hrvaške književnosti Miroslav Krleža je bil z obsežnim opusom, v katerem je med najbolj znanimi cikel o zagrebški meščanski dinastiji Glembajevih, kot "največji jugoslovanski komunistični pisatelj" izobčenec in ljubljenec oblasti.

Krleža je bil nekakšen skriboman, pisal je nenehno, hlastno in z baročno strastjo, kot da se mu gradivo samo od sebe s spontano nujnostjo zliva na papir, piše prevajalec Andrej Inkret v spremni besedi h Krleževim izbranim delom Glembajevi.

Obsežni glembajevski cikel

Njegova zbrana, v celoti še neizdana dela - drame, eseji, romani, pesmi, dnevniški in revijalni zapisi - naj bi obsegala od 50 do 80 zvezkov. Za vrhunec njegovega ustvarjanja velja glembajevski cikel 11 novel in treh dram s konca tridesetih let preteklega stoletja. V ciklu je opisal propad bogate zagrebške bankirske družine, ki se je z zločinom v nekaj generacijah vzdignila iz komaj pismenih slavonskih kmetov in provincialnih mešetarjev v vrh avstro-ogrskega meščanstva.
Svoja že objavljena besedila je pogosto popravljal in dopolnjeval. Kot enciklopedist in dolgoletni urednik Enciklopedije Jugoslavije je izpisal številne komentarje gesel, marginalije, ki jih je v nedavni izdaji beograjske založbe Službeni glasnik izbral Vlaho Bogišić z Leksikografskega zavoda Miroslav Krleža.

Še vedno sporna figura
Njegova zahteva po avtonomiji umetnosti ga je pred drugo svetovno vojno pripeljala v "spor na književni levici", vodilni partijski funkcionarji pa so ga razglasili za izdajalca. Po Inkretovih besedah je vojno kot deklasirani komunist prebil v Zagrebu, kjer je sicer brez prestanka pisal, a ni objavil niti vrstice, saj v ilegalnem partizanskem tisku objavljati ni mogel, v ustaškem pa ni hotel.
V petdesetih letih je začel zahajati v Titovo rezidenco na Brionih, kjer se je družil z najvišjimi političnimi funkcionarji. Kot nadaljuje Inkret, je znova postal osrednja in verodostojna figura hrvaškega oziroma jugoslovanskega literarnega in kulturnega življenja, kar je bil že v predvojnih letih, le da takrat kot neodvisni in kritični intelektualec, medtem ko je bil zdaj avtoritativna, z vsemi mogočimi oblastniškimi častmi podprta eminenca. Leta 1965 je postal član Centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške. Bil je tudi član Slovenske in Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.
Kot je za Dnevnik letos zapisal Predrag Matvejević, avtor večkrat ponatisnjene knjige Pogovori s Krležo (1969), je Krleža na Hrvaškem sporna figura, na katero se upajo sklicevati le redki: "Krleževska kritika desničarskih stališč in hotenj, tako nacionalističnih kot klerikalnih, ne najde svojega prostora in vloge v sodobnih razmerah. Ostaja nekje med preteklostjo in sedanjostjo".

"Riječi ... spajaju ljude kao mostovi, stvarajući u isto vrijeme
između čovjeka i čovjeka nepromostivosti
vrlo često dublje od najmračnijega ponora."
Miroslav Krleža

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Miroslav Krleža in Josip Broz Tito

30. prosinca 1916., svoj je život u hladnoj Nevi skončao jedan od najmisterioznijih ljudi 20. stoljeća. Grigorij Jefimovič Rasputin bio je siromašni ruski seljak koji će, zahvaljujući burnom životu postati jedan od glavnih savjetnika i prijatelja ruskog cara Nikole II., posljednjeg ruskog cara uopće.
Mistik i samoprozvani svećenik, 1915. Rasputin će postati jedan od vodećih ljudi carstva. Njegov je život obavijen velom tajne, baš kao i njegova smrt. Ubijen je u Petrogradu, bio je žrtva tajanstvene zavjere u organizaciji rođaka cara Nikole II.
Početkom 20. stoljeća tridesetogodišnji karizmatični redovnik iz Sibira doputovao je Petrograd, današnji Sankt Peterburg, i brzo stekao golemi utjecaj na carskom dvoru.
Rasputin, rođen 21. siječnja 1869. u selu Pokrovskoju, danas je na glasu i po svojim čudima i orgijama.
U petrogradskom društvu je ekscentrični Rasputin, koji se često odijevao u seljačku odjeću, bio obožavan. Njegovao je reputaciju pobožna sveta čovjeka, vidovnjaka i iscjelitelja, sposobnog izliječiti prestolonasljednika Alekseja od hemofilije... Više u članku:

[You must be registered and logged in to see this link.]

30. prosinca 1922. u postrevolucionarnoj Rusiji utemeljen je Savez Sovjetskih Socijalističkih Republika koji se sastojao od konfederacije zemalja Rusije, Bjelorusije, Ukrajine te Transkavkaske Federacije koja je 1936. podijeljena na Gruziju, Azerbajdžan i Armeniju. Nova komunistička država poznata i kao Sovjetski Savez, bila je nasljednik Ruskog Carstva te prva zemlja koja se temeljila na marksističkom socijalizmu.
Sovjetski Savez, površinom najveću državu na svijetu, naposlijetku je činilo 15 republika - Rusija, Ukrajina, Gruzija, Bjelorusija, Uzbekistan, Armenija, Azerbajdžan, Kazahstan, Kirgistan, Moldavija, Turkmenistan, Tadžikistan, Letonija, Litva i Estonija.
25. prosinca 1991., Mihail Gorbačov dao je ostavku na mjesto predsjednika SSSR-a, i predao dužnost Borisu Jeljcinu. Sljedećeg se dana Sovjetski Savez službeno raspao i do kraja godine sve su službene sovjetske institucije prestale s radom.

31. prosinca 1999. ruski predsjednik Boris Jeljcin dao je ostavku, a dotadašnji premijer Vladimir Putin postao je time vršitelj dužnosti predsjednika Rusije.
Prvim Putinovim dekretom na tom položaju Jeljcinu i njegovoj obitelji osigurano je da neće biti proganjani zbog optužbi za korupciju. Pet mjeseci kasnije, 26. svibnja 2000., Putin je pobijedio na predsjedničkim izborima te tako postao i izabrani predsjednik Ruske Federacije.
Vladimir Vladimirovič Putin rođen je u Lenjingradu 1952. Njegov djed Spiridon Ivanovič Putin nekoć je radio kao kuhar i za Lenjina i Staljina. Studirao je međunarodno pravo, a nakon završetka studija ušao je u KGB. Od 1985. do 1990. je kao zaposlenik KGB-a bio stacioniran u Istočnoj Njemačkoj, najviše u gradu Dresdenu. Tako je svoje srednje tridesete godine života proveo u Njemačkoj, a u Dresdenu mu se rodila i kći. Njegov politički uspon započeo je kad se, nakon pada komunizma u Istočnoj Njemačkoj, 1990. vratio u Rusiju, u Lenjingrad/Sankt-Peterburg. U kolovozu 1996. došao je u Moskvu i postao član administracije predsjednika Borisa Nikolajeviča Jeljcina koji ga je u kolovozu 1999. postavio na mjesto predsjednika Vlade. Time je postao peti ruski premijer u manje od 18 mjeseci. Tada nitko nije očekivao da će javnosti nepoznati Putin na mjestu premijera, kasnije i predsjednika, ostati duže od njegovih prethodnika.

31 decembra 1924 godine Josip Broz Tito uspesno zavrsio tadasnju visokoobavestajnu skolu Sovjetskog saveza, bio je medju cetiri naj bolja odabrana polaznika.

TIMES SQUARE

Na današnji dan leta 1904 je bila na Times Squaru v New Yorku, ki se je takrat imenoval Longacre Square, prvič zabava za novo leto.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            New York Broadway Times Square

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                      Vsem želim Srečno Novo Leto 2017

1. siječnja 1894. u Bonnu je umro njemački fizičar Heinrich Rudolf Hertz po kome je mjerna jedinica za frekvenciju, herc (Hz) dobila ime.
Rođen je u Hamburgu 22. veljače 1857. u židovskoj obitelji. Znanosti i inženjering studirao je u Dresdenu, Münchenu i Berlinu. Za vrijeme školovanja na Sveučilištu u Berlinu pokazao je veliki interes i intelekt za znanosti i jezike, a učio je arapski i sanskrt. 1883. je dobio mjesto predavača na Sveučilištu u Kielu, a stalni profesor postao je 1885. na Sveučilištu u Karlsruheu i tu je otkrio elektromagnetske valove.
Prvi je 1888. dokazao postojanje elektromagnetskog zračenja napravivši uređaj koji je proizvodio radio valove. Tijekom eksperimentiranja otkrio je da elektro-signali mogu putovati kroz zrak, kao što su pretpostavili James Clark Maxwell i Michael Faraday, i to je bila baza za otkriće i izradu radija. Otkrio je i fotoelektrični efekt (koji je kasnije objasnio Albert Einstein) kada je primijetio da je električki nabijeno tijelo gubi naboj ako je izloženo djelovanju ultraljubičastog zračenja. Hertz je preminuo od trovanja krvi u Bonnu kada je imao 37 godina. Njegov nećak Gustav Ludwig Hertz je 1925. dobio Nobelovu nagradu za fiziku, za studije o prolasku elektrona kroz plin, a Gustavov sin Carl Hellmuth Hertz otkrio je ultrazvuk.

Zoran I (citat):

TIMES SQUARE

Na današnji dan leta 1904 je bila na Times Squaru v New Yorku, ki se je takrat imenoval Longacre Square, prvič zabava za novo leto.

 
 U poslednjim godinama sjajnu idu u prodaju pelene za odrasle. Ko če da traži klozet u onoj gužvi...

ERIC CLAPTON

Na današnji dan leta 2004 je legendarni kitarist Eric Clapton prejel novico, da bo od britanske kraljice Elizabete II. dobil visoko državno odličje. Večkratni dobitnik grammyja je tistega leta postal predstojnik viteškega reda oziroma tako imenovani komtur britanskega cesarstva, kar pomeni, da je samo rang nižje od vitezov Paula McCartneyja, Eltona Johna in Micka Jaggerja.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                   Eric Clapton na turneji po Japonski leta 1981

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                   Komtur Britanskega cesarstva Eric Clapton

BOJAN KRIŽAJ

Na današnji dan leta 1957 se je rodila nepozabna legenda slovenskega alpskega smučanja Bojan Križaj.

Križaj je vsekakor eden najzaslužnejših ljudi, da smo Slovenci vedno veljali za smučarski narod. Skupno je na tekmah svetovnega pokala zmagal osemkrat, vselej v slalomih. Njegova najuspešnejša sezona je bila 1986/1987, ko je osvojil mali slalomski kristalni globus.
V skupni razvrstitvi svetovnega pokala je bil najboljši četrti v sezoni 1979/1980. Na svetovnih prvenstvih je Tržičan osvojil srebro leta 1982, olimpijska medalja pa se mu je vedno izmaknila. Najbližje ji je bil v Lake Placidu, kjer je v veleslalomu le za dve stotinki zgrešil bron.
Leta 1975 je Križaj z osvojitvijo naslova svetovnega mladinskega prvaka napovedal boljše slovenske smučarske čase, takratni trener Tone Vogrinec pa je prvič izgubil stavo in se okopal v vodnjaku. Dokončen preboj na vrh se je zgodil 20. januarja 1980, ko je Križaj v Wengnu dosegel prvo slovensko zmago na tekmah svetovnega pokala.

Bojan Križaj je zadnja smučarska legenda, čigar priljubljenost je v »Jugovini« presegla okvire smučarskega športa. Bil je naš, resnično naš – od Triglava do Vardarja. Še danes ljudje iz rajnke skupne države velikokrat sprašujejo, kaj počne legendarni Križaj. Pa ne samo oni. Tudi v smučarskem svetu onkraj zahodnih meja Slovenije je prava legenda.

Danes naš Bojan slavi 60 let. Ko sem ga pobaral, kaj počne, je odgovoril, da je pustil vse postranske posle in išče prvo priložnost oziroma najbližjo pot do upokojitve. Da se bo lahko v miru in predano, tako kot se je včasih urjenju v reprezentanci, posvetil svojemu hobiju, smučanju, ženi Špeli in otrokom. Pravzaprav je vsak dan posebej neizmerno užival.

»Energije imam še dovolj, da delam stvari, ki so mi všeč. Zdrav sem. Če bi vedel, da se bom tako dobro počutil, da ne bo bolečin, bi zamenjal kolke veliko prej. Spet smučam normalno. Neverjetno je, kako je to lep občutek,« smo ga dan po novem letu ujeli, ko se je vrnil s smučanja na Starem vrhu, kjer na progah ni bilo ledu kot na drugih evropskih smučiščih, ampak oprijemljiv sneg za njegovo smučarsko dušo. Pred dvema tednoma je bil v Kitzbühlu, kjer je prav tako zelo pogosto viden gost.

Smučanje ostaja Bojanovo življenje. V slovensko reprezentančno že dolgo ni vpleten. Po nesrečni epizodi z direktorovanjem v zvezi (končal jo je leta 2007) se je oddaljil od tekmovalnega športa. Globoko v smučarsko zvezo se ne spušča, zato se osredotoča le na tisto, kar vidi. »Ko gledam, kako mladi zadnje čase zavzeto trenirajo, se mi zdi, da klubski trenerji spet dobro in bolje delajo. Rezultatsko imamo vselej nekaj izvrstnih smučarjev in smučark, ki izstopajo iz povprečja. To je zame dokaz, da imamo nadarjeno mladež, da znamo iz posameznika potegniti največ, kar je zmožen. Je to delo ekip ali zasluga posameznikov, ne vem, ker tako globoko v tem poslu nisem,« je odgovoril na vprašanje, koliko sploh še spremlja slovensko smučarijo.

Nadzor samega sebe

V pogovoru o življenju po tekmovalni karieri (končal jo je v finalu svetovnega pokala v Saalbachu leta 1988) je povedal, da mu je ostala najpomembnejša izkušnja iz športa – nadzor samega sebe. »Če hočeš biti vrhunski športnik, se moraš v času odraščanja, na življenjskem razpotju, podrediti maksimalnemu delu in doseganju vrhunskih rezultatov v svetovni konkurenci. Teh naporov, ko 24 ur na dan 365 dni na leto razmišljaš, kako boš hitreje izpeljal zavoj, normalen človek ne more razumeti. Po koncu kariere ti dolga leta trenirani ritem in način življenja ostaneta v podzavesti. Včasih se v novem življenju sestavi zmagovita kombinacija, včasih pa ne. Ker si vajen porazov, to lažje preneseš. Za najboljše slovenske športnike, ki so ponesli slavo naše domovine po svetu, a niso imeli sreče, da bi se normalno vključili v družbo po koncu kariere, bi morala država vsekakor poskrbeti. Tudi zaradi novih rodov,« Križaj opozarja na eno izmed težav upokojenih vrhunskih športnikov, ki jih je državni sistem izkoriščal, dokler so mu služili, potem pa zavrgel. Upati je, da Bojan na poti v pokoj ne bo imel prevelikih ovir.

Bojan Križaj je bil vedno družaben, a preudaren in realen ter pozoren sogovornik. Takšen je tudi danes. Ne glede na vse slalomiste, ki bodo prišli in ga po rezultatih prehiteli (vknjiženih ima osem zmag v svetovnem pokalu in srebrno kolajno na SP leta 1982 v Schladmingu), bo ostalo vedno zapisano v smučarskih analih in tudi v srcih navijačev bele simfonije: Bojanov slalom je bil tehnično in slogovno dovršen.

Tudi takrat, ko je napadal z vso močjo, kot denimo leta 1981, ko je s skokom s sedmega mesta v Wengnu premagal o zmagi sicer prepričanega Marca Girardellija. Njegov oče Helmut nam je, slovenskim smučarskim kronistom, s stisnjenimi zobmi čestital s »verdammte partizanen …«, češ, napadate iz zasede. Bojan sicer ni imel partizanskega sloga, je pa vsekakor bil pionir in znanilec sodobnega slovenskega smučanja. Skupaj z Borisom Strelom, Rokom Petrovičem, Juretom Frankom, Matejo Svet in drugimi slovenskimi smučarji osemdesetih je odprl vrata Juretu Koširju, vražjim Slovenkam, Tini Maze in drugim zmagovalcem svetovnega pokala.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                  Bojan Križaj

[You must be registered and logged in to see this image.]  
Zmaga Bojana Križaja leta 1982 v Kranjski Gori pred Stenmarkom in Gruberjem

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Razglednica Yu Ski Poola


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Bojan Križaj v sezoni 1986/1987 dobitnik malega kristalnega globusa v slalomu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Ingemar Stenmark in Bojan Križaj Z Elanovimi smučmi leta 2006 na tekmi legend

[You must be registered and logged in to see this image.]
»Šport se je veliko bolj skomercializiral, v igri je več denarja, čeprav, kot lahko vidimo, smetano poberejo le najboljši,« pravi Bojan Križaj.

MICHAEL SCHUMACHER

Na današnji dan leta 1969 se je rodil Michael Schumacher, sedemkratni svetovni prvak v formuli ena. "Schumi" ima 91 posamičnih zmag, 19 z Benettonom in 72 s Ferrarijem. Nemški dirkač je bil svetovni prvak v letih 1994, 1995, 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004, ko je dobil kar 13 dirk. Po koncu sezone 2006 se je upokojil, vrnil pa na začetku leta 2010 in kariero znova sklenil leta 2012. Nazadnje je nastopal za Mercedes. V zadnjih dneh leta 2013 je s hudimi poškodbami preživel smučarsko nesrečo.
 
NEKAJ REKORDOV

Število naslovov svetovnega prvaka F.1.: 7
Število nastopov na dirkah: 249 (308)
Število zmag: 91 (72 Ferrari, 17 Benetton Renault, 2 Benetton Ford)
Število drugih mest: 43
Število tretjih mest: 20
Število zmag v eni sezoni: 13 (2004)
Pole position: 68
Najhitrejši krog: 76 (77)
Število stopničk: 155
Pole position, zmaga in najhitrejši krog na dirki: 22
Število točk: 1369 (1566)
Število kilometrov v vodstvu dirke: 24.127
Število krogov v vodstvu: 5.114
* statistika obsega podatke do konca leta 2006
** statistika v oklepaju obsega podatke do konca leta 2013

ZMAGE V SEZONAH

2004 - 13 (Avstralija, Malezija, Bahrain, San Marino, Španija, Evropa, Kanada, ZDA, Francija, Velika Britanija, Nemčija, Madžarska in Japonska)
2002 - 11 (Avstralija, Brazilija, San Marino, Španija, Avstrija, Kanada, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Belgija, Japonska)
1995 - 9 (Brazilija, Španija, Montecarlo, Francija, Nemčija, Belgija, Evropa, Pacifik, Japonska)
2000 - 9 (Avstralija, Brazilija, San Marino, Europa, Kanada, Italija, ZDA, Japonska, Malezija)
2001 - 9 (Avstralija, Malezija, Španija, Montecarlo, Evropa, Francija, Madžarska, Belgija, Japonska)
1994 - 8 (Brazilija, Pacifik, San Marino, Montecarlo, Kanada, Grancija, Madžarska, Evropa)
2006 - 7 (San Marino, Evropa, ZDA, Francija, Nemčija, Italija, Kitajska)
1998 - 6 (Argentina, Kanada, Grancija, Velika Britanija, Madžarska, Italija)
2003 - 6 (San Marino, Španija, Avstrija, Kanada, Italija, ZDA)
1997 - 5 (Montecarlo, Kanada, Francija, Belgija, Japonska)
1996 - 3 (Španija, Belgija, Italija)
1999 - 2 (San Marino, Montecarlo)
1992 - 1 (Belgija)
1993 - 1 (Portugalska)
2005 - 1 (ZDA)

Vir: La Grande storia di Michael Schumacher, Autosprint, Conti Editore S.P.A. 2006;
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Michael Schumacher je postal svetovni prvak z Benettonom v letu 1994 in 1995

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Zmaga na VN Francije Magny Cours - 21. julija 2002

[You must be registered and logged in to see this image.]
             Michael Schumacher ob proslavljanju zmage in osvojenemu 5 od skupno 7 naslovov svetovnega prvaka v F.1.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Michael Schumacher je zadnja leta dirkal za moštvo Mercedes

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 29.decembra je minilo že 3 leta od tragične smučarske nesreče

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                         Michael Schumacher z ženo Corinno

[You must be registered and logged in to see this image.]
Po osvojenem 2 mestu v italijanskem in nemškem prvenstvu Formule 4 bo Mick Schumacher letos tekmoval v Formuli 3 z italijanskim moštvom Prema

Književnica, pedagoginja i jedna od prvih alpinistica i planinarki u Hrvatskoj Dragojla Jarnević rodila se u Karlovcu 4. siječnja 1812.
Kao odgojiteljica radila je na plemićkim dvorovima u Grazu, Trstu i Veneciji, a vrativši se u Karlovac 1840. je osnovala prvu privatnu djevojačku školu. Potom je podučavala djecu obaju spolova u vlastitu domu. Posebice je poticala svijest o potrebi boljeg obrazovanja djevojčica.
Kao književnica najprije je pisala na njemačkom jeziku, a nakon upoznavanja s ilirskom idejom počinje pisati na hrvatskom, objavljujući u Danici domoljubne i ljubavne pjesme. 1843. je objavila je knjigu pripovijesti 'Domorodne poviesti', pisanih u duhu hajdučko-turske novelistike, a njezin roman 'Dva pira', objavljen je 1864. u nastavcima u časopisu Domobran. Bavila se i pedagoškim radom, pisala je članke o odgoju mladih, a u rukopisu je ostavila tekst 'Moje učiteljevanje'.
Osobito je vrijedan njen dnevnik, pisan između 1833. i 1847., koji opisuje žensku perspektivu povijesti 19. stoljeća. Zapis je djelomično objavljen 1958. pod naslovom 'Život jedne žene', a integralno (tek) 2000. kao 'Dnevnik'. Pripadala je najuglednijim sudionicima narodnog preporoda pa je na poznatoj litografiji 'Muževi ilirske dobe' među velikanima otisnut i njezin lik.
Bila je među začetnicima planinarstva i alpinizma u doba ilirskog preporoda, pa se smatra prvom hrvatskom planinarkom i alpinisticom. Kao prva žena popela se na Okić, kod Samobora, s južne strmije strane.  U to vrijeme bio je to velik poduhvat jer nije bilo alpinističke opreme pa se morala penjati bosa po stijenama. Staza njezinog uspona danas je označena kao Dragojlina staza. Preminula je 1875. u rodnom Karlovcu.

PRIMOŽ PETERKA

Na današnji dan leta 1997 je še ne 18-letni Primož Peterka postal prvi Slovenec, ki je zmagal v skupnem seštevku novoletne turneje smučarjev skakalcev.

Peterka je v Bischofshofnu, zadnjem prizorišču prestižne turneje, osvojil 3. mesto. Po štirih tekmah je bila njegova prednost pred Avstrijcem Andreasom Goldbergerjem 25 točk. Na praznik svetih treh kraljev je zmago slavil Nemec Dieter Thoma, drugi pa je bil Poljak Adam Malysz.
Peterka je dosegel enega največjih uspehov slovenskega smučanja in športa. Najboljši slovenski uvrstitvi na novoletni skakalni turneji, ki ima tak pomen kot štirje turnirji za grand slam v tenisu, sta pred tem dosegla s četrtima mestoma Miran Tepeš (1984) in Franci Petek (1992).
Peterka se je z zlatimi črkami vpisal v zgodovino smučarskih skokov. Poleg vseh mednarodnih uspehov je bil nekajkrat tudi državni prvak. Leta 1997 je slavil zmago na srednji in veliki skakalnici, leto pozneje je naslov ubranil. Leta 1999 je postal državni prvak na veliki skakalnici, štiri leta pozneje pa vnovič (in zadnjič) še na srednji.

Višina: 1,82 cm
Smuči: Elan
Najdaljši skok: 212 m
Startov: 230
Moštvenih startov: 22
Zmag: 15
Olimpijske igre:
Bron v Sant Lake Cityu leta 2002 - posamična tekma
Bron v Oberstforfu leta 1995 - ekipno mala skakalnica
Zmag v svetovnih prvenstvih: 1997 in 1998
Zmag na 4 skakalnicah: 1
Zmagovalnih stopničk: 32
Zmagovalnih stopnišk kot moštvo: 2

[You must be registered and logged in to see this link.]



[You must be registered and logged in to see this image.]
               Primož Peterska na Garmisch-Pertenkirchnu leta 1997

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Primož peterka je prvi kristalni globus osvojil leta 1997

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          Primož Peterka v Holmenkollnu leta 1998

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                       Primož Peterka z družino

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                  Peter Prevc se posvetuje s Primožem Peterko

[You must be registered and logged in to see this image.]
Prešerna glavni trener ženske reprezetance Slovenije Stane Baloh z lasuljo s kitkami in njegov pomočnik Primož Peterka

ELVIS AARON PRESLEY

Na današnji dan leta 1935 se je sredi globoke recesije v revni družini v Misisipiju rodil Elvis Aaron Presley, morda najpomembnejša osebnost ameriške popularne glasbe 20. stoletja.

Elvis je danes za marsikoga bolj filmska in glasbena ikona kot pa dejansko nadarjen ustvarjalec, a v zgodovino se bo vseeno vpisal kot tisti, ki je s svojo zmesjo kantrija, popa in R&B-ja postavil temelje novodobnega rokenrola; ker je navdih pobiral tudi iz tradicionalne "črnske" glasbe - in to v času vzpona gibanja za državljanske pravice - je bil vedno tudi skrajno kontroverzna osebnost. Njegovi eksplozivni odrski nastopi so zakoličili nova merila za vizualno plat glasbe.

Leta 1954 je - ravno na svoj rojstni dan - posnel svojo prvo ploščo. Med letoma 1957 in 1967 je izstopil iz okvirov čistega rokenrola, svojo glasbo pa premešal z elementi kantrija, ritma in bluza, gospela, popa in balad. Če je njegovo značilno miganje z boki in krčevito trzanje nog spravljalo v ekstazo dekleta po vsem svetu, je prav to obnašanje povzročalo zgražanje zlasti pri bolj odraslem občinstvu: Elvisov nastop so moralni arbitri časa označili za vulgaren in obscen ter ga pogosto ukazali snemati samo od pasu navzgor. Kljub temu je prodal več kot milijardo plošč - več kot kateri koli drug samostojni glasbenik v zgodovini.

Presley je v svoji karieri posnel tudi 31 filmov, s katerimi sicer ni prepričal stroke ali si prislužil kakih uglednih nagrad, pa je kljub temu postal eden najbolje plačanih igralcev svojega časa. Nastopal je predvsem v muzikalih, ki so v ospredje postavljali njegovo glasbeno nadarjenost. Še danes zato živi v filmih, kot so Jailhouse Rock, King Creole in Viva Las Vegas.
Zadnje obdobje njegovega življenja je zaznamovala predvsem smrt matere in ločitev od žene, zato je glasbenik trpel za depresijami. Na oder je zadnjič stopil leta 1976 v Las Vegasu, leto pozneje pa je umrl za posledicami srčnega napada, ki ga je spodbudilo dolgoletno uživanje pomirjeval in amfetaminov.
Obstajala je seveda tudi "teorija zarote", po kateri je Elvis svojo smrt zgolj zaigral, da bi ubežal pred nevzdržnim pritiskom slave in pozornosti vsega sveta. Njeni privrženci trdijo, da je Kralj umrl šele leta 1990, do tistega leta pa sta celo tabloida Weekly World News in The Sun redno objavljala razne članke, ki so namigovali na to, da Elvis še vedno živi.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         Elvis Aaron Presley

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Elvis Presley v Ameriški vojski

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Elvis Presley kralj Rock and Rolla

[You must be registered and logged in to see this image.]
                 Elvis Presley z ženo Priscillo in hčerko Lisa-Marie 10.decembra 1970

[You must be registered and logged in to see this image.]
                    Predsednik ZDA Richard Nixon je 21.decembra 1970 v ovalni sobi sprejel Elvisa Presleya

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          Elvis

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Elvis Presley kralj Rock and Rolla

[You must be registered and logged in to see this image.]

Autor stihova Himne slobodi, barokni pjesnik, epik, lirik i dramatik Ivan (Gjivo) Gundulić rođen je 9. siječnja 1589. u Dubrovniku. Potomak je stare dubrovačke plemićke obitelji, a u rodnom gradu obavljao je različite javne službe, 1608. član je Velikoga Vijeća, dvaput knez u Konavlima, 1636. postao je senator, a dvije godine poslije i član Maloga Vijeća.
Dobio je nadimak Mačica (mačkica) jer je živio mirno i vrlo povučeno. 1628. oženio se Nikom Sorkočević s kojom je imao tri sina. Duboko religiozan, kontemplativan i zaokupljen brigama za budućnost svoga grada - Republike, životni je vijek proživio u Dubrovniku, u doba koje obilježava duh katoličke protureformacije.
U književnost je unio novo shvaćanje politike i svjetovno razumijevanje povijesne stvarnosti. Književnu slavu stekao je još za života, a u doba narodnog preporoda stekao je status kultnog ilirskog autora. Stihove i dramska djela počeo je pisati već u mladosti, no kako navodi u predgovoru svoje prve tiskane knjge (u Rimu, 1621.), zbirke pjesama 'Pjesni pokorne kralja Davida', veći dio tog, kako ga naziva, 'poroda od tmine', sam je uništio. U Veneciji je 1622. objavio religioznu poemu 'Suze sina razmetnoga' koja predstavlja inovaciju u starijoj hrvatskoj književnosti.
Dramskom tekstu vratio se 1627. kada piše 'Dubravku' koja je prvi puta izvedena godinu dana kasnije. Drama je tiskana tek 1837., a od 1888. redovito se izvodi u kazalištima. Između ostalih uglazbili su je Ivan pl. Zajc, Jakov Gotovac, Anton Dobronić i Ivo Malec. Komad karakteriziraju snažno izraženi rodoljubni i moralistički stavovi, a zbog čestih izvedbi u 19. i 20. stoljeću 'Dubravka' je postala Gundulićevo najpopularnije djelo. Njezini stihovi o slobodi prozvani su i Himnom slobodi, a uvod - 'O lijepa, o draga, o slatka slobodo, dar u kom sva blaga višnji nam bog je dô...' danas je općepoznat.
Posljednje godine života Gundulić je posvetio svom najznačajnijem djelu epu 'Osman' u 20 pjevanja. Ep je nedovršen, nedostaju dva pjevanja, koja su pokušavali nadopisati različiti autori (P. Sorkočević, nepoznati pjesnik, M. Zlatarić; i s najviše uspjeha Ivan Mažuranić). U 'Osmanu' Gundulić tematizira povijesne događaje vezane uz sultana Osmana II., njegov dolazak na vlast, poraz kraj Hoćima 1621. i propast.
Ivan Gundulić preminuo je s 49 godina 1638. u rodnom Dubrovniku.

ROD STEWART

Na današnji dan leta 1945 se je rodil britanski pevec Roderick David "Rod" Stewart.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
   Rod Stewart na koncertu v Ekeberghallen, Oslo, Norveška

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                            Rod Stewart leta 1972

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                 The Faces - Rod Stewart in Ron Wood leta 1975

[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Rod Stewart je ljubitelj športnih avtomobilov Ferrari, Lamborghini

[You must be registered and logged in to see this image.]       
                                         Rod Stewart

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Njegova visokost Princ William imenuje Roda Stewarta za viteza

[You must be registered and logged in to see this image.]                                               
                                 Sir Rod Stewart z družino ob imenovanju za viteza

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                          Sir Rod Stewart

[You must be registered and logged in to see this image.]
                      Rod Stewart je za svojo 70.letnico nastopal v Hamburgu

'Smijeh je najbolji lijek', krilatica je s kojom je Indijac dr. Madan Kataira 1998. utemeljio Svjetski dan smijeha koji se obilježava dva puta godišnje, 10. siječnja i 2. svibnja.
Dr. Kataira je također osnivač tzv. Laughter Yoge (Hasyayoga), prakse koja se temelji na uvjerenju da dobrovoljni smijeh pruža iste fiziološke i psihološke prednosti kao spontani smijeh. 'Smijeh' joga se obavlja u grupama, uz kontakt očima i razigranost između sudionika, a smijeh se ubrzo pretvara u pravi i zarazni smijeh.
Cilj je Svjetskog dana smijeha potaknuti ljude da se što više smiju jer će se osjećati bolje, rasteretiti stresa, smanjiti brige i depresiju i tako ojačati imunitet, poručuju brojni znanstvenici i liječnici koji ističu kako se smijati trebamo svakoga dana. Ako je organizam pod stresom povećava se razina kortizola i adrenalina, što može izazvati povišenje krvnog tlaka i začepljenje arterija, a istraživanja pokazuju da smijeh izaziva posebne fiziološke promjene koje pomažu organizmu. Tako zvonki smijeh povećava stvaranje limfocita i aktivnost stanica koje ubijaju tumorske stanice. Smijanjem se povećava razina gama-interferona, proteina aktivnog u borbi protiv bilo koje bolesti. Smijeh je lijek jer dovodi kisik u krvožilni sustav i potiče lučenje endorfina (proteina koji se sastoji od 31 aminokiseline), te može promijeniti kemiju mozga nabolje.
Također je otkriveno da je potrošnja energije u nekoliko minuta smijeha jednaka količini potrošene energije nakon 15 minuta vježbanja na sobnom biciklu. Kad se smijemo radi nam 15 mišića lica. Istraživanja pokazuju da se u odrasloj dobi smijemo oko 17 puta dnevno, a najmlađi to čine oko 300 puta dnevno. Žene se češće smiju muškarcima, nego muškarci ženama. Dokazano je da su se ljudi nekad smijali u prosjeku 18 minuta dnevno, a danas je to svedeno na tek šest minuta. Ako uzmemo u obzir da je, po nekim istraživanjima, 70 posto oboljenja vezano za stres koji je u svakodnevnom porastu, ljudi bi se trebali truditi svakoga dana smijati koju minutu duže. Smijeh je, osim čovjeku, svojstven i drugim sisavcima - dupinima, psima, konjima... Ljekovitost smijeha poznata je od davnina čemu svjedoče i brojna literalna i kazališna djela, filmovi te brojne druge manifestacije kojima je cilj nasmijati ljude, da bar na neko vrijeme zaborave brige.
U suvremenom informatičkom dobu zaštitnici i poticatelji smijeha su popularni smješko i smajlić, okrugla lica koja u sms porukama i mailovima pokazuju osjećaje onoga tko piše. No, smješko i smajlić nisu sinonimi. Osnovna je razlika što je smješko slika, a smajlić se 'crta' od slova i drugih pravopisnih i interpunkcijskih znakova.

Teodozije I. Veliki (Flavije Teodozije), posljednji car Rimskog Carstva koji je vladao objema polovicama tog imperija (Istočnim i Zapadnim Rimskim Carstvom) rođen je 11. siječnja 347., deset godina nakon smrti cara Konstantina I., na području rimske Hispanije na Pirenejskom poluotoku, u doba kad je kršćanstvo već bilo široko rasprostranjeno. Teodozije je 380. u svome ediktu Cunctos populos kršćanstvo proglasio državnom religijom, a 8. studenog 392. zabranio je sve poganske religije u Rimskom Carstvu.
Otac mu je bio visoki vojni zapovjednik i upravitelj teritorija. Teodozije je postao suvladar Carstva 379. u Sirmiumu, u 33. godini života, a vladar cijelog Rimskog Carstva postao je 392. Godine 388. je porazio snage rimskog uzurpatora Maksima Magnusa u bitci na Savi kod Siscie, a 393. ukinuo je Olimpijske igre. Bio je posljednji čovjek koji je vladao golemim prostorom od Velike Britanije do Egipta, jer se Carstvo nakon njegove smrti trajno razdijelilo na istočnu i zapadnu polovicu. Osim prijestolnice u Konstantinopolu, car Teodozije na zapadu je imao prijestolnicu u Milanu (lat. Mediolanum). Kompleks carske palače u Milanu nalazio se u zapadnom dijelu današnje milanske stare gradske jezgre.
Nakon Teodozijeve smrti 395. godine, Zapadno Rimsko Carstvo naslijedio je njegov mlađi sin Honorije, a Istočno Rimsko Carstvo stariji sin Arkadije.

JACK LONDON

Na današnji dan leta 1876 se je rodil ameriški pisatelj Jack London, s pravim imenom John Griffith Chaney. Pod vplivom Karla Marxa je pisal socialistično tendenciozne romane. Veliko zgodb je nastalo iz lastnih izkušenj potepuha, mornarja in iskalca zlata. Obravnaval je kruti boj za obstanek. Njegova pomembnejša dela so Klic divjine, Morski volk, Beli očnjak in Martin Eden. 22. novembra 1916 je naredil samomor.


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      John Griffith Chaney - Jack London

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.] 
 Klic Divjine 1903             Morski volk 1904

DAVID BOWIE

Na današnji dan je 2 dni po svojem 69. rojstnem dnevu bitko z rakom izgubil glasbeni velikan David Bowie. Pred odhodom je glasbenemu svetu podaril morda najlepše možno poslovilno darilo, album Blackstar, s katerim je zaokrožil svoje skoraj pol stoletja dolgo ustvarjanje.

Kritiško hvaljeni Blackstar velja za zadnjo umetniško izjavo legendarnega glasbenika, človeka tisočerih obrazov, umetniških imen in glasbenih slogov, s katerimi je bil večen navdih številnim mlajšim generacijam in zaznamoval glasbeno in modno ustvarjanje vse do danes.

Bowie se je rodil kot David Robert Jones v Brixtonu, nad glasbo pa se je začel navduševati že kot otrok. Svoj prvi album, naslovljen David Bowie, je izdal leta 1967, njegov prvi veliki hit Space Oddity, v katerem je predstavil legendarnega astronavta Majorja Toma, ki se je potem pojavil v več njegovih skladbah, pa je izšel leta 1969. Veliki preboj na glasbeni sceni je pomenil album The Rise and Fall of Ziggy Stardust and the Spiders from Mars, ki ga je izdal leta 1972, in z njim "predstavil" svoj alter ego Ziggyja Stardusta. V osemdesetih letih se je usmeril v pop, v devetdesetih pa je njegovo ustvarjanje zaznamovala elektronska glasba.

Po albumu Reality leta 2003 se je za deset let umaknil in začelo se je že govoriti, da se je glasbenik upokojil, nato pa je leta 2013 presenetil s 25. albumom The Next Day.
V svoji več kot 50 let trajajoči karieri je izdal 26 albumov, zadnjega nekaj dni pred smrtjo. Blackstar, prvi singel z istoimenskega albuma s sedmimi skladbami, je poslušalce razveselil 19. novembra, uporabili pa so ga tudi v broadwajskem muzikalu Lazarus. Za svoje delo, tako glasbeno kot igralsko, je Bowie prejel številne nagrade, med njimi dva grammya in trije briti. V svoji karieri je prodal 140 milijonov izvodov albumov, v rodni Veliki Britaniji je deset njegovih albumov doseglo platinasto naklado, 11 zlato in osem srebrno, v ZDA pa pet platinasto in sedem zlato naklado. Leta 1996 so ga sprejeli v hišo slavnih.

[You must be registered and logged in to see this link.]

BLACKSTAR

Blackstar je po glasbenikovi smrti 10. januarja lani najbolje prodajani album legendarnega britanskega glasbenika Davida Bowieja, so sporočili iz Official Charts Company, ki svoje lestvice sestavlja na podlagi drugih britanskih glasbenih lestvic. Med singli pa je na prvem mestu Heroes.

Po pisanju spletnega portala The Guardian so pri Official Charts Company sestavili lestvico desetih najbolje prodajanih glasbenikovih albumov in desetih najbolje prodajanjih singlov v zadnjem letu.

Od glasbenikove smrti je bilo prodanih 1,62 milijona izvodov Bowiejevih albumov v vseh oblikah, pri singlih pa je ta številka 1,87 milijona.

Pesem Heroes je, kot še piše The Guardian, po glasbenikovi smrti prek ponudnikov pretočne glasbe doživela kar 8,83 milijona predvajanj in 50.000 prenosov.

Albumu Blackstar, ki je izšel le dva dni pred glasbenikovo smrtjo, na lestvici najbolje prodajanih Bowiejevih sledijo tri kompilacije: Best of Bowie, Nothing Has Changed - The Very Best Of in Legacy. Šele za njimi so na lestvici originalni albumi, kot sta Hunky Dory in The Rise and Fall of Ziggy Stardust iz 70. let minulega stoletja.

Blackstar je tudi najbolje prodajani album na vinilni plošči v Veliki Britaniji v lanskem letu; prodan je bil v 54.000 izvodih. Poleg tega je šesti najbolje prodajani album v vseh formatih.

Na seznamu najbolje prodajanih singlov pa dominira starejši material. Pesem Lazarus iz albuma Blackstar je šele na devetem mestu, druga najnovejša pesem na seznamu pa je Let's Dance iz leta 1983, ki je na četrtem mestu.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       David Robert Jones Bowie

[You must be registered and logged in to see this image.]
             David Bowie v Chicagu leta 2002

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Na ulici slavnih v Holywoodu

PETEK 13

PARASKAVEDEKATRIAFOBIJA

Človekovi strahovi pred neznanim, čeravno izvirajo še iz otroštva so še vedno prisotni, pri enih manj, pri enih več. Za neketere so to lahko srečni dnevi, za vse ostale pa nesrečni, čeravno to njihovo razmišljenje ne izvira iz njihovih izkušenj, ampak zgolj in samo iz pripovedovanj. Glede na to, da je njihovih pojavnih oblik zelo veliko, si lahko ob današnjem dnevu ogledamo tisto, ki je najbolj povezana z njim:

TRISKAIDEKA = 13

* Starogrški matematik Evklid je v svojem znamenitem delu Elementi, ki ima 13 zvezkov, zbral vse matematično znanje.
* Cezar je reko Rubikon prekoračil s svojo 13.legijo.
* Beethovnova znamenita Patetična sonata nosi opus 13.
* Beatlesi so v času obstoja te glasbene skupine posneli 13 albumov.
* Slavni matematik Euler je imel 13 otrok.
* Allfred Hitchock je začel snemati film z naslovom Število 13, a ga ni nikoli dokončal.
* V paketu igralnih kart je po 13 pikov, križev, src in kar.
* V bejzbolskem moštvu je lahko največ 13 igralcev.
* Apollo 13 je bila edina neuspešna ameriška vesoljska odprava, kar je 13.aprila 1970 zaradi napake na električni napeljavi v servisnem modulu odjeknila eksplozija.
* Osama bin Laden ima v imenu 13 črk.
* Toliko je mesecev lunarnega leta.
* Toliko je glavnih sklepov človeškega telesa.
* Vsakodnevno smo z njo povezani pri vsakodnevnih nakupih, od lata 1973, ko so v ZDA vpeljali označevanje izdelkov s črtno kodo EAN - 13, saj so v trgovinah želeli ustvariti preprost, jasen, hitro preverljiv in avtomatsko berljiv način označevanja.

FOBIJE

* aglofobija - strah pred bolečino
* agorafobija - strah pred odprtim prostorom
* ailurofobija - strah pred mačkami
* akrofobija - strah pred višino
* amaksofobija - strah pred vožnjo
* androfobija - strah pred moškimi
* antropofobija - strah pred ljudmi
* apeirofobija - strah pred neskončnostjo
* arahnofobija - strah pred pajki
* arahnofobijafobija - strah pred ljudmi, ki jih je strah pajkov
* astrafobija - strah pred grmenjem,strelami
* aurofobija - strah pred zlatom
* brontofobija- strah pred neurjem
* demonofobija - strah pred demoni
* dendrofobija - strah pred drevesi
* dorafobija - strah pred krznom in usnjem
* dromofobija - strah pred prečkanjem ceste
* elekrofobija - strah pred elektriko
* emetofobija - strah pred bruhanjem
* entomofobija - strah pred insekti
* fazmofobija - strah pred duhovi
* felinefobija - strah pred mačkami
* filofobija - strah pred zaljubljenostjo
* fizofobija - strah pred fizičnim naporom
* fobofobija - strah pred strahom
* genofobija - strah pred seksom
* gimnotofobija - strah pred goloto
* ginofobija - strah pred ženskami
* hemofobija - strah pred krvjo
* heksakosioiheksekontaheksafobija - strah pred številom 666
* hidrofobija - strah pred vodo
* hipopotomonstrosesquepedaliofobija - strah pred branjem ali govorjenjem dolgih besed
* kakofobija - strah pred grdoto
* karcinofobija - strah pred rakom
* kinofobija - strah pred psi
* kleptofobija - strah pred krajo
* klavstrofobija - strah pred zaprtimi prostori
* klovnofobija- strah pred klovni
* ksenofobija - strah pred tujci
* ligirofobija - strah pred glasnimi poki
* mikrofobija - strah pred mikroorganizmi
* mizofobija - strah pred onesnaženjem
* mizofobija - strah pred umazanijo
* numerofobija - strah pred številkami
* ofidiofobija - strah pred kačami
* omitofobija - strah pred ptiči
* panfobija ali pantofobija - strah pred vsem
* patroiofobija - strah pred dednostjo
* pekatofobija - strah pred grehom
* pikofobija - strah pred majhnostjo
* pirofobija - strah pred ognjem
* pnigerofobija - strah pred dušenjem
* polifobija - strah pred mnogimi stvarmi
* sitofobija - strah pred jedmi
* tafofobija - strah pred mislijo da boš živ zakopan
* talasofobija - strah pred morjem
* tanatofobija - strah pred smrtjo
* tridekafobija ali triskaidekafobija - strah pred številom 13; glej tudi petek 13.
* tripanofobija - strah pred injekcijo
* zoofobija - strah pred živalmi

PETEK 13

Nesrečen ni petek 13., temveč torek 12.

Paraskavedekatriafobija - ko se strah pred petkom 13. prelevi v bolezen

Se bodo črne napovedi uresničile 12. oktobra 2010?
Leva ali desna?
Prenekateri Slovenec bo jutri zjutraj, ko se bo prva noga dotaknila tal, pomislil, ali je bila "ta prava".
Na petek 13. je vse mogoče, samo nič dobrega. V to je prepričan marsikdo, ki sicer niti nujno ne ve, od kod izvira vraževerje, da ta dan prinaša nesrečo. Ne glede na njegove korenine, pa se neutemeljeni strah v redkih primerih lahko sprevrže tudi v bolezen.
Da, strah pred petkom 13. ima ime - paraskavedekatriafobija.
Izvor tega strahu sega v 14. stoletje, ko so na petek trinajstega ukazali pobiti viteze templjarje. "Strah je v osnovi pomembno samoohranitveno čustvo, prvinska reakcija na ogroženost.", pojasnjuje Heliodor Cvetko, priznani psiholog in psihoterapevt.
S fobijo pa označujemo duševno motnjo; ko se že ob sami misli na petek 13. spotimo, ko na ta dan nikakor ne gremo iz hiše, pa če bi nas to stalo naše službe. To težavo bi naj imelo v ZDA prek 20 milijonov ljudi.
O vplivu številke 13 in petka 13. pa smo se pogovarjali tudi z numerologinjo Ireno Šek. Kot pravi, bi se veliko bolj kot petka 13. morali bati torka 12. Zakaj? To in še več preberite v petkovi tiskani izdaji časnika Večer.
[You must be registered and logged in to see this link.]

2010 - avgust,
2011 - maj,
2012 - januar, april, julij,
2013 - september, december,
2014 - junij,
2015 - januar, marec, november,
2016 - maj,
2017 - januar, oktober,
2018 - april, julij,
2019 - september, december,
2020 - marec, november,
2021 - avgust,
2022 - maj,
2023 - januar, oktober,
2024 - september, december,
2025 - junij, 2026 - februar, marec, november,
2027 - avgust,

* Številne slavne osebnosti, med njimi Napoleon, J. Paul Getty in Herbert Hoover, so bile vraževerne glede petka 13.

A morda najbolj vraževeren politik je bil Franklin D. Roosevelt, ki je trpel za fobijo pred številko 13, trdi Thomas Fernsler z Univerze v Delawaru. Če je imel seznam povabljencev za Belo hišo 13 oseb, je Roosevelt povabil svojo tajnico, da se jim pridruži in jih je tako bilo 14. Prav tako ni želel začenjati potovanja na petek, 13.

* Jezus je bil križan na petek po zadnji večerji s 13 gosti (on in 12 apostolov) - 13. je bil prav Jezusov izdajalec Juda Iškariot. Vsesplošna fobija pred petkom, 13., najverjetneje izvira prav iz tega. Petek je bil v starem Rimu dan pogubljenja - takrat so izvrševali smrtne kazni, medtem ko so druge predkrščanske religije, Kitajci, pa tudi poznejši islam, petek spoštovali kot sveti dan. Zaradi prej omenjenega se je v srednjem veku razvilo prepričanje o petku kot o "čarovniški soboti". Petek je tudi pojmovan kot ženski (vsaj med tistimi, ki so proti nežnejšemu spolu) in kot tak slab dan. Na primer, v angleščini edino petek nosi ime po ženski boginji Frey (Frey day - Friday).

* Številka 13 je tudi predstavljala ženskost, ker je odgovarjala številu mesečnih ciklov v letu (28 x 13 = 364), kar je bilo v patriarhalni družbi sinonim za "hudičevo orodje". Nekateri verjamejo, da so se zlovešča znamenja združila 13. oktobra 1307, ko je dal francoski kralj Filip IV. aretirati in mučiti na stotine vitezov templjarjev. Čeprav ni zanesljivih zapisov o tem, kako so se ljudje pred 19. stoletjem bali petka, 13., je nesrečni dan najverjetneje sestavljen s preprosto logiko: petek je nesrečni dan, 13 je nesrečna številka, torej je petek,13., bolj nesrečen petek od preostalih.

* Stari Vikingi so verjeli, da če jih bo v istem času za mizo 13, bo vse goste kmalu obiskala smrt. V Valhallu je bilo namreč poklicanih 12 bogov, medtem ko je 13., zlobni Loki, prišel nepovabljen in ukanil bogove, da so se med seboj pobili, in tako izzval Tora, vrhovno nordijsko božanstvo. Stari Egipčani so skozi življenje šli čez 12 duhovnih stopenj, 13. pa je bila tista po smrti. Zaradi tega so 13-ico povezovali s smrtjo. V zahodni kulturi je bila številka 12 sveta (12 apostolov, 12 mesecev v letu ...), medtem ko je 13 rušila to popolnost in so se je bali celo bojeviti Vikingi. Nekatere študije segajo še dlje v preteklost in izhajajo iz tega, da so prvi ljudje imeli za štetje deset prstov in dve stopali, tako da je vse, kar je bilo več od tega, nerazumljivo in predmet praznoverja.

* Leta 1980 je Sean Cunningham režiral film Petek, trinajsti, v katerem najstnike terorizira s hokejsko masko zamaskirani morilec Jason Voorhees. In katero prizorišče si je Cunningham izbral za snemalno lokacijo prvih Jasonovih pokolov? Okrožje Warren in kamp No-be-bo-sco v Blairstownu. Kamp deluje še danes. In da, film je doživel 11 nadaljevanj, kar zagotavlja, da številne generacije najstnikov povezujejo petek, 13., z noži in morilci.

* Se vam zdi strah pred 13-ico neumen? Se sliši kot nekaj, v kar resna podjetja ne bi nikoli vložila denarja, le da se številki izognejo? No, po podatkih Phobia Instituta v Ashvillu v Severni Karolini več kot 80 odstotkov stanovanjskih zgradb v ZDA nima 13. nadstropja, številna letališča nimajo 13. vrat, veliko bolnišnic in hotelov nima 13. nadstropja ali številke sobe, kar nekaj glasbenih plošč pa nima 13 pesmi.

* Ena najbolj razširjenih vraž, povezanih s petkom 13., je ta, da na ta dan ne bi smeli potovati. Strah izvira iz 18. stoletja, ko je ladja HMS Friday izplula iz Anglije na petek 13. Ladja je izginila in nihče ni nikdar več slišal zanjo. Po tem ladje na ta dan niso več izplule in celo nekatere zavarovalnice niso hotele zavarovati ladij, ki bi plovbo začele na ta dan. V bližnji preteklosti je nesrečni Apollo 13, ki se mu skoraj ne bi uspelo vrniti z odprave na Luno, še utrdil strah pred potovanji na ta datum.

* Za strah pred številko 13 obstaja ime: triskaidekafobija. Še več, ime obstaja tudi za strah pred petkom 13.: paraskavedekatriafobija. Strah pred petkom, 13. je tako razširjen, da je dobil strokovni izraz, samo v ZDA pa za njim trpi približno 20 milijonov ljudi. Vendar pravega razloga za paniko ni. Psihologi trdijo, da smo sami krojači svoje usode. Torej, ko se vas v petek 13. polastijo črne misli, se spomnite, da je verjetnost za veliko nesrečo dokaj majhne. Več možnosti imate, da si z negativno naravnanostjo pokvarite dan.

* Eden izmed desetih Američanov bo na ta dan spremenil svojo rutino dela, kar naj bi povzročilo eno milijardo dolarjev izgube v poslovnem svetu na vsak petek 13., ker se nekateri ljudje ne odpravljajo na pot.

* Romanopisec Daniel Handler - bolj znan kot Lemony Snicket (spomnite se filma z Jimom Careyjem) bo danes izdal 13. in zadnjo knjigo svoje zbirke Series of Unfortunate Events. Naslov: Petek 13.

* Pred nekaj leti so poročali, da bo 13. aprila (petek 13.) 2020 verjetnost, da bo na Zemljo priletel ogromni asteroid 1:60. Znanstveniki zdaj napovedujejo, da bo asteroid za las zgrešil Zemljo.

* Med slavnimi, ki so se rodili na petek 13., so ameriški predsednik Thomas Jefferson, najbogatejši dvojčici na svetu Mary-Kate in Ashley Olsen ter igralka Julia-Louise Dreyfuss, ki jo poznamo iz TV-serije Seinfeld. Najslavnejši umrli na ta datum pa so džezist Benny Goodman, raper Tupac Shakur in bogataš Diamond Jim Brady.

* Leta 1936 so v Philadelphii ustanovili klub, ki se še vedno dobiva vsak petek 13., da bi s tem kljubovali vraževerju. Člani kluba hodijo pod lestvami, odpirajo dežnike v zaprtih prostorih, razbijajo ogledala in nasploh izzivajo usodo. Čeprav pastor David Fulton iz kingwoodske cerkve Naše gospe zmag zanj še ni slišal, meni, da ima klub zabavno idejo: "Verjetno gre za to, da pokažejo, kdo ima zares vajeti v rokah." Kar nas pripelje do zadnje točke:

* Številne vraže izvirajo verjetno iz ideje, da bo temperamentno božanstvo ali nadnaravna sila poslala nad nas nekaj slabega, če se nečemu ne bomo ali izognili ali naredili nekaj za pomiritev bogov. "Vraževerne navade nakazujejo, da ljudje čutijo, da nimajo nadzora nad stvarmi, zato je opravljanje vraževernih obredov način, da imamo neposredno ta nadzor," pravi Fulton. Številne stare religije so verjele, da obredi pomirjajo bogove, a kristjani, tako kot številne druge večje današnje vere, verjamejo, da Bog preprosto ne deluje na tak način. Zato Fulton pravi, da bi mirne duše vzel hotelsko sobo v 13. nadstropju. Za Maje je številka 13 srečna Jutri bo petek trinajsti, ki se ga v naši tradiciji marsikdo boji. Obstaja celo klinično poimenovanje za strah pred petkom trinajstim: paraskavedekatriafobija - gre za posebno obliko strahu pred številom 13. A Maji se tega datuma ne bojijo, saj je zanje število 13 zelo pomemben in pozitiven simbol. Petek trinajstega velja za nesrečni dan v angleško, francosko in portugalsko govorečih deželah. Za razliko od tega pa imajo v grško, romunsko in špansko govorečem svetu za nesrečen dan torek trinajstega, v Italiji pa je to petek sedemnajstega. V krščanski tradiciji se je število trinajst pojavilo pri zadnji večerji. Trinajsti je bil Juda, ki je kasneje izdal Jezusa. Prav tako je v krščanstvu na nek način zlovešč tudi petek, saj kristjani verjamejo, da so Jezusa križali ravno v petek. V koledarju Majev pa ima številka 13 pozitivno simboliko.
[You must be registered and logged in to see this link.] - ŽIT življenje in tehnika - marec 2010
[You must be registered and logged in to see this link.]
cm.dnevnik.si/tiskan...1042243942 en.wikipedia.org/wik...y_the_13th
[You must be registered and logged in to see this link.] ponpet.blog.siol.net/page/8/
[You must be registered and logged in to see this link.]

NEPREMIČNISKA TRIDEKAFOBIJA & TRISKAIDEKAFOBIJA

Cenejše nepremičnine s hišno številko 13

Stavbe s hišno številko 13 so v Veliki Britaniji v povprečju za 4500 evrov cenejše kot njihove sosede

Nepremičnine s hišno številko 13 so v Veliki Britaniji v povprečju za 4500 evrov cenejše kot njihove sosede, je pokazala raziskava britanske nepremičninske agencije Zoopla. Tisti, ki niso vraževerni, lahko torej pri nakupu novega doma iztržijo mnogo ugodnejšo ceno.

Medtem ko se neka hiša s številko 13 na primer prodaja za 205.000 britanskih funtov (235.500 evrov), je cena za enako hišo s številko 11, 12, 14 ali 15 v isti ulici postavljena na 209.000 funtov (239.500 evrov).

Pogosto pa takšne hiše sploh ni. V Veliki Britaniji je namreč 28 odstotkov ulic izpustilo številko 13.
web.vecer.com/portal...1405646153

PETEK 13

Petek, 13.: Vas je strah, da vam bo danes nebo padlo na glavo?

Vas je danes kaj strah? Trpite za paraskevidekafobijo? Ali pa "samo" triskadekafobijo? Sploh veste, za kaj gre? Prvi izraz pomeni strah pred petkom, 13., kakršen je prav današnji dan, drugi pa strah pred številom 13 samim. Letos nas čakata še dva takšna dneva – drugi aprila, tretji pa julija.

Danes je petek, 13.

Največjo smolo prinaša petek, ki pade na 13. datum v mesecu, tako vsaj menijo vsi tisti, ki so vraževerni. Po gregorijanskem koledarju se to pripeti vsaj enkrat na leto, v povprečju pa sicer trikrat. Takrat nekateri, da ne bi izzivali sreče (ali pa smole?) ostanejo v varnem zavetju doma, kjer ni možnosti, da bi jim pot prekrižala črna mačka ali pa bi nanje padlo nebo.

Pazite se črne zveri!

Pokol Templjarjev, padec borze, križanje Jezusa

Zgodovinarji in poznavalci folklore so si skupni, da o "petku 13." pred 19. stoletjem ni zapisanega ničesar, prvi zapis naj bi segal v leto 1869, ko so ga kot nesrečnega omenili v biografiji Gioachina Rossinija: "Rossini je bil z ljubljenimi obkrožen do bridkega konca," so zapisali. "Petek 13. je nesrečen dan."


O izvoru tako nesrečnega dne in vraževerju, ki ga obkroža, obstaja več teorij. Ena od njih zajema združenje dveh dejstev – da je 13 nesrečna številka in da je petek nesrečen dan. Ta dan so že od 14. stoletja imeli za nesrečnega (prvič se kot takšen pojavi v Cantenburijskih zgodbah – Cantenbury Tales), v mnogih poklicih pa so se na ta dan izogibali potovanjem ali začetkom novih projektov. Na dan je prišla tudi teorija (ki je s knjigo Da Vincijeva koda postala še bolj priljubljena), da je petek 13. postal "slab dan" zaradi pokola vitezov Templjarjev pred skorajda 700 leti.


Že od leta 1800 naprej se v zgodovini pojavlja izraz "črni petek", najbolje morda poznan tisti na dan zloma borze na Wall Streetu leta 1929. V špansko govorečih državah je petek nadomestil torek, 13. (martres trece), ki prinaša smolo, podobno prepričanje so nekoč imeli Grki. In da ne pozabimo – tudi križanje Jezusa se je pripetilo na petek.

Dan križanja Jezusa Kristusa dandanes poznamo pod imenom Veliki petek.

Po nekaterih vražah ob petkih ne smemo menjati rjuh na postelji, saj bo to prineslo slabe sanje. Če si na ta dan strižete nohte, to delate iz žalosti. Naj se potovanje ne začne na petek, saj se boste sicer na njem soočali s težavami. Ladje, ki bodo na ta dan zapustila pristanišče, bodo imele nesrečo.

Deset prstov in dve stopali = 12, vse, kar je več, je čudno

Kako pa je s 13? V numerologiji je številka 12 tista, ki predstavlja celovitost – 12 mesecev v letu, 12 številk na uri, 12 bogov na Olimpu, 12 Jezusovih apostolov, in še in še. Po skandinavskem mitu, ki naj bi po nekaterih predvidevanjih izhajal iz Zadnje večerje, pa 13 ljudi, sedečih za mizo pomeni, da bo eden izmed njih v roku enega leta umrl. Nekatere študije segajo še dlje v preteklost in izhajajo iz tega, da so prvi ljudje imeli za štetje deset prstov in dve stopali, tako da je vse, kar je bilo več od tega, nerazumljivo in predmet praznoverja.


Turki so trinajstico že skorajda izkoreninili iz besedišča, v mnogih mesti boste težko našli ulico s takšnim imenom, kakor tudi 13. nadstropja zlepa ne boste našli v številnih dvigalih. Po eni od pripovedi bo 13 črk v imenu in priimku prineslo "hudičevo srečo" - serijski morilci Jack the Ripper (Jack Razparač), Charles Manson ali pa na primer Theodore Bundy so odlični primeri za to.

Izogibanje rutini, milijonske izgube podjetij

"Petek 13. je res bolj nesrečen za nekatere," so zapisali v eni od študij, kjer so število nesreč na ta dan primerjali s številom ob "normalnih" dnevih. "Tveganje za sprejem v bolnišnico kot posledico prometne nesreče je lahko kar za 52 odstotkov višje kot sicer." Sedaj verjetno z ihto prikimava na desetine milijonov ljudi, ki trpijo za paraskevidekafobijo, nepojasnjenim, pretiranim strahom pred petkom, ki pade na 13. dan v mesecu.

Vas je kaj strah?

Nekatere strah celo tako paralizira, da se izogibajo običajni dnevni rutini, ne gredo v službo ali pa preprosto ostanejo doma pod odejo. Na ta dan se v svetu pripetijo tudi milijonske izgube podjetjih. Vendarle je k takšnim študijam treba pristopiti z dobro mero kritičnosti, saj verjetno bolj kot karkoli drugega, torej resnično nevarnost določenega dneva ali številke, kažejo na psihologijo človeka.

Fobij s števili je več

In da ne boste mislili, da je to edina fobija, povezana s številkami. Tetrafobija, strah pred številko štiri, je razširjena po Koreji, Japonski, Vietnamu, pa na Kitajskem, kakor tudi po nekaterih drugih azijskih državah. Prav nič nenavadnega ni, če dvigala ne vsebujejo števke 4. Vraževerje izvira iz kitajskega jezika, kjer je v mandarinščini izgovorjava besede štiri zelo podobna besedi smrt.


17 je nesrečna številka pri naših zahodnih sosedih. V rimskih številkah 17 namreč napišemo kot XVII, kar lahko z niti ne tako veliko domišljije spremenimo v "VIXI", kar v latinščini pomeni "Živel sem", ki je lahko olepšan izraz za "Mrtev sem".


V nekaterih predelih Afganistana so prepričani, da je številka 39 prekleta ali pa da je prinašateljica sramote.

Zanimivosti o petku 13.
Da bi prišli do dramatičnega učinka, nekateri dogodke namenoma načrtujejo za petek 13. v mesecu. In kaj takšnega se je pripetilo na najbolj nesrečen dan v letu?

Prvi album Black Sabbath je Veliki Britaniji izšel v petek 13., leta 1970.

Na ta dan je izšla 13. knjiga Zaporedja nesrečnih dogodkov Lemonyja Snicketa, znanega tudi pod imenom Daniel Handler.

Štirje od dvanajstih filmov serije Petek 13. so izšli na ta dan.

Na petek 13. leta 1996 so za mrtvega razglasili enega največjih raperskih imen v zgodovini glasbe – Tupac Shakurja.

Na petek 13. aprila leta 2029 se bo asteroid 99942 Apofis zelo približal Zemlji – bližje bo celo kot orbite komunikacijskih satelitov.

Med slavnimi, ki so se rodili na petek 13., so ameriški predsednik Thomas Jefferson, najbogatejši dvojčici na svetu Mary-Kate in Ashley Olsen ter igralka Julia-Louise Dreyfuss, ki jo poznamo iz TV-serije Seinfeld.
[You must be registered and logged in to see this link.]

LET 666 za HEL

Let 666 za HEL v petek 13.

Vprašanje za praznovernike, bi se vkrcali na let 666 za HEL v petek 13.?

HEL je tročrkna oznaka za letališče v Helsinkih, 666 pa je številka leta finskega nacionalnega avtoprevoznika Finnair iz Kopenhagena do finskega glavnega mesta danes, petek 13.

Finci kot izgleda nimajo problemov z praznoverjem, ker je ta let zaseden. Pilot letala Juha.Pekka Keidasto kateri bo danes pilotiral to letalo do Helsinkov, je povedal, da je: "Ta let predmet dobre zafrkancije med piloti".

Petek 13. se smatra za nesrečni datum v veliko državah, 666 pa ima slabe biblijske konotacije in povezavo z Antikristom, a hell v angleščini pomeni pekel.

Polet iz Kopenhagena je ob 13.20, predviden pristanek v Helsinkoh, pa je predviden za 14.55.
Tisti, ki želi si lahko sam polet ogleda na internetni strani:
[You must be registered and logged in to see this link.]

JOSIP VANDOT

Na današnji dan leta 1884 se je rodil slovenski mladinski pisatelj Josip Vandot, oče priljubljenega lika Kekca.

Vandot se je rodil kot deseti otrok v železničarski družini v Kranjski Gori. Po očetovi strani je bil francoskega rodu – njegov prednik je bil francoski vojak, ki je prišel na Gorenjsko v času Ilirskih provinc in se tu poročil z domačinko.

Železničar, ki postane pastir
Josip Vandot je po maturi želel študirati medicino, vendar se je moral tem željam zaradi finančne stiske odpovedati. Zato se je zaposlil na železnici v Šentvidu ob Glini na Koroškem. 
Zaradi sovraštva Nemcev do Slovencev je pustil službo in nekaj časa delal kot pastir. Nato je spet postal železniški uradnik in služboval po različnih krajih.

Nemci mu zaplenijo premoženje in ga izženejo iz Slovenije
Leta 1923 se je upokojil in se posvetil zgolj pisateljevanju. Zgodbe o Kekcu je napisal med letoma 1918 in 1924. Leta 1941 so ga Nemci iz Maribora, kjer je živel z družino, aretirali, mu zaplenili premoženje in sežgali njegovo knjižnico.
Pozneje so ga z družino izgnali na jug. Z družino je kot pregnanec živel v različnih krajih na Hrvaškem in v Bosni. Umrl je med zavezniškim bombardiranjem kraja Trnjanske Kute v bližini Slavonskega Broda. Leta 1947 so njegove posmrtne ostanke pripeljali v Slovenijo in pokopali na ljubljanskih Žalah.

Galetovi kekci
Režiser Jože Gale je v letih 1951, 1963 in 1968 po Vandotovih zgodbah o Kekcu posnel tri uspešne filme.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                             Josip Vandot

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                        Kekec

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
            Kekec - 1951                                   Srečno Kekec - 1953                         Kekčeve ukane - 1969

Kekčeve ukane

Zar se ni u slovenskome ne piše nepostojano e?

Zašto su južnoslavenski pravopisi tako siromašni?

Leta 1969 se je študent Jan Palach v protest proti posegu sil Varšavskega pakta, ki so zatrle reformno gibanje na Češkoslovaškem, polil z bencinom in sežgal.

Palach se je rodil 11. avgusta 1948 in po končani srednji šoli postal študent zgodovine in politične ekonomije na praški Karlovi univerzi.

16. januarja 1969 je med demonstracijami ob obletnici vkorakanja vojske Varšavskega pakta na Češkoslovaško na Trgu Svetega Vaclava s samosežigom storil samomor v znak političnega protesta. Umrl je tri dni pozneje v bolnišnici. Njegov pogreb 25. januarja 1969 se je spremenil v velike demonstracije proti režimu.

Samozažigu Jana Palacha je v naslednjih mesecih sledilo še pet podobnih primerov. Med drugim se je mesec dni kasneje, 25. februarja 1969, na istem mestu sežgal študent Jan Zajic, kot zadnji pa aprila v Jihlavi Evžen Plocek. Kjub velikemu odmevu samozažigi niso uspeli spremeniti političnega položaja na Češkoslovaškem.

Prvi, ki je na tak način protestiral, je bil sicer poljski odvetnik Ryszard Siwiec, ki se je 8. septembra 1968 zažgal med žetvenim festivalom na varšavskem stadionu. Ker poljske oblasti vesti o tem dogodku niso dovolile objaviti, ni mogoče vedeti, ali je Palach vedel zanj in ali je to vplivalo na njegovo odločitev.

16. siječnja 1962. u South Bendu, Indiana, SAD umro je znameniti kipar, arhitekt i književnik Ivan Meštrović, rođen 1883. u Vrpolju kod Slavonskog Broda.
Bio je istaknuti kipar moderne skulpture i svojedobno vodeća ličnost umjetničkoga života u Zagrebu. Školovao se u klesarskoj radionici Pavla Bilinića u Splitu i na Akademiji u Beču, gdje se formirao pod utjecajem secesije. Putovao je Europom i upoznavao djela antičkih i renesansnih majstora, osobito Michelangela, te francuskih kipara A. Rodina, A. Bourdellea i A. Maillola. Začetnik je i ideolog nacionalno-romantične skupine Medulić (zagovarao je stvaranje umjetnosti nacionalnih obilježja nadahnute junačkim narodnim pjesmama). Za vrijeme Prvog svjetskog rata boravio je u inozemstvu (putovao je kako bi sudjelovao na izložbama u Parizu, Cannesu, Londonu i Švicarskoj), a po završetku rata se vratio u domovinu i tada je započelo dugo i plodno razdoblje njegove kiparske djelatnosti i pedagoškoga rada. 1942. emigrirao je u Italiju i zatim 1943. u Švicarsku, a 1947. u SAD. Bio je profesor kiparstva na Sveučilištu u Syracusi, država New York i potom od 1955. na Sveučilištu Notre Dame u South Bendu, 90 km istočno od Chicaga, Indiana.
Prema vlastitoj želji pokopan je u crkvi Presvetog Otkupitelja (neformalno mauzolej obitelji Meštrović) u Otavicama u šibenskom zaleđu.

VULKAN NYIRAGONGO

Na današnji dan leta 2002 je v Kongu izbruhnil vulkan Nyiragongo. Preseliti se je moralo več kot 400.000 ljudi.


[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Magma v notranjosti žrela vulkana Nyiragongo                                                                            Ohlajajoča se magma

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                           Delujoči in mogočni Nyiragongo 

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Vulkan Nyiragongo                                                                                     Kongoški Frank vulkan Nyiragongo - 1 cent

Crtani lik mornar Popaj (Popeye the Sailor Man), s istetoviranim sidrima na podlakticama, lulom u ustima te jedenju špinata od kojeg dobiva ogromnu snagu, prvi se put pojavio u stripu Thimble Theatre izdavačke kuće King Features Syndicate 17. siječnja 1929.
Popajev lik osmislio je američki strip crtač Elzie Crisler Segar, a nakon njegove smrti nastavio ga je crtati Bud Sagendorf te drugi autori. Lik karikaturalnog obličja i naravi, ubrzo je stekao svjetsku popularnost (u anketi među djecom 1935. je nadmašio i Mickeyja Mousea).
Kako je Popaj nadnaravnu snagu crpio iz špinata, time se poticalo djecu na konzumaciju toga povrća, pa su neke marke konzervi sa špinatom preuzele njegovo ime. Uz Popaja, glavni likovi strip serijala su njegova djevojka Oliva, njegov protivnik grubijan Badžo, posvojeni sin Kićo, prijatelj i izjelica Pero Ždero, Popajev otac, Vještica i drugi.
1933. snimljen je animirani film 'Mornar Popaj' Davea Fleischera kojim je započeta animirana serija u kojoj je do 1957. napravljeno oko 230 kratkometražnih crtanih filmova i 3 srednjometražna. Prepoznatljiva je bila i naslovna pjesma 'Popaj sam mornar ja', a za uspjeh serije osobito je zaslužan scenarist Jack Mercer. Mornar Popaj se od 1935. do 1938. pojavljivao na američkim radiostanicama, a 1980. snimljen je i igrani film 'Popaj' Roberta Altmana u kojem je naslovnu ulogu igrao Robin Williams. Popajev lik korišten je u industriji igračaka i računalnim igricama, a zaštitni znak je mnogobrojnih restorana, trgovina i slatkiša.
Stripovi i crtani filmovi o Popaju objavljuju se i danas, a najavljeno je i snimanje novog igranog filma. Časopis TV Guide uvrstio je Popaja na 20. mjesto ljestvice 50 najvećih likova iz crtića svih vremena.