Na današnji dan

Nakon desetljeća odbijanja uvođenja javne električne rasvjete zagrebački gradski oci napokon su popustili i 5. studenog 1907. godine se javna plinska rasvjeta počinje zamijenjivati električnom. Toga dana u 18.30 sati jedna za drugom palile su se električne svjetiljke na potezu od Frankopanske ulice preko Ilice i Trga bana Jelačića pa sve do Praške ulice i Zrinjevca. Građani su bili oduševljeni ovom novotarijom, a tadašnje novine pisale su da je Zagreb dobio uistinu velegradski izgled.
Električnu energiju osiguravala je prva zagrebačka električna centrala, nazivana i Munjara, koja je bila smještena na kraju Vodovodne ulice tj. na mjestu današnje termoelektrane i toplane EL-TO Zagreb. Snaga zagrebačke Munjare bila je 0.8 MW, a ured Gradske električne centrale bio je smješten na uglu Gundulićeve i današnje Masarykove ulice i zapošljavao je 22 namještenika. Do 1909. registrirano je 1129 potrošača, pri čemu su bile instalirane 334 ulične svjetiljke. Najveći potrošač električne energije bio je Gradski vodovod, a od 1910. i tramvaj.
Zagreb je prije toga, od 1863., imao javnu plinsku rasvjetu koja je bila slaba i nepouzdana. Zato je kao prava senzacija odjeknula vijest o postavljanju prve javne električne svjetiljke 20. siječnja 1877. na uglu Gundulićeve ulice i Ilice prigodom Sokolskog plesa u Hrvatskom glazbenom zavodu. Svjetiljku je postavio profesor Ivo Stožir koji je u to vrijeme naveliko eksperimentirao s električnom energijom. Ipak, oduševljenje građana nije djelila i gradska vlast pa je rasvjeta i nadalje ostala plinska.
Gradsko poglavarstvo nije popustilo ni 1892. kada je Nikola Tesla, prigodom posjeta sjednici gradskoga poglavarstva, gradonačelniku Milanu Amrušu dao nekoliko savjeta o elektrifikaciji Zagreba. Predlagao je da bi se za pogon hidrocentrale mogla iskoristiti voda Plitvičkih jezera, a da bi gradska općina trebala urediti električnu centralu u vlastitoj režiji. Prijedlog velikog vizionara je odbijen, a razlog su bili veliki troškovi. Također je Gradsko poglavarstvo imalo ugovor s plinarom koja je imala koncesiju na javnu plinsku rasvjetu i tu su se okretali veliki novci. Tako su Zagrepčani još više od desetljeća trebali čekati na uvođenje javne električne rasvjete.

5. studenog 1994. umro je Milan Mladenović (rođen 21. rujna 1958. u Zagrebu), rock glazbenik, najpoznatiji kao pjevač i gitarist beogradske rock skupine Ekatarina Velika.

v sloveniji je bila prva javna električna svetilka postavljena davnega 1896 - leta, bili smo prvi, haha, v KOČEVJU:

[You must be registered and logged in to see this link.]

jozl52 (citat):

v sloveniji je bila prva javna električna svetilka postavljena davnega 1896 - leta, bili smo prvi, haha, v KOČEVJU...

Nije Zagreb prvi dobio struju u Hrvatskoj.

Obično se uzimao podatak da je prvi osvijetljen električnom energijom Šibenik 28. kolovoza 1895., a u članku je nešto više...

[You must be registered and logged in to see this link.]

VIKEND FESTIVAL TARTUFOV

Na današnji dan leta 2016 se je odprl Vikend festival istrskih tartufov, ki je z ene strani motiv za prihod turistov na destinacijo, z druge strani pa mesto srečanja, ponudbe in povpraševanja, med proizvajalci in domačih gostov, ki hočejo ta dva sejemska dni preživeti v Buzetu - mestu tartufov, je poudaril župan Valter Flego med odpiranjem že 15.dvodnevnega vikenda tartufov.

Župan Buzeta Siniša Žulić je poudaril, da je v 15 letih sejem istrskih tartufov postal ena najznačilnejših manifestacij ter povedal, da je to ena od prilik za razširitev turistične posezone, med katero se lahko velikemu številu domačih in tujih turistov lahko ponudi najboljše od istrske gastronomije. Odprtje sejma so se udeležili najmlajši Buzećani iz otroškega vrtca "Grdelin".

V šotoru v Mašimovoj škuji svoje proizvode med dvodnevnim sejmom razstavlja več kot 70 razstavljalcev iz Istre in drugih krajev iz Hrvaške, prav tako iz Italije in Slovenije, proizvajalcev tipičnih proizvodov iz tartufov, meda, sira, pršuta, olivnega olja, vina, šnopsa in marmelade...
Zvezda sejma je vsekakor dragoceni istrski beli tartuf. Na stojnici ene od sedmih firm, ki se ukvarjajo z odkupom in s proizvodnjo tartufov, kilogram I.kategorije afrodizijske gobe se prodaja po 22.500 kun (3.000 €), II.kategorije po 15.000 kun (2.000 €), III.kategorije po 11.250 kun ( 1.500 €), črni tartfov pa 3.800 kun (506 €).

Sejemski dogodki so se tradicionalno začeli danes dopoldne z pustolovskim lovom Lov na tartuf, kombinacijo orijentalskega teka z MTBjem in lovom na blago. Tudi dež ni oviral štirideset ekip in Hrvaške in Slovenije, da preizkušajo vzdržljivost, vsi pa so se pridrževali napotkov organizatorjev, saj so imeli poleg standardne tudi tartufarsko opremo, pse v ratličnih oblikah, tudi tiste iz pliša.

Šotor je v nedeljo odprt od 11 do 19 ure, od 12 do 15 ure je "Buzet na pjatu" - predstavitev Buzetskih gostincev, od 13 do 17 ure je delavnica izdelave domačih testenin, od 16 do 18 ure pa mala šola kuhanja z profesionalnim kuharjem. Organizator je turistična zveza Buzeta, soorganizator in pokrovitelj Občina Buzet, soorganitazorji SKZ Alba, Kinološka zveza Buzet, mestno komunalno podjetje Park, med sponsorji pa županski TZ in županski oddelek za turizem ter kmetijstvo.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Več kot 70 ponudnikov v šotoru na 900 m2 v šotoru

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Župan Valter Flego in Siniša Žulić odprli sejem 

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                   Istrski tartufi na pladnju brhkih deklet

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                   Slasten Istrski pršut

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                               Bogata sejemska ponudba

STANE KAVČIČ

4.novembra leta 1972 je moral odstopiti predsednik slovenske vlade oziroma slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič.

Kavčič, ki se je komunistični partiji priključil leta 1941, je bil od leta 1965 zagovornik gospodarskih reform. Leta 1969 je med drugim ostro protestiral, ker zvezna vlada, ki jo je vodil Slovenec Mitja Ribičič, ni dala denarja za dva odseka avtoceste v Sloveniji – takrat je izbruhnila tako imenovana cestna afera.

PARTIJSKI LIBERALEC

Bil je zagovornik partijskega liberalizma (to je pojem za mehčanje partijske politike v družbi in gospodarstvu, op. p.) in v sporu s partijsko trdo linijo, ki je nasprotovala gospodarskim reformam. V začetku 70. let je trda linija na čelu z Josipom Brozom - Titom odstranila vse partijske reformiste v jugoslovanskih republikah z oblasti, tudi Kavčiča.
Kavčiča so prisilno upokojili, prav tako ni smel javno nastopati. Umrl je 27. marca 1987. Po njegovi smrti sta Janez Janša in Igor Bavčar leta 1988 objavila Kavčičev dnevnik in njegove spomine – Dnevnik in spomini.

OSTAVKA

Ko sem bil jeseni leta 1972 prisiljen prostovoljno zapustiti politični oder, sem bil sicer zadovoljen, ker mi ni bilo treba nositi soodgovornosti za politični razvoj in dogodke, ki so prihajali, in to tem bolj, ker se z njimi nisem strinjal. Če bi se mu aktivno zoperstavil, nisem imel nobenih razlogov za uspeh, in tako je moj odstop kot tudi odstop drugih, bil pasivna oblika odpora tedanji uradni politiki. V takih okoliščinah sem brez trpkega slovesa rekel "lep adijo" vsem svojim dotedanjim funkcijam. Bilo mi je prijetno, da sem lahko slekel svojo uradno suknjo, odložil kravato, zavihal rokave in uradno zakorakal v - po mojem mnenju - zasluženi pokoj. Do tu je bilo vse v najlepšem redu. Gledano s tega zornega kota ni bilo videti torej ničesar vznemirljivega na območju mojega zanimanja. Ponujala se mi je krasna priložnost živeti privatno življenje daleč proč od vsega, kar se pri nas razume pod pojmom graditev socializma. Mnogi državljani, ki so sicer obžalovali moj nenadni odhod, so si tako tudi predstavljali moje bodoče "poslanstvo" in mi pošiljali pisma v tem smislu z iskrenimi in najboljšimi željami. Še danes čutim do njih toplo hvaležnost. Če dodam, da je bilo zelo veliko ljudi prepričanih, da je moj odhod in slovo od politike samo začasno, in da se bom prej ali slej vrnil, pa ne bom izdal nobene skrivnosti. Nimam namena ocenjevati takih napovedi, čeprav moram priznati, da mi je bilo prijetno, kadar sem jih slišal. Ne glede na počutje in želje ljudi, sem bil trdno prepričan, da se ne bom dal več potegniti v ozračje teh dolžnosti in sladkosti. Hkrati pa sem trdno verjel in upal, da politika in njeni avtorji, ki so tedaj prevladali, doživeli neuspeh.
Stane Kavčič, Dnevnik in Spomini, str.31

Predsedstvu *

Ker vaš embargo name nima in ne more imeti nobene teoretične, politične, moralne in človeške podlage, ker ne želim da se pred javnostjo in zgodovino preveč obremenjujete z mojim primerom, vam predlagam, da svojemu odnosu do mene poiščete vsaj formalno-pravno podlago - včasih se barbarstvo obleče v zakonu. Sprejmite v ta namen poseben zakon. To ne bi bilo nič izrednega, saj je slovenska skupščina enkrat že sprejela na iniciativo Sergeja Kraigherja. Žal je kasneje zvezno ustavno sodišče ugotovilo, da je protiustaven, in so ga morali razveljaviti. Mogoče bo v drugem poizkusu več sreče. Torej:

LEX KAVČIČIANA

1.člen
Stanetu Kavčiču ni dovoljeno misliti, govoriti in pisati. Lahko se giblje, toda samo pod kontrolo.

2. člen
S.K. je dovoljeno umreti. V tem primeru ima kot spomeničar pravico do pogreba na državne stroške. Nekrolog mora biti kratek in ustrezen.
V poslovilnem govoru je previdno omeniti njegove zasluge in poudariti obžalovanje zaradi njegovih velikih napak. Zaželene so rože in krokodilje solze.

3.člen
Vsa podrobna tolmačenja tega zakona izdaja tov.France Popit s pomočjo svoje proste presoje.

4.člen
Ta zakon velja takoj in ne bo objavljen v Uradnem listu, zaradi strahu, da ne bi bila javnost po nepotrebnem vznemirjena.
Obrazložitev zakona:
Pripravljeni smo umreti za to, da bodo delovni ljudje in občani lahko ohranili svoje prepričanje.

* Naslovnik je Predsedstvo SRS. Ironija, katere rezultat je "Lex Kavčičiana" je posledica petnajstletne politične internacije, ki je pustila na avtorju globoke posledice.
Stane Kavčič, Dnevnik in Spomini, Str.594

Enostavno povedano: več socializma ne pomeni samo več kruha, ampak predvsem tudi več demokracije. Gotovo je, da je pot do evrosocializma še dolga in težka.
Stane Kavčič v svojem Dnevniku

Eno je gotovo: Stalin je socializem strahotno poenostavil in kompromitiral. Prizadejal je težke udarce zlasti njegovi človečnosti. Verjetno je v njegovem času doživel svoja najtežja mlada leta. Njegova otroška leta so bila velika in plemenita; polna težke stvarnosti, junaških bojev, velikega upanja in pričakovanja. Bila so tudi surova in krvava! Zdi se mi, da je to za nami. Zdi se, da prihajajo novi časi in z njimi bolj človeški socializem od tistega, ki ga poznamo do sedaj. To je moje upanje in prepričanje v osameljnosti politične in ideološke internacije.
Stane Kavčič v svojem Dnevniku


SAJ NI RES, PA JE!

Imate enkratno priložnost, da se vam zgodovina nasmehne, lahko pa se tudi razjoče nad vami.
Stane Kavčič, Dnevnik in Spomini, 1988, str.625

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]  
                                                       Stane Kavčič

[You must be registered and logged in to see this image.]
Stane Kavčič med služenjem jugoslovanske kraljeve vojske v Makedoniji                                            Stane Kavčič v partizanih
(Gerovo, 2.8.1940)                                                                     


[You must be registered and logged in to see this image.]
Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem. Na sliki z leve: Gregor Klančnik, Stane Kavčič, Ivo Janžekovič in Milan Ošlak

[You must be registered and logged in to see this image.]
               Stane kavčič je odprl sodobno tovarno Plama v Podgradu leta 1970

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Stane Kavčič in žena Angelca

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                          Stane Kavčič in žena Angelca ter akademik Josip Vidmar

[You must be registered and logged in to see this image.]
                    Josip Broz Tito in Jovanka Broz na obisku v Sloveniji na Brdu s slovenskimi političnimi gosti

[You must be registered and logged in to see this image.]
Josip Broz Tito in Jovanka na VI. svetovnem prvenstvu v košarki maja 1970 v Hali Tivoli v Ljubljani, drugi z leve je Stane Kavčič

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
             Seja CK ZKS 28.in 29.oktober 1972 - Andrej Marinc                                                         Stane Kavčič 

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                         Stane Kavčič - France Popit - Stane Kavčič                                              France Popit in Sergej Kraigher

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
             Stane Kavčič Dnevnik in Spomini - 1988                                             Stane Kavčič Dnevnik in Spomini str.640
Vir: zbirka iz mojega lastnega arhiva

                    
[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                            Leta 2009 so ob stavbi parlamenta odkrili kip Stanetu Kavčiču                                                       Pred časom Stane Kavčič

PETER ILIČ ČAJKOVSKI

Na današnji dan leta 1893 je umrl ruski skladatelj Peter Ilič Čajkovski, avtor šestih simfonij, nekaj oper, več imenitnih baletov in simfoničnih pesnitev, treh klavirskih koncertov in znamenitega violinskega koncerta.

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                      Peter Ilič Čajkovski v rani mladosti leta 1868

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
Z ženo Antonino Ivanovno Miljukovo, julij 1877      Čajkovski z opernimi pevci Medeya and Nikolai Figner 1890

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Hrestač - SNG Maribor

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Peter Iljič Čajkovski: Trnuljčica, SNG Opera in balet Ljubljana

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Peter Ilič Čajkovski - Labodje jezero

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Peter Ilič Čajkovski - Jevgenij Onjegin                                                                                             Ruske znamke Hrestač

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                             Peter Ilič Čajkovski - IV.simfonija

ZAČETEK OKTOBRSKE REVOLUCIJE

Na današnji dan leta 1917 se je v Rusiji začela velika oktobrska revolucija oziroma vstaja takratnem Petrogradu.

V noči s 24. na 25. oktober 1917 po starem koledarju (ali od 7. na 8. november po novem) so oboroženi delavci z vojaki pod vodstvom boljševikov zrušili začasno vlado. Zato jo nekateri imenujejo boljševiška, bolj redko pa tudi novembrska revolucija. V nekaterih pogledih je bila nadaljevanje ruske revolucije leta 1917, pri čemer je bila prva faza tako imenovana februarska revolucija. Najbolj markanten voditelj revolucije je bil Vladimir Iljič Lenin. Osrednje aktivnosti revolucije so bile v Petrogradu. Bile so pod nadzorom Petrogradskega Sveta, ki mu je načeloval Lev Trocki ter vojaški komite pod nadzorom Adolpha Joffeja. Revolucija je bila odgovor na zatiranje in poniževanje Carske Rusije ter na negativne posledice, ki jih je imela 1. svetovna vojna.

Kljub resnim pomislekom mnogih boljševikov je Lenin vztrajal, da je oblast treba prevzeti z revolucijo. Delavci in vojaki so v Sankt Peterburgu zavzeli najpomembnejše točke v mestu in dan pozneje je padel tudi Zimski dvorec, kjer je bila začasna vlada. V Smolnem se je zbral vseruski kongres sovjetov in pod Leninovim vodstvom sestavil prvo sovjetsko vlado in svet ljudskih komisarjev. Druge radikalne skupine so protestirale, ker so boljševiki postavili novo vlado, saj so bili šibki. Na levici so bili močnejši od njih eserji – socialni revolucionarji, pa tudi sicer so jih neposredno ogrožali domači in tuji nasprotniki.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                        Vladimir Iljič Uljanov Lenin leta 1887                                             1895                                    V njegovo čast mesto postane Leningrad

[You must be registered and logged in to see this image.]
Lenin govori vojakom na Rdečem trgu v Moskvi, maja 1919, v času bojev mlade sovjetske oblasti s silami intervencije in kontrarevolucije

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.] 
                                               Lev Davidovič Trocki                                                                   Lev Davidovič Trocki

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                       Zadnja slika Lenina dokler je bil še živ                                                  Smrt Trockega 21.avgust 1940                                   Znamka

8. studenog 1895., njemački fizičar Wilhelm Conrad Röntgen eksperimentirao je s različitim električnim uređajima, uključujući neke Tesline, dovodeći ih pod napon i gledajući kakve će zrake proizvesti. Pri jednom od eksperimenata u zamračenoj sobi, primijetio je svjetlucanje barijevog platinocijanida. Zaključio je da su to svjetlucanje izazvale neke do tada nepoznate zrake.
Nazvao ih je X-zrakama, pri čemu je X trebao označavati nepoznatost.
Pogrešno se vjeruje da je Röntgen X-zrake pronašao slučajno. Slučaj je bio samo utoliko što je zavjesu barijevog platinocijanida, koju je pripremio za jedan od narednih eksperimenata, osvijetlio prije nego što ju je upotrijebio. Tijekom 1895. Röntgen je, poput nekih drugih fizičara, ispitivao efekte visokog napona na električno pražnjenje u razrijeđenim plinovima u vakuumskim cijevima, a krajem te godine već su se ispitivali efekti katodnih zraka van vakuumskih cijevi. U pripremi jednog od takvih eksperimenata testirao je aparaturu u mraku i primijetio je nekakvo svjetlucanje na stolu, metar od aparature, kad god bi uključio visoki napon. Pošto se u ponovljenim pokušajima zbivala ista stvar, upalio je šibicu i shvatio da svjetlucanje dolazi od barijevog platinocijanida, koji je tu bio odložen čekajući neki od sljedećih eksperimenata.
Röntgen je nagađao da se radi o novoj vrsti zraka (katodne zrake su već bile poznate). Sljedećih nekoliko tjedana je jeo i spavao u laboratoriju, neprekidno ispitujući osobine novih zraka, koje je privremeno nazvao X-zrake, koristeći matematičko označavanje za nepoznatu veličinu. Premda je znanstveni svijet kasnije, kada je Röntgen postao poznat, zrake po njemu nazvao rendgenskima, on je radije koristio izraz X-zrake. I danas se u svakodnevnom govoru medicinska aparatura za snimanje X-zrakama naziva rendgen.
Kad je prinosio razne predmete u domet zraka, opazio je sliku svojeg kostura na podlozi od barij-platinocijanida. Nakon toga je nastavio istraživanja u tajnosti, jer se bojao da bi ga mogli ismijati ako se njegova zapažanja ne pokažu točnima. Nakon dva tjedna napravio je snimku ruke svoje supruge, na kojoj se vide kosti i prstenje. U studenom 2004. Međunarodna unija za čistu i primijenjenu kemiju u čast Röntgenu dala je radioaktivnom kemijskom elementu, 111-om u periodnom sustavu elemenata, ime roentgenij (Rg).

KATHARINE HEPBURN

Na današnji dan leta 1907 se je rodila ameriška igralka Katharine Hepburn.


[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Catharine Hepburn                                                                                                                   V reviji Time

[You must be registered and logged in to see this image.] 
                                              Catharine Hepburn

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Catharine Hepburn - Afriška kraljica 1951
[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]                                                                    Catharine Hepburn                                                           Catharine Hepburn
                                                                
[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                    Catharine Hepburn

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Catharine Hepburn

 

[You must be registered and logged in to see this image.]     [You must be registered and logged in to see this image.]
Catharine Hepburn in Henry Fonda leta 1981                                       Catharine Hepburn leta 1994

ASUANSKI JEZ

Na današnji dan leta 1959 sta Egipt in Sudan podpisala sporazum o dograditvi Asuanskega jeza, ki je predvideval tudi skupno izkoriščanje vode reke Nil. Imenujejo ga tudi Asuanski visoki jez, saj je visok 111 metrov, zgrajen je bil v letih od 1960 do 1970.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Asuanski visoki jez

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Asuanski visoki jez

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                   Asuanski visoki jez

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Asuanski visoki jez leta 1984

JOHN FITZGERALD KENNEDY

Na današnji dan leta 1960 je bil John F. Kennedy izvoljen na volitvah za ameriškega predsednika. Premagal je Richarda M. Nixona in tako postal najmlajši Američan na tem položaju.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                       John Fitzgerald Kennedy kot mornariški oficir leta 1942

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               John Fitzgerald Kennedy mlad kongresnik leta 1947

[You must be registered and logged in to see this image.]
                             John Fitzgerald Kennedy kot 35.ameriški predsednik leta 1960

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Rezultat ameriških volitev 8.novembra 1960

Vodstvo Njemačke Demokratske Republike donijelo je odluku da će dopustiti svojim građanima slobodan prolaz na Zapad 9. studenog 1989.
Odluka je trebala stupiti na snagu sutradan, a zadatak objavljivanja odluke javnosti dobio je Günter Schabowski, partijski šef Istočnog Berlina. On, međutim, nije prisustvovao sjednici na kojoj je donesena odluka pa nije znao da odluka treba stupiti na snagu sljedećeg dana. Na konferenciji za novinare pročitao je pisanu odluku naglas. Novinari su ga pitali otkad se odluka primjenjuje. On, je zbunjen, odgovorio da stupa na snagu odmah. Zapadnonjemačke TV-postaje isti čas su objavile tu senzacionalnu vijest. Budući da su Istočni Nijemci također gledali te vijesti oduševljeno su pohitali na granične prijelaze.
Tamo su ih neobavješteni granični stražari zaustavili. Pritisak na njih bio je velik, pa su zvali svoje nadređene da saznaju što im je činiti. Dobivali su različita uputstva, no nisu mogli zaustaviti gomilu koja je željela prijeći granicu. Budući da nitko od partijskih čelnika nije želio donijeti odluku o primjeni sile, naposljetku je gomila propuštena. Na drugoj strani dočekali su je oduševljeni stanovnici Zapadnog Berlina, sa šampanjcem i usklicima. Stanovnici obje strane Berlina uskoro su se počeli penjati na zid i plesati po njemu. Neki su ubrzo donijeli čekiće i dlijeta te počeli trgati zid i odnositi komade za uspomenu. Prvo što su u Zapadnom Berlinu Istočni Nijemci kupili bile su naranče i banane, kako se mogo vidjeti na slikama iz izvještaja.
13. studenog je istočnonjemačka vojska počela s organiziranim uklanjanjem nekih dijelova Berlinskog zida. Državljanima NjDR bilo je odmah omogućeno da prelaze iz Istočnog u Zapadni Berlin; međutim pogranična služba je do 23. studenog 1989. još uvijek ograničavala ulazak zapadnonjemačkih državljanima u Istočni Berlin. Službeno ponovno ujedinjenje Njemačke je nastupilo 3. listopada 1990. Rušenje Berlinskog zida označilo je početak urušavanja (već prije načetih) socijalističkih sustava, komunističke ideologije i struktura ne samo u Istočnoj Njemačkoj, nego i u drugim do tada socijalističkim državama u Europi.

Izmjenama hrvatskog Ustava od 9. studenog 2000. Republika Hrvatska je od polupredsjedničke postala parlamentarna republika.
Revizija Ustava donijeta je sukladno predizbornim obećanjima koalicije šest stranaka (predvođene SDP-om i HSLS-om) koja je početkom 2000-te preuzela vlast.
Odredba po kojoj je Predsjednik Republike, na prijedlog Vlade i uz supotpis premijera, a nakon savjetovanja s predstavnicima klubova zastupnika parlamentarnih stranaka, mogao raspustiti Sabor, dodatno je precizirana. Prema tome, Predsjednik države mogao je raspustiti Sabor ako na zahtjev Vlade da joj se izglasa povjerenje Sabor to ne učini (izglasa joj nepovjerenje), ili ako u roku od 120 dana Zastupnički dom ne donese državni proračun. Nadalje, uloga Županijskog doma smanjena je (bit će i potpuno ukinut već sljedeće godine). U Ustav je uveden i pojam regionalne samouprave. U odredbe o temeljnim vrednotama uvedene su i one o ravnopravnosti spolova. U Ustav je uvrštena i odredba o pozitivnoj diskriminaciji prema kojoj se za manjine zakonom, pored općeg biračkog prava, osigurava i posebno biračko pravo. Uvedena je i obaveza raspisivanja referenduma, ako ga zatraži 10% birača.
Promjenama Ustava izmijenjene su i ovlasti Predsjednika Republike. To učinjeno s ciljem da se dotadašnja veća uloga predsjednika, smanji na račun uloge premijera. Poznat je komentar tadašnjeg predsjednika S. Mesića o tome da predsjednik od sada postaje fikus.
Posljednji put Ustav je mijenjan 11. prosinca 2013. amandmanom na članak 61. kojim je određeno da je brak životna zajednica muškarca i žene.
I u ustrojstvu drugih europskih država dominira parlamentarni sustav, a polupredsjednički je manje zastupljen. Samo Francuska, Rusija, Rumunjska i Ukrajina imaju polupredsjednički sustav. Čisti predsjednički sustav (gdje uopće ne postoji funkcija premijera) više je karakterističan za zemlje Sjeverne i Južne Amerike. U Europi predsjednički sustav, ali s funkcijom premijera, imaju još samo Bjelorusija, Armenija i Azerbajdžan.

TOMAŽ HUMAR

Na današnji dan leta 2009 je umrl slovenski alpinist Tomaž Humar. Humar je bil izkušen alpinist, saj je preplezal več kot 70 prvenstvenih smeri, vključno z južno steno Daulagirija. Leta 1996 je je prejel tudi nagrado zlati cepin za vzpon na Ama Dablam. Njegov zadnji vzpon se je končal tragično - 6 dni je bil ujet na himalajski gori Langtang Lirung, ko so do njega prišli reševalci, pa so ga našli mrtvega. Star je bil 40 let.

"Ustavi se že enkrat, saj boš še sebe srečal," so prijatelji nenehno govorili Tomažu Humarju, upajoč, da se ne bo res nekoč zgodilo najhujše. Sobotno jutro je razblinilo mit o večnosti nepozabnega alpinista.
"Rad bi bil spet jaz. Živim za dan, ko bom spet zažvižgal v tišino, kot milo zapoje ptica, ki začuti, da je spet na prostosti. Življenja se zopet zaveš, ko ostaneš brez njega. Spet vem zase, spet mi tečejo solze, spet se smejem in se zbujam z nasmehom. Ves dan se vozim v soncu na invalidskem vozičku, a šele zvečer opazim, da pravzaprav dežuje iz temnih oblakov. Kako lepo je spet živeti življenje zase, za poklonjen nasmeh, za nežen pogled, za lebdenje med tu in večnostjo."

Prvo opozorilo je prišlo z domačega dvorišča
Tako je Tomaž zapisal, ko je bil prvič resno opozorjen. 30. oktobra leta 2000 se je hudo poškodoval pri gradnji hiše.

Takrat je bil že svetovno uveljavljena plezalska zvezda, potem ko je leto prej preplezal južno steno Daulagirija. Ko je nenavadno hitro okreval, je že koval načrte za naslednje podvige, ki se jih je loteval bolj premišljeno in predvsem brez kamer ob vznožju himalajskih osemtisočakov, kar so mu očitali ob plezanju na Daulagiri.

Rupalska stena: nazaj v življenje
Leta 2002 je brez medijske pozornosti osvojil Šiša Pangmo (8.046), leta 2005 pa se je lotil Nanga Parbata. Obseden je bil z Rupalsko steno, s 4.700 metri prepada najvišjo na svetu. Vreme mu je preprečilo uspeh in na višini 6.300 metrov je šest dni čakal pri temperaturah okrog -10 stopinj na pomoč pakistanskega helikopterja. Njegovo življenje je viselo na nitki, toda po najbolj dramatični reševalni akciji v zgodovini himalajizma so Kamničana rešili.

Prebolel borelijo, v ilegali na Anapurno
Običajni ljudje, ki alpinizma ne razumejo, so na spletnih straneh skorajda zahtevali, naj se Humarju prepove obiskovanje najnevarnejših sten. Gozdni Joža, kot se je v šali sam predstavljal, je morda zato naslednji projekt izpeljal v popolni tajnosti in niti na svoji spletni strani ni sporočil, da namerava v solo vzponu na Anapurno. Podvig mu je uspel leta 2007, ob 20. obletnici kariere. Neverjetno, saj se je leto prej okužil s hudo vrsto borelije in nekaj časa ni čutil rok.

Če bi šel na vrh "Daule", bi umrl
Ob pregledu imenitne Humarjeve kariere je seveda na prvem mestu avantura v južni steni Daulagirija leta 1999, ko je odprl novo poglavje alpinizma in svoj podvig s pomočjo interneta približal širnemu svetu. "Daula" mu je dala steno, vrha pa ne. "Iz žepa vzamem slike, na eni mi mali Tomaž miga s prstom: ˝Ati, pridi domov!˝ Pogledam proti vrhu. Zavesa snega, ki jo dela močan veter, je vedno večja. Takrat me prešine: Umrl boš! Če greš naprej, boš zagotovo umrl!" Ker je želel živeti, je obrnil, a v sodobnem alpinizmu šteje preplezana stena, vrh je drugotnega pomena. Za podvig je bil nominiran za zlati cepin, vendar ga zaradi zakulisnih igric ni dobil. Svetovna plezalska smetana ni bila preveč navdušena, da bi Slovenec (Humar je zlati cepin dobil za vzpon na Amo Dablan leta 1996) še enkrat dobil nagrado.

Šrauf je bil njegov učitelj
"Pazi, da ti stvari ne postanejo prelahke," ga je svaril Stane Belak-Šrauf, starosta kamniškega alpinizma, ki je svoje znanje prenašal tudi na Humarja. Rekel mu je "mucek z dobro nabrušenimi kremplji". Skupaj sta leta 1994 plezala na Ganeš (6.986 m), kar je bila premierna Humarjeva himalajska odprava. Po Šraufovi nesreči pod Mojstrovko sta ostala povezana po "onostranskih kanalih". Humar je namreč imel, kot je dejal, sposobnost, da je navezal stik s pokojnimi. Leta 1997 je bil tudi sam prvič na robu. Z Janezom Jegličem sta v alpskem stilu opravila z zahodno steno Nuptseja, na vrhu pa je sunek vetra odpihnil prijatelja Janeza Jegliča.

Vam je kdaj stisnil roko?
Ekstremist? Odvisno, s katerega stališča gledate. "Ekstremno se mi zdi, ko Michael Schumacher s 300 kilometri na uro pridrvi v ovinek. Jaz bi se ubil," je odgovarjal tistim, ki so mu očitali, da se igra z življenjem. Kronistka himalajskega dogajanja Elizabeth Hawley je o njem dejala: "He is crazy, but certainly not dumb." Nor je, toda ne neumen. Bil je človek izjemnih sposobnosti. "Žival odneha, Humar ne," je dejal o sebi. Pošten do drugih in do sebe. "Ostani zvest samemu sebi," je vedno dodal k svojemu podpisu v knjigi Ni nemogočih poti, se ti zazrl v oči in ti krepko stisnil roko.

Samo plezati sem hotel!
Iz omenjene knjige še en navedek, da boste bolje razumeli Humarjevo početje: "Morda se prav v tem skriva odgovor na vprašanje, zakaj hodimo v gore. Mogoče tudi zaradi tiste nostalgije po časih, ko se je svet vrtel še z neko drugo hitrostjo. Ko smo še imeli čas, da smo se ustavili in rekli: za prijatelje si moraš čas vzet. Danes pa hitim in delam, da še sam ne vem, kje se me glava drži. Sprašujem se, čemu vse to. In potem se zaderem na ves glas, kot pred kratkim pod Rzenikom v kamniških hribih: ˝Pa sam plezat sem hotu!˝ Podpisani Gozdni Joža, Zgornja Fovšija 4b."

Njegovo početje ni bilo izzivanje. Bila je večna, velika igra za življenje. Za življenje s smislom.
Novinarka TV SLO, Marjeta Klemenc, v nekrologu za TV Dnevnik

Iz žepa vzamem slike, na eni mi mali Tomaž miga s prstom: "Ati, pridi domov!" Pogledam proti vrhu. Zavesa snega, ki jo dela močan veter, je vedno večja. Takrat me prešine: Umrl boš! Če greš naprej, boš zagotovo umrl!
Tomaž leta 1999 na poti na Daulagiri

Ekstremno se mi zdi, ko Michael Schumacher s 300 kilometri na uro pridrvi v ovinek. Jaz bi se ubil.
Tomaž Humar

NI NEMOGOČIH POTI

Čez nekaj časa spoznaš rahlo razliko med držanjem za roke in oklepanjem duše. Spoznaš, da ljubezen ne pomeni odpiranja in da družba ne pomeni varnosti. Spoznavati začenjaš, da poljubi niso pogodbe in darila niso obljube. Priznavati začenjaš svoje poraze z dvignjeno glavo in odprtimi očmi, s pokončno držo odraslega, ne s potrtostjo otroka. Naučiš se graditi vse svoje poti danes, ker so jutrišnja tla preveč negotova za načrtovanje. Čez čas spoznaš, da te celo sonce opeče, če se mu predolgo izpostavljaš. Zato zasadi svoj vrt in okrasi svojo dušo, namesto da čakaš, da ti nekdo drug prinese rože. In nauči se, da resnično lahko zdržiš … Da si resnično močan in da si resnično vreden.

Dežuje cel dan. Bil pri tibetanski družini. Oče 50 let, hčer 20 let, otrok 3 leta. Črna kuhinja. Skromnost. ZA nagrado nosil v dežju otroka. IME mu je MIMGMAR tako kot meni. Rodil se je v torek. dostojanstvo. mir v duši. veliko srce. SREČEN SPET DOMA. SPET JAZ. Langtang 3340 m, jutri grem pogledat bazo 4200 m.
Tomaž Humar, Ni nemogočih poti, Založili Založba Sanje in Humar - Third Eye, 18.02.2010

[You must be registered and logged in to see this link.]

POMEMBNEJŠE ODPRAVE

* 13. november 1994: Ganeš V., (6989 m) - na vrhu: Stene Balak - Šrauf, Tomaž Humar
* 6. maj 1995:Anapurna 1 (8091 m) - na vrhu: Tomaž Humar sam iz zadnjega tabora, Davo in Drejc Karničar ter Carlos Carsolio
* 4. maj 1996: Ama Dablam (6828 m) - na vrhu: Vanja Furlan, Tomaž Humar; za vzpon sta prejela nagrado Zlati cepin
* 2. november 1996: Bobaje (6808 m) - solo vzpon
* 1. oktober 1997: Lobuče (6119 m) - solo vzpon
* 9. oktober 1997: Pumori (7165 m) - na vrhu: Tomaž Humar, Janez Jeglič, Marjan Kovač, normalni dostop
* 31. oktober 1997: Nuptse (7742 m) - na vrhu: Tomaž Humar, Janez Jeglič
* 26. oktober 1998: El Capitan (2307 m) - solo vzpon, smer Reticent Wall
* 2. november 1999: Daulagiri (8167 m) - solo vzpon, južna stena
* 8. november, 2002: Šiša Pangma, (8046 m) - na vrhu: Tomaž Humar, Maksut Žumajev, Denis Urubko, Aleksej Raspopov, Vasilij Pivcov
* junij 2003: Nanga Parbat (8125 m) - neuspešen poskus
* 22. december 2003:Aconcagua (6960 m) - na vrhu: Tomaž Humar, Aleš Koželj
* oktober 2004: Jannu (7464 m) - poskus (solo), vzhodna stena
* 23. april 2005: Cholatse (6440 m) - na vrhu: Tomaž Humar, Aleš Koželj, Janko Oprešnik
* avgust 2005: Nanga Parbat (8125 m) - neuspešen poskus (solo)
* oktober 2006: Baruntse (7129 m) - solo, Z stran JV grebena
* oktober 2007: Anapurna, srednji vrh (8091 m) - solo vzpon, smer v desnem delu J stene in V greben
* november 2009: Langtang Lirung (7227 m) - smrtno ponesrečen ob sestopu


[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Tomaž Humar                                                                                                     Ni nemogočih poti

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Ostani to kar si

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Tomaž Humar s sinom Tomijem

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Vratolomne poteze

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                Tomaž Humar na Everest K2 leta 2007                                                                        Reinhold Messner in Tomaž Humar

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
             Reševanje Tomaža Humarja iz Nanga Parbat                                                                        Tomaž Humar po helikopterskem reševanju

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
Tisto, za kar je živel, mu je vzelo življenje: gore so bile Humarjeva strast od otroštva. Kljub                               Tomaž Humar
        številnim nesrečam se je vedno vračal k njim. In na koncu je tam tudi ostal.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                  Langtang Lirung

[You must be registered and logged in to see this image.]
Na današnji dan pred 50-imi leti sem se odpravil
proti Čapljini na služenje JLA.

Umrl je kanadski nepoboljšljivi romantik Leonard Cohen
bil je dober..., njegova glasba bo vedno živa...
počivaj v miru stari...

mirko bratuš (citat):

[You must be registered and logged in to see this image.]
Na današnji dan pred 50-imi leti sem se odpravil
proti Čapljini na služenje JLA.

Mirko, v dan točno, samo 10 let kasneje - smer Kovin.

za tiste, ki ne vedo kaj je "poligonka", tu je "pokazni primer po ps-u" vojaka mirka s "špaginom" kako to izgleda,

Poznata američka cesta Route 66, otvorena je 11. studenog 1926.
Izvorno se protezala od Chicaga do Los Angelesa, u dužini od 3940 kilometara. Tijekom 1930-tih cesta je odigrala veliku ulogu pri masovnoj selidbi američkih obitelji na zapad.
Stanovnici gradova uz cestu obogatili su se pružanjem usluga putnicima. Snažno su lobirali da se trasa ceste ne mijenja kako ne bi ostali bez prihoda. Ipak, 27. lipnja 1985. Route 66 je uklonjena s popisa američkih autocesta. Mjesta koja su nekada prosperirala tada su izgubila značaj. Danas dijelovi ceste imaju povijesnu vrijednost i nose naziv Historic Route 66. Nastala je i poznata pjesma 'Route 66', koju je prvi snimio Nat King Cole (1947), a kasnije su je uglazbili Chuck Berry (1961), The Rolling Stones (1964) i Depeche Mode (1987).

LEON ŠTUKELJ

Na današnji dan leta 1898 se je rodil telovadec Leon Štukelj, slovenski športni junak, ki je na olimpijskih igrah osvojil šest medalj, od tega tri zlate.

Štukelj se je rodil v Novem mestu. Leta 1907 je postal član športnega društva Sokol. Slast nastopa na največjem tekmovanju je prvič okusil leta 1922 na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Dve leti kasneje je blestel v Parizu in bil na olimpijskih igrah najboljši v mnogoboju in na drogu. V Amsterdamu leta 1928 je dosežek ponovil še na krogih. Na sedmih največjih tekmovanjih je bil dvajsetkrat na zmagovalnih stopničkah, od tega je bil osemkrat prvi. Štukelj je slovensko javnost s svojo vitalnostjo in bistrimi mislimi navduševal tudi v jeseni svojega življenja. Umrl je 8. novembra leta 1999.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Slovenski športnik Leon Štukelj na razglednici iz Novega Mesta

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Leon Štukelj                                                                                   Leon Štukelj na krogih

[You must be registered and logged in to see this image.]
                 Jugoslovanska reprezentanca

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Dužina Pauko prvi z leve Leon

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Leon Štukelj z družino

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Leon Štukelj na drogu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                          Leon Štukelj leta 1958

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               Na sprejemu pri princu Charlesu in predsedniku Milanu Kučanu s soprogo Štefko

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                          Na otvoritvi Olimpijskih iger v Atlanti leta 1996                                                                  Leon Štukelj v dvorani slavnih

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Olimpionik Leon Štukelj

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Spominska plošča Leonu Štiklju v Žužemberku                                                                                           Znamka

HENRYK SIENKIEWITZ

Na današnji dan leta 1916 je umrl poljski pisatelj, dobitnik Nobelove nagrade leta 1905 Henryk Sienkiewicz.

Odraščal je v premožni meščanski družini, najbolj znan pa je po pisanju zgodovinskih romanov. Njegov najbolj znan roman je Quo vadis?, ki je doživel že številne filmske priredbe, najbolj znana je iz leta 1951.
Proslavil se je tudi z drugimi deli, kot so Mali vitez, Z ognjem in mečem, Quo vadis? in V puščavi in goščavi.
Sienkiewiczu sta se v zakonu rodila dva otroka, Henryk in Jadwiga.

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
    Henry Sienkiewitz                     Henry Sienkiewicz                    Henry Sienkiewicz                              V puščavi in goščavi

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Henry Sienkiewicz z hčerko Jadwigo in sinom Henryjem

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                 Njegov rokopis 06.07.1846                                                                                                    Quo Vadis

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Henryk Sienkiewitz                                                                                                   Z ognjem in mečem

[You must be registered and logged in to see this image.]     [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                    500.000 zlotov                                                          Znamka Quo Vadis                                                 Nobelova nagrada leta 1905

Leta 1923 se je v Nemčiji končalo obdobje inflacije. Dolar je bil nazadnje vreden dva in pol bilijona papirnatih mark.

Prvi javni sat u gradu Zagrebu postavljen je 17. studenog 1920. na Trgu bana Jelačića.
Moda javnih gradskih satova došla je u Zagreb iz Beča, kao i mnoge druge, kako su ih tada zvali, novotarije. Prvi gradski satovi u Zagrebu bili su i dopremljeni iz Beča, a stupovi za javne satove bili su napravljeni po uzoru na bečke. Nekad su na Trgu bana Jelačića postojala dva sata. Jedan je bio na današnjem mjestu, a drugi na ulazu u Prašku ulicu.
Prvi zagrebački urar zadužen za održavanje tih satova bio je, po za sada dostupnim podacima, Mirko Novak. Imao je urarsku radionicu u Ilici 24, a bavio se i draguljarstvom. Od njega je održavanje satova preuzeo Mate Barač, a od njega poznata obitelj Lebarović - koja se urarskim poslom već šestu generaciju i danas bavi.

Svjetski dan filozofije obilježava se svakog trećeg četvrtka u studenome, a manifestaciju je 2002. godine pokrenuo UNESCO-ov Ured za filozofiju. Obilježavanje dana je zamišljeno kao niz predavanja o filozofiji za širu javnost u svrhu boljeg razumijevanja struke i mjesta filozofije u suvremenom svijetu.
Filozofija je proučavanje načelnih, apstraktnih i općih problema vezanih za bitak, znanje, moral, um, jezik i ljudsku egzistenciju. Razlikuje se od ostalih načina rješavanja tih pitanja (kao misticizam i mitologija) sa svojim kritičkim, općenito sistematskim pristupom i oslanjanjem na razložnom argumentu.
Riječ filozofija porijeklom je iz antičke Grčke: φιλοσοφία (philosophia) što znači 'ljubav prema znanju', 'ljubav prema mudrosti'.
Prema predaji, riječ 'philosophia' prvi je upotrijebio Pitagora (oko 582. pr. Kr.- oko 496. pr. Kr.), a neki povjesničari filozofije dokazuju kako se Heraklit (535. pr. Kr.- 475. pr. Kr.) prvi koristio rječju, dok su je u stalnu jezičnu uporabu kasnije uveli Sokrat i Platon. Filozof je za Stare Grke 'prijatelj mudrosti', no Platon ističe kako se on razlikuje od mudraca, sofista, jer ispituje razloge stvari uopće i njihovim razumijevanjem dolazi do spoznaja, dok se potonji ograničava isključivo na praktičnu primjenu znanja.

TITOVI AVTOMOBILI - II.del: 

MERCEDES BENZ S600 LANDAULET

Na prodaj Titov najbolj prestižni mercedes
Na dražbi se prodaja verjetno najbolj znamenit avto nekdanjega jugoslovanskega doktatorja Tita - zloglasni pullman.
Komunistično vodstvo nekdanje skupne države je znalo poskrbeti zase. Medtem ko so jugoslovanskim množicam pridigali o samoupravljanju in potrebi po žrtvovanju ter zatiskanju pasu v skupno družbeno dobro, so sami uživali v udobju kraljev. Medtem ko je bil vsakdo, ki si je skušal omisliti kakšen preveč imperialistični izdelek, bognedaj avto, kaznovan z visokimi davščinami in skorajda ožigosan za antirevolucionarni osebek, so se sami vozili naokoli v zahodnjaških limuzinah predsedniškega razreda.
Zbirka vozil Josipa Broza Tita je bila legendarna, njen velik del je danes zbran v Sloveniji in sicer v Tehničnem muzeju v Bistri pri Vrhniki. V tej zbirki pa manjka nekaj najbolj prestižnih Titovih limuzin iz zadnjega obdobja njegove vladavine, tudi tisti, ki naj bi ga imel Tito najraje - mercedes pullman landaulet. To je bil tisti avto, ki si ga je Tito privoščil v obdobju krize v začetku politične in gospodarske krize v 70. letih, v njem pa je med obiski po kraljevsko sprejemal najvišje goste sveta, denimo ameriškega predsednika Richarda Nixona in kraljico Elizabeto.

Mercedes-benz pullman landaulet je bil v uporabi Tita med leti 1971 pa do njegove smrti 1980. Šlo je za vrhunec vrhunca, zasenčil pa je tudi prestižne limuzine Rolls Royca, Bentleyja in Cadillaca. Za lažjo primerjavo, njegova sodobna različica bi bil dekadentni maybach landaulet 62, ki je, dokler so ga izdelovali, stal prek milijona (današnjih) evrov. 
Osnovni mercedes-benz model 600 je bil predstavljen leta 1963 in je sam po sebi pomenil vrhunec takratne avtomobilske svetovne industrije. Na voljo je bil v štirih karoserijskih različicah, eni bolj prestižni od druge, vse pa so izražale luksuz, kvaliteto in moč. Osnovno izpeljanko je dopolnjevala različica pullman s podaljšanim medosjem, ki pa je bila na voljo s štirimi ali šestimi vrati. Pullmane so vozili številni državniki in kralji sveta. Enega je imel tudi Tito.

Poganjalo ga je osem zmogljivih valjev
Avto ima vgrajen V8 motor s 6,3 litri delovne prosornine. Osem valjev zmore 250 KM in 502 Nm navora. 2,6 tone težek avto je bil ob štiristopenjski avtomatiki zelo hiter, saj je lahko drvel po takratnih cestah tudi pri hitrostih nad 200 km/h, pospešek pa je bil odvisno od različice mmed 9,7 in 12 sekund. 
Vendar je jugoslovanski vodja želel še nekaj več, zato so leta 1971 dodatno naročili najprestižnejšo izpeljanko pullman landaulet, ki je pravzaprav 6,2 metra dolg kabriolet, saj se mu velik del strehe lahko povsem pospravi. O kako prestižnem avtu je bilo govora, priča podatek, da so jih pri Mercedesu izdelali v zelo omejeni seriji le nekaj deset avtov, razdelila pa si jih je zelo zloglasna druščina - romunski diktator Nicolae Ceaușescu, filipinski samodržec Ferdinand Marcos, iraški diktator Saddam Husein, senegalski predsednik Léopold Sédar Sengho ...
Ampak Titov avto spada med še redkejšo druščino vsega skupaj devetih izdelanih šetvratnih landauletov long-top primerkov, pri katerih je bila zložljiva streha podaljšana nad celotni del avta od B stebrička dalje, tako da so lahko vsi zadnji potniki uživali v pogledu v modro nebo. Med drugim so bili ti najbolj prestižni mercedesi svoje dobe le še v voznem parku britanske kraljice Elizabete, papeža Pavla VI., kitajskega voditelja Mao Cetunga in monaškega princa Rainerja. 
Avto je med takratnim jugoslovanskiom voznim parkom, ki so ga sestavljali predvsem fičoti in podobna majhna štirikolesa, zelo odstopal, tudi zaradi notranjega udobja. Med drugim je imela ročno izdelana limuzina mehko notranjost v šampanjski barvi, številne elektrificirane sisteme, večstopenjsko hidravlično vzmetenje, bar, dvoobmočno klimo, daljinsko upravljanje radia, električno upravljanje z zunanjimi ogledali ...
Titov paradni avto je imel celo brivni aparat z ogledalom in vodico za po britju, da je bil "vodja" vedno gladkega obraza.

Najbolj originalen med vsemi izdelanimi
In prav ta redki mercedes-benz landaulet, ki je nekoč zunanjemu svetu pričal o ekstravagantnosti jugoslovanskega diktatorja, domačim množicam pa služil kot dokaz, kako sposobnega voditelja imajo,  je sedaj na prodaj.
Potem ko ga je Srbija pred leti odprodala, ga je kupil nek zbiratelj na Norveškem, nato je romal v Nemčijo, od tam v Veliko Britanijo, a je avto sedaj že spet na borzi. Avto naj bi bil v vrhunskem stanju, od vseh devetih primerkov pa naj bi bil prav Titov v najbolj originalnem stanju, saj naj ne bi bil deležen kakšnih posebnih netovarniških predelav. V serijski opremi avta sta tudi dve originalni jugoslovanski zastavici in registrski tablici.
Izklicna cena je 2,9 milijona evrov.
[You must be registered and logged in to see this link.]

* TITOVI AVTOMOBILI - I.del:
* stran 26 - 28.10.16 20:20
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Josip Broz Tito in žena Jovanka                                                                                          Josip Broz Tito

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Lepotec za najmanj 2,9 mio €

[You must be registered and logged in to see this image.]      [You must be registered and logged in to see this image.]
             Josip Broz Tito gosti predsednika ZDA Richarda Nixona leta 1970 v Beogradu                                         Josip Broz Tito

[You must be registered and logged in to see this image.]       
       Notranjost Mercedes Benz S600 Landaulet                              Brivnik in vodica po britju

 [You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      Josip Broz Tito in žena Jovanka                                                                                        Josip Broz Tito in žena Jovanka

Ja mislim da slovenačke vlasti to ne smeju da urade. To je muzejska stvar a automobili su trebali biti vraćeni u Srbiju međutim rat je to omeo, koliko me pamćenje služi. Bilo je reči da će neka inicijativa pokrenuti po tom pitanju i napraviti određeni dogovori, ali automobil ne bi smeo da se otuđuje.

STEKLENA PIRAMIDA

V Ljubljani z največjo stekleno poramido iz skodelic na svetu podrli rekord

Steklarna Hrastnik je v začasni trgovini v hali A v ljubljanskem BTC danes dokončala največjo stekleno piramido na svetu. Z 2,71 metra visoko in 8,5 tone težko piramido, sestavljeno iz nekaj manj kot 20.000 steklenih skodelic puzzle, podirajo aktualen Guinessov rekord. Piramida bo na ogled do začetka januarja.

Steklarna Hrastnik je 3D-piramido iz skodelic puzzle, ki so sicer prejele nagrado za dizajn red dot, zgradila v štirih dneh. Podirajo aktualen Guinessov rekord, ki ga je v septembru postavilo japonsko avtomobilsko podjetje Honda. Njihov avtomobil je bil visok 1,32 metra.

"Narejena je iz najčistejšega stekla na svetu, ki ga izdelujemo v Hrastniku," so povedali v Steklarni Hrastnik in dodali, da je piramida združila tako dizajn kot industrijo.

Po njihovih besedah želijo s tovrstnimi projekti dvigniti prepoznavnost steklarne tako doma kot v tujini. Kot so povedali, nadaljujejo z doseganjem ciljev, ki so si jih zadali. "Merimo zelo visoko, smo ambiciozni. Piramida simbolizira, da greš proti vrhu," so dodali.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Svetovni rekord iz nekaj manj kot 20.000 skodelic

"JLA? O ČEM GOVORIJO TI MOŠKI?"

Mateja A. Hrastar

18. november 2016 12:03
Spomini na služenje vojaškega roka so še vedno del intime vsakega moškega, ki je živel v nekdanji državi. Tanja Petrovič, raziskovalka Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, je deset let zbirala zgodbe o vojaščini po vsem območju Jugoslavije.


[You must be registered and logged in to see this image.] (Foto: Tomaž Skale)  

Vsak moški, starejši od 45 let, ki je živel v Jugoslaviji, ima svojo zgodbo o služenju vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA). In vsaka ženska, starejša od 45 let, ve, da moškega teh let ne sme vprašati, kako je bilo v vojski, saj bo potem vsaj debelo uro poslušala vojaške zgodbe. O tem, kako so svinje bežale čez italijansko-slovensko mejo; kako so vojaki za šalo odšli prek meje v Albanijo; kako so se pretvarjali, da so nori, da bi jih odrešili služenja; kako so jih desetarji maltretirali; kako so morali na planinskih planotah spati v snegu; kako so jim vsi sorodniki pomagali, da so tik pred razpadom države zbežali iz vojske; kako je bilo vse skupaj trapasto; kako so spoznali prijatelje, s katerimi so še naslednjih 50 let preživljali vsake počitnice

»Vojska je bila včasih družbena stvar, saj so vsi vedeli, kaj pomeni iti v vojsko, vsi so vedeli, kaj se tam dogaja. Tega zdaj ni več. Spomini posameznikov na služenje vojaškega roka pa so še vedno tukaj. Le da je način, da to artikuliraš javno, veliko bolj zapleten,« je prepričana Tanja Petrovič, raziskovalka Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU.

O ČEM GOVORIJO TI MOŠKI?

Razlogov, zakaj vojaške dogodivščine niso več prisotne v vsakdanu, je več. Prvič zato, ker ni več samoumevno in jasno, o čem govorijo ti moški. Drugič zato, ker se moškost ne identificira več z zgodbami iz vojaščine. Ne nazadnje tudi dogodki po razpadu države niso več v prid spominom na služenje v JLA. »Moški so se morali v nekem trenutku spopasti s problematičnostjo te izkušnje,« je prepričana Petrovičeva, ki je deset let zbirala zgodbe o vojaščini po vsem območju Jugoslavije, med vsemi narodi in narodnostmi, med kmeti in profesorji, med najstarejšimi in najmlajšimi, ki so še služili vojsko v JLA. Ugotovila je, da je bila to za večino moških pomembna osebna izkušnja. Denimo režiser Želimir Žilnik je šel v vojsko neposredno iz New Yorka, in to v Bjelovar. Trdi, da je bila to zanj enako kozmopolitska izkušnja kot New York, saj ljudi, ki jih je srečal tam, ne bi mogel srečati nikjer drugje na svetu.

Ne nazadnje je tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je vojaški rok služil v Podgorici, prepričan, da je bilo služenje vojaškega roka zanj koristna osebna izkušnja. V vojski je navezal dobre prijateljske vezi z vojaki, veliko se je naučil kot radiotelegrafist, v vojaškem ansamblu pa je igral kitaro. »Najbolj so me motili ideološka nadvlada tistega časa, veliko tako imenovanega praznega toka in slabe higienske razmere v vojašnici,« se spominja. Recimo to, da so imeli za prhanje le tri minute tople vode na teden. »Ko pogledam v preteklost, ugotavljam, da te izkušnje ne bom pozabil, saj me je tudi utrdila,« je prepričan. Še vedno vzdržuje stike z nekaterimi vojaki: »Pred leti sem obiskal hrvaškega kolega, sovojaka, ki živi na Reki. Pred kratkim, ko sem se vrnil z vladnega obiska v Srbiji, pa sem prejel pošto srbskega takratnega vojaškega kolega, ki mi je sporočil, da je spremljal moj obisk v Srbiji.«

BRATSTVO IN ENOTNOST KOT VIR ČLOVEČNOSTI

Nezamenljiv del zgodb o vojaščini so zgodbe o bratstvu in enotnosti. V večini zgodb je tako, da so sicer vedeli, kdo je Slovenec in kdo Bosanec. Za narode so veljali stereotipi, recimo, da Slovenci nikoli ne delijo hrane, ki jo dobijo od doma. Toda etnična pripadnost ni bila nikoli osnova za sklepanje prijateljstev. »V teh zgodbah o prijateljstvu se skriva sentimentalna plat moških,« je prepričana Tanja Petrovič. Zaradi bratstva in enotnosti je JLA funkcionirala tako, da so fante pošiljali čim dlje od doma, navadno tja, kamor sicer nikoli ne bi šli, in z ljudmi, ki jih sicer nikoli ne bi srečali.

Legendarne so zgodbe, kako so intelektualci iz Zagreba pisali pisma nepismenim pastirjem s Šar planine. Tanja Petrovič je slišala veliko takih zgodb. Ena takih, tragičnih zgodb je pripoved antropologa Hariza Halilovića iz Bosne. Njegov najboljši prijatelj v vojski je bil Đurica, kmet iz okolice Rekovca v Srbiji. Skupaj sta preživela leto dni, ko sta se vrnila vsak v svoj dom, pa se je začela vojna. Nekega dne je Đurica poklical Hariza in mu skorajda ukazal, naj pride k njim na kmetijo, saj bo tam varen. On tega ni naredil, odšel je v Avstralijo. Vsi preostali moški njegove družine so bili ubiti v Srebrenici. »Zanj je Đurica eden redkih razlogov, zakaj tudi v Avstraliji te konce sveta kljub vsemu doživlja kot kraj, kjer je doma tudi človečnost,« je opozorila Petrovičeva.
[You must be registered and logged in to see this link.]

Međunarodni dan muškaraca (MDM) slavi se 19. studenog.
Inauguriran 1999. godine na Trinidadu i Tobagu, ovaj je dan s popratnim zbivanjima stekao potporu mnogih pojedinaca i skupina u Australiji, na Karibima, u Sjevernoj Americi, Aziji, Europi, Africi i Ujedinjenim narodima, s ciljem podizanja svijesti o ulozi, ali i zdravlju muškarca i dječaka, poboljšavanje rodnih odnosa, promicanje rodne ravnopravnosti, te isticanje pozitivnih muških uzora. Prilika je to za naglašavanje diskriminacije prema muškarcima u njihovom doprinosu obitelji, braku i brizi za djecu.
Za uvođenje ovog dana u međunarodni kalendar zaslužan je dr. Jerome Teelucksingh sa Sveučilišta West Indies (porkriva englesko govorno područje na Karibima).
"Shvatio sam da ne postoji dan za muškarce. Neki će reći, pa dobro, postoji Dan očeva, ali to nije isto. Nisu svi muškarci očevi, što je s mlađim dečkima, tinejdžerima...?", objasnio je dr. Teelucksingh.
Prije četiri godine na isti se datum u kalendar ugurao još jedan dan, Dan WC-a.
Obilježavanje Dana WC-a uveo je UN, 2011. godine, a razlog nije nimalo bezazlen niti duhovit kako se na prvi pogled može činiti.
UN je uvođenjem obilježavanja ovog dana htio skrenuti pozornost na rastući svjetski problem: oko trećine svjetske populacije živi bez WC-a, uglavnom u nerazvijenim zemljama.

Pa sretan nam onda svima naš Dan.

Danes je tudi svetovni dan stranišč(WC-jev)

KIT GLAVAČ - PHYSETER MACROCEPHALUS
Na današnji dan leta 1820 je 80-tonski kit glavač potopil ladjo Essex, ki je odplula na lov na kite iz Nantucketa v ameriški zvezni državi Massachusetts.

Še kot otrok se spominjam čudovite zgodbe o Moby Dicku, posnetkov, filmov in videokaset , ki jih je posnel oceanograf Jacques Yves Cousteau, o čudovitih akrobacijah ter prevalih tega najmogočnejšega in hkrati največjega zobatega sesalca na svetu, a hkrati tako nežnega in igrivega. Kit glavač - Physeter macrocephalus, lahko zraste tudi do 18 m in se potopi vse do globine 3000m.
Tako, da imajo srečo vsi tisti, ki si ga lahko ob blizu ogledajo, posebej veseli, pa so tudi tisti pomorci, ki jih na svoji poti srečajo pri Bahamskih otokih. Zato jih moramo tudi zaradi človekovega neusmiljenega lova , še bolj zaščititi, saj je tako uvrščen že od leta 2006, na Rdeči seznam IUCN: [You must be registered and logged in to see this image.]

KIT GRBAVEC

Posnetki kita grbavca, ki je bil 1.marca 2009 v Slovenskem morju.
[You must be registered and logged in to see this link.]

INŠTITUT TETHYS - 25 LET

"Eden izmed glavnih antropogenih vzrokov smrti kitov in delfinov so trki z ladjami. Vrsti, ki sta v Mediteranu zaradi tega najbolj ogroženi sta kit glavač (Physeter macrocephalus) in navadni brazdasti kit (Balaenoptera physalus). Na rdečem seznamu IUCN (svetovna zveza za varstvo narave) je prva zabeležena kot občutljiva, druga pa kot ogrožena vrsta."
[You must be registered and logged in to see this link.]

Potapljačevo bližnje srečanje s kitom glavačem

Britanski morski biolog Arun Madisetti se je srečal iz oči v oči z največjim svetovnim plenilcem, kitom glavačem. Na karibskem otočju Dominika radovedni kiti pogosto vzpostavijo stik s potapljači in tako pokažejo nežnejšo plat največjega sesalca med živalmi.

Dominikanska republika je sicer znana kot opazovalnica kitov. V bližini obale se jih giblje okrog 200, vendar jih je težko izslediti, še posebej v sproščenem in igrivem razpoloženju. Potapljači se ob uspešnih dnevih v morje spustijo le z dihalkami, saj vodni mehurčki iz potapljaške opreme kite motijo.

Nekoč so lahko po svetu našteli okrog milijon kitov glavačev, ta številka pa se je v zadnjih 200 letih znatno zmanjšala zaradi lova. Ocenjujejo, da bi jih lahko živelo le še nekaj sto tisoč, zato so zelo ranljiva vrsta. Preganjajo jih zaradi visoko cenjenega oljnega voska spermacet, ki se nahaja v kitovi glavi. Uporablja se v svečah, kozmetiki, milih in strojnih oljih.
[You must be registered and logged in to see this link.]

GROZEČE MREŽE

Hvaležni kit rešiteljem pripravil nepozaben ples
Skoraj mrtvemu kitu so na pomoč priskočili ljudje in ga rešili

Pomagati drugim, je lepa gesta. Še lepše pa je, ko se tisti, ki je pomoč prejel zahvali zanjo. In grbasti kit je svojo hvaležnost rešiteljem izkazal s fenomenalno predstavo, ki si jo bodo zapomnili za vse življenje.

Kit grbavec se je med brezbrižnim plavanjem ujel v ribiško mrežo. Zapletla se je predvsem v njegov rep in plavuti in se ju tako močno oprijela, da se ni mogel premikati. Lebdel je tik pod gladino in čakal, da mu odbije zadnja ura. V tistem pa je mimo pripeljala manjša ladja s tremi ljudmi na krovu. Ti so sprva menili, da je kit mrtev, a so po nekaj minutah plovbe okoli na videz mrtvega kita, zaslišali njegov vzdihljaj. Skozi odprtino na hrbtu je zasopihal, voda je brizgnila. Trojec se je zavedal, da je treba nekaj storiti.

Michael Fishbach je skočil v vodo in zaplaval proti kitu. Njuna pogleda sta se srečala, Michael pravi, da mu je skušal le pokazati, da mu bodo pomagali.

»Bilo me je strah. Vedel sem, da me lahko kit, ki je bil prestrašen, v trenutku ubije,« poroča Daily Mail. Počasi so ga osvobajali iz mreže, po kakšni uri pa so ga popolnoma osvobodili. Kit je zaplaval od ladje in od veselja, ker je bil spet svoboden, priredil svojim rešiteljem nepozabno predstavo, ki je trajala skoraj eno uro.
[You must be registered and logged in to see this link.]

VIDEO
[You must be registered and logged in to see this link.]

FREE WILLY

[You must be registered and logged in to see this link.]

MLADIČ

Mladiča kita grbavca morali uspavati
Reševanja kita in njegovo iskanje mame so napeto spremljali številni Avstralci

Mladiča kita grbavca morali uspavati

Mladiča kita grbavca, ki je pred dnevi nasedel na avstralski obali, bodo morali uspavati, saj mu ni uspelo najti mame, ki bi mu omogočila preživetje.

Nekaj dni starega mladiča so ta teden na vzhodni obali Avstralije reševali že dvakrat, saj je enkrat nasedel na obali v Queenslandu, drugič pa se je zapletel v mrežo za morske pse.

Reševalna ekipa, ki jo je vodil morski znanstvenik Trevor Long, je kita vrnila v morje, saj bi le tako lahko našel mamo. Žal se je kit zapletel v mrežo in nasedel na obali, mame pa mu ni uspelo najti, zaradi česar je njegovo preživetje nemogoče. Mama kita namreč hrani in varuje.

"Mladiča bi mama morala dojiti približno štiridesetkrat na dan, da bi se redil in da bi pridobil zaščitno plast maščobe. Vsako uro bi se lahko zredil za kilogram, vendar brez mame to ni možno," je povedal Long in dodal, da je novica prizadela vse, ki so kitu hoteli pomagati.

Reševanja kita in njegovo iskanje mame so napeto spremljali številni Avstralci, ki so komentarje ob žalostni novici objavili na spletni strani avstralske nacionalne televizije ABC: "Morda je njegova mama umrla in je zato nasedel. Žalostna sem, ko vidim tako mogočno bitje v takšnem stanju," je zapisala ena od obiskovalk strani.
[You must be registered and logged in to see this link.]

BALAENOPTERA PHYSALUS

Brazdasta kita v Tržaškem zalivu
Zagledali so ju člani pristaniške kapitanije.

Iz morskega rezervata pri Miramaru so nam poslali očarljivo fotografijo dveh brazdastih ali hrbtoplutih kitov (Balaenoptera physalus), ki sta se včeraj prikazala v Tržaškem zalivu, ravno pred Velikim trgom.Po delfinu Elizabeth torej spet nov in nadvse prijeten obisk.
[You must be registered and logged in to see this link.]

BALAENOPTERA PHYSALUS II

V Piranskem zalivu opazili brazdasta kita

Ta sesalec zaide v slovenske vode na dve ali tri leta

Minulo soboto so na različnih lokacijah v severnem Jadranu, tudi v slovenskih vodah, opazili dva brazdasta kita. Kot pravi predsednik društva Morigenos Tilen Genov, sta kita naše morje verjetno že zapustila. Pojasnil je še, da brazdasti kiti ne živijo stalno v Jadranu, v povprečju se oglasi kakšen primerek pri nas na dve, morda na tri leta.

Že v soboto so ju opazili pri Trstu, kjer so ju tudi fotografirali, v popoldanskih urah pa so vsaj enega izmed njiju opazili med Izolo in Piranom, v večernih urah pa nato še enega v Piranskem zalivu med Piranom in Savudrijo

Brazdasti kiti sicer stalno živijo v Sredozemlju, zato ni tako zelo nenavadno, če zaidejo tudi v Jadransko morje, čeprav v njem ne živijo stalno.
[You must be registered and logged in to see this link.]

BALAENOPTERA PHYSALUS III
(Linnaeus, 1758)

PAG

[You must be registered and logged in to see this link.]

TASMANIJA & NOVA ZELANDIJA

Na obali Nove Zelandije poginilo več kot 30 nasedlih kitov

Na odročnem delu obale Nove Zelandije je nasedlo 34 kitov, od katerih jih je 31 poginilo, potem ko se jim tudi ob plimi ni uspelo vrniti v morje. Poskusi, da bi preživelim kitom pri tem pomagali, so po navedbah oblasti prenevarni.

Video:Kitom se ni uspelo vrniti v morjeNa odročnem delu obale Nove Zelandije je v ponedeljek nasedlo 34 kitov, od katerih jih je 31 danes poginilo, potem ko se jim tudi ob plimi ni uspelo vrniti v morje. Poskusi, da bi preživelim kitom pri tem pomagali, so po navedbah oblasti prenevarni.

Na obali Nove Zelandije je poginilo 31 od 34 nasedlih kitov. V soboto je na obali Tasmanije poginilo 25 kitov.
Kot so opazili lokalni predstavniki, so se kiti čez dan pomaknili še nekoliko više na obalo, kar ni dober znak. Kljub temu upajo, da se jim bo ob plimi v sredo zjutraj uspelo vrniti v morje. Del jate je poginil po tem, ko so kiti nasedli na obali Farewell Spita na konici Južnega otoka že v ponedeljek, drugi del jate pa je na obalo nasedel čez noč.

Zaradi vse slabšega vremena pa so avstralski reševalci prekinili reševanje zadnjega kita, ki je nasedel na obali Tasmanije v soboto. Na tasmanskih obalah je tokrat poginilo 25 kitov.
[You must be registered and logged in to see this link.]

KAJAK

VIDEO: Kit grbavec skoraj 'pomalical' žensko v kajaku

Spokojno morsko idilo z dekletom v kajaku in galebi je tokrat prekinil kit grbavec. Snemalka je dogodek opisala kot nekaj najboljšega v svojem življenju. Čeprav je njena hčerka skoraj končala kot kitova malica.

Rhonda Burmeister iz Kalifornije je iz svojega kajaka snemala hčerko v drugem kajaku, zagotovo pa nobena od njiju ni pričakovala, kako unikaten bo ta posnetek. Gigantski kit grbavec se je namreč med njunima čolnoma pognal iz vode, samo za ped oddaljen od hčerke, ki pravzaprav ni vedela, kako bi se odzvala.

Posnetek je nastal nedaleč od obale Port San Luisa, da je Rhonda snemala, pa so bili razlog galebi, ki so se hranili poleg kajaka njene hčerke. Snemalka je od presenečenja in šoka kriknila, seveda vse skupaj posnela, kasneje pa izjavila, da je bila to ena najboljših izkušenj v njenem življenju. S hčerko pa sta pravzaprav imeli srečo, saj je neki drugi par v bližini kit prevrnil v vodo, je povedala Burmeisterjeva. Oglejte si video!
[You must be registered and logged in to see this link.]

NAGRADA REŠITELJEM

Neverjetno: Kit se je z enourno predstavo zahvalil svojim rešiteljem

Grbavi kit, ki ga je trojica mož rešila gotove smrti, se je svojim rešiteljem zahvalil na nenavaden in razburljiv način. Potem, ko so ga možje rešili iz ribiških mrež, v katere se je nesrečnež popolnoma zapletel, je skoraj eno uro le za njih delal premete in veselo skakal iz vode.

Kit se je na razburljiv način zahvalil svojim rešiteljem.
Možje so grbavega kita našli v okolici kalifornijske obale, nesrečna žival pa je bila popolnoma zapletena v ribiške mreže. Ko so prispeli do kita, so mislili, da je že mrtev, saj je negibno plaval na gladini morja. Ko so prišli bližje, je kit glasno ''zavzdihnil''' in jim dal vedeti, da je še živ.

Michael Fishbach, eden od ''reševalne ekipe'', se je v trenutku odločil, da je najbolje, da s plavalno masko in dihalko zaplava v kitovo bližino in ga poskuša rešiti. Kit bi z lahkoto prevrnil čoln in celo ubil Fishbacha, a je le mirno ležal in čakal. ''Ko sem zaplaval mimo živali, so se najine oči srečale. Ne obstajajo besede, ki bi si jih lahko takrat izmenjala, a hotel sem mu dati vedeti, da smo prišli pomagat.'' Fishbach je sicer tudi soustanovitelj organizacije za zaščito kitov Great Whale Conservancy Blue Whale Protection Program in vsako leto dva meseca preživi na corteškem morju, kjer slika kite.

Trojica je kitu najprej uspešno osvobodila eno plavut in kot je kit začutil nekaj svobode, je želel odplavati stran, s seboj pa potegnil tudi čoln. Kmalu se je zopet umiril in reševalci so lahko z njega odstranili še preostalo mrežo.

Po eni uri reševanja je bil kit rešen in je počasi odplaval stran. Ko je bil nekaj deset metrov stran se je nepričakovano in na nepredstavljiv način zahvalil svojim rešiteljem z enourno predstavo. Skakal je v zrak iz vode in delal vse mogoče premete. Reševalna ekipa je prepričana, da je kit želel pokazati, da je znova svoboden in se zahvaliti svojim rešiteljem.
[You must be registered and logged in to see this link.]

PETICIJA ZA ROSSOVO MORJE

Predsedniku Putinu in vodilnim v Komisiji za Antartiko:

Mi, državljani iz celotnega sveta apeliramo na Vas, zato, da bi zdaj končno reagirali za obrambo Rossovega morja na Antarktiki, ki je neprecenljiv habitat za kite, pingvine in mnogo drugih vrst živali, prav tako pa pomembno področje za raziskave znanstvenikov. Zato vas prosimo, da podpišete mednarodni načrt, da postane Rossovo morje največji morski rezervat, ki bo tudi svetovno zaščiten. Prav zaščita teh najbolj čistih voda na našem planetu je nedvomno prava poteza vseh mednarodnih voditeljev za ohranitev in očuvanje okolja. 
[You must be registered and logged in to see this link.]

* do 10.05.2016 je peticijo podpisalo že 1.084.433 državljanov sveta
* do 15.05.2016 je peticijo podpisalo že 1.276.857 državljanov sveta
* do 16.05.2016 je peticijo podpisalo že 1.286.058 državljanov sveta
* do 17.05.2016 je peticijo podpisalo že 1.291.833 državljanov sveta
* do 18.05.2016 je peticijo podpisalo že 1.294.757 državljanov sveta
* do 21.05.2016 je peticijo podpisalo že 1.302.218 državljanov sveta
* do 23.05.2016 je peticijo podpisalo že 1.305.581 državljanov sveta
* do 25.05.2016 je peticijo podpisalo že 1.308.383 državljanov sveta
* do 27.05.2016 je peticijo podpisalo že 1.310.271 državljanov sveta
* dp 08.06.2016 je peticijo podpisalo že 1.322.505 državljanov sveta
* do 19.06.2016 je peticijo podpisalo že 1.331.433 državljanov sveta
* do 01.07.2016 je peticijo podpisalo že 1.339.726 državljanov sveta
* do 12.09.2016 je peticijo podpisalo že 1.371.456 državljanov sveta
* do 21.09.2016 je peticijo podpisalo že 1.372.697 državljanov sveta
* do 20.11.2016 je peticijo podpisalo že 1.383.981 državljanov sveta

PODPIŠI PETICIJO TUDI TI

Ta paradiž je tako velik kot so Italija, Francija in Nemčija skupaj, ki ga bomo lahko izgubili za zmeraj. Vsi lovci na kite so že izvajali prave masakre na tisočih kitov v Rossovem morju na Antarktiki, na katero bodo sedaj prišle še velike flote industrijskega lova.
Imamo samo eno možnost: ko bo 24 držav našlo sporazum, da to območje razglasi za največji naravni morski park na svetu. 23 držav je sporazum že podpisalo, za zdaj manjka samo še 1.
Rusija?
Nam to sedaj izgleda nemogoče, a vendar imemo sedaj veliko možnosti, da jih prepričamo, saj se bodo zbrala skupina ekspertov za oceane in Putinovi svetovalci, ki jim bodo izročili vse podpise te peticije.
[You must be registered and logged in to see this link.]

ČUDOVITA ZMAGA

28.oktobra 2016 je Rusija sprejela, z še 24 drugimi državami, sporazum za ustanovitev največjega morskega rezervata na Antarktiki. Dolga leta so dejali, da je to nemogoče, sedaj pa se je več kot dva milijona ljudi angažiralo in združilo za dosego tega cilja, tako individualno, kot tudi preko raznoraznih organizacij in sedaj zmagali. Rossovo morje je samo začetek, sedaj se borimo naprej, da se bo ta sporazum uresničil, za zaščito 30% oceanov do leta 2030!
[You must be registered and logged in to see this link.]

MASAKER NA JAPONSKEM

* do 20.11.2016 je peticijo podpisalo že 1.223.185 državljanov sveta
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.] 


[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                             Svobodni in igrivi kiti                                                                                        Velikokrat končajo v masakru na Japonskem

[You must be registered and logged in to see this image.]

                         Trije kiti glavači so bili 25.avgusta 2016 pri Rovinju

Suđenje navodnim pristalicama titoizma, trockizma i cionizma u Čehoslovačkoj održano je 20. studenog 1952. u doba kada je Čehoslovačka bila pod čvrstom komunističkom vladavinom, u sastavu sovjetskog bloka.
FNRJ i J. B. Tita se smatralo odmetnicima, kao i pristalice Lava Trockog, koji se još znatno ranije udaljio od Staljina. U okviru staljinizma u Čehoslovačkoj je postojala i sumnja u tzv. cionističku zavjeru Židova.
Kao optuženici na suđenje su dovedeni neki od najviših dotadašnjih čehoslovačkih partijskih rukovodilaca, među njima i generalni sekretar Komunističke partije Čehosovačke Rudolf Slánský. Osim njega, optuženi su i ministar vanjskih poslova Vladimir Clementis, zamjenik generalnog sekretara KP Jozef Frank, te još 11 visokih dužnosnika.
Od ukupno 14 optuženih čak 11 je bilo Židova. Bila je to čistka partijskog rukovodstva u Staljinovoj maniri, optuženici su proglašeni krivima i osuđeni na drakonske kazne. Njih 11 ih je smaknuto, a preostala trojica osuđeni su na doživotni zatvor. Slánský i druge žrtve čistke su oslobođeni krivnje u travnju 1963., a potpuno rehabilitirani u svibnju 1968. Nakon Baršunaste revolucije 1989., novi predsjednik Vaclav Havel je postavio sina Slánskog, također imena Rudolf, za čehoslovačkog veleposlanika u Sovjetskom Savezu.

A.C.GREEN

Na današnji dan leta 1997 je A. C. Green postavil nov rekord Lige NBA po številu zaporedno odigranih tekem. Košarkar, ki je zvezdne trenutke doživljal z Los Angeles Lakersi, je v dresu Dallas Mavericsov na tekmi proti Golden Statu odigral 907. tekmo zapored.

Višina: 205 cm
Teža: 108 kg


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                      A.C.Green

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      A.C.Green je odigral rekordnih 907 zaporednih tekem v ligi NBA

21. studenog se obilježava dvadeseta obljetnica Svjetskog dana televizije.
Glavna skupština Ujedinjenih naroda 1996. je proglasila 21. studenoga Svjetskim danom televizije jer je u 70 godina postojanja televizija postala najutjecajnijim medijem. Stručnjaci se, međutim, slažu i u tome da se širenjem televizije znatno povećao prostor za manipulaciju javnim mišljenjem.
Pod sloganom 'Volimo televiziju', ovogodišnja je tema obilježavanja Svjetskoga dana televizije važnost i utjecaj toga medija u Europi. Europska radiodifuzijska unija (European Broadcasting Union - EBU), Udruga komercijalnih europskih televizija (Commercial Television in Europe - ACT) i briselska udruga televizijskih i radijskih distributera (Association of television and radio sales houses - EGTA) snimili su videozapis koji je danas emitiran diljem Europe, Azije, Kanade, Sjedinjenih Američkih Država i Australije. 600.000 ljudi u Europi sudjeluje u stvaranju televizijskoga programa koji privlači 610 milijuna gledatelja diljem Staroga kontinenta.
Gledatelji u Europi prosječno provedu 3 sata i 55 minuta dnevno pred malim ekranima, gledajući 5463 televizijska programa.

Car i kralj Franjo Josip I. preminuo je u palači Schönbrunn u Beču, 21. studenog 1916. u 86. godini života te u 68. godini vladavine.
Njegov nasljednik, Karlo I., bit će posljednji car Austro-Ugarske Monarhije.

ATENTAT NA JOHNA FITZGERALDA KENNEDYJA

Na današnji dan leta 1963 je ob 12.30 Lee Harvey Oswald v Dallasu ustrelil in ubil 35. ameriškega predsednika, Johna Fitzgeralda Kennedyja.

V Dallasu je 46-letnega Kennedyja, ki je bil na turneji po Teksasu, pričakala navdušena množica podpornikov, pa tudi številni nasprotniki njegove politike. Ko je kabriolet, iz katerega so množici mahali Kennedy, njegova žena Jackie in teksaški guverner John B. Connally s svojo ženo Nelliem, pripeljal na trg Dealey, so se zaslišali streli.

Prvi je predsednika zadel v vrat, drugi v hrbet, tretji je ranil guvernerja Johna B. Connallyja, četrti je Kennedyja zadel v glavo. Čez pol ure je Kennedy umrl. Atentatorja, Leeja Harveyja Oswalda, so prijeli že po 45 minutah, a ga je dva dni po pridržanju, še preden je bila proti njemu vložena obtožnica, ustrelil Jack Ruby.
Dve uri in osem minut po Kennedyjevi smrti je kot 36. predsednik ZDA prisegel dotedanji podpredsednik, Lyndon B. Johnson.
Kennedyja, ki se je rodil 29. maja 1917 in bil s 44 leti najmlajši ameriški predsednik ter prvi katoličan na tem položaju, so 25. novembra pokopali na washingtonskem vojaškem pokopališču Arlington.
Atentat ovija kopica tančic dvomov in skrivnosti ter do danes ostaja nezadovoljivo pojasnjen.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                            John Fitzgerald Kennedy kot 35.ameriški predsednik leta 1960

[You must be registered and logged in to see this image.]
[size=13]Joseph P.Kennedy v centru in njegova družina v času, ko je bil ambasador v Britaniji, z leve: Eunice, John Fitzgerald Kennedy, Rosemary,
                                          Jean, Edvard, žena Rose, Joseph Jr.Kennedy, Patricia, Robert Fitzgerald in Kathleen

[/size]
[You must be registered and logged in to see this image.]
      Josip Broz Tito je 17.oktobra 1963 z ženo Jovanko obiskal Johna Fitzgeralda Kennedyja

[You must be registered and logged in to see this image.]
           Josip Broz Tito in John Fitzgerald Kennedy ter hčerka Caroline ter sin John Jr.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                   Predsednik Kennedy na usodni dan 22.11.1963 pozdravlja zbrane državljane v Fort Worthu v Texasu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Urnik obiska ameriškega predsednika Johna Fitzgeralda Kennedyja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                        John Fitzgerald Kennedy s svojo ženo Jacqueline snemana manj kot 1 uro pred atentatom

[You must be registered and logged in to see this image.]
                 Odjeknili so prvi streli John Fitzgerald Kennedy leži ranjen na sedežu, Jacqueline pa beži nazaj

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                     John Kennedy Jr. na pogrebu salutira pred očetovo krsto

Danas je Dan zahvalnosti - Thanksgiving, praznik koji se u SAD slavi četvrti četvrtak u mjesecu studenom. (U Kanadi drugog ponedjeljka u listopadu.)
Američki Dan zahvalnosti vuče korijene još od prvih engleskih doseljenika i slavi zajednicu različitih kultura. Molitve i posebni obredi zahvalnosti nakon žetve uobičajeni su među gotovo svim religijama, a današnja američka proslava potekla je je iz engleskih tradicija iz vremena protestantske Reformacije. No, tog blagdana ne bi bilo bez Indijanaca. Po dolasku u Ameriku engleski doseljenici su među sobom uspostavili jednakost i prihvatili zajedničko ime Pilgrims – hodočasnici, ali njihov zanos uskoro su pomutile teškoće u pribavljanju hrane. Spasili su ih lokalni Indijanci, koji su im osigurali hranu i naučili ih uzgajati kukuruz i drugo povrće. Kada su hodočasnici sljedeće jeseni uzgojili dovoljno, da mogu preživeti predstojeću zimu, proslavili su uz trpezu s Indijancima, a na trpezi je, uz ostalo, bio i divlji puran.
Amerikanci vjeruju da je prvi Dan zahvalnosti proslavljen 1621., no postoje podaci da se obilježavao u Kanadi još 1578. Proslava Dana zahvalnosti uvedena je 1789. na preporuku predsjednika Georgea Washingtona i odobrenje Kongresa, a u kontinuitetu se obilježava od 1863. Kasnije, 1941. predsjednik Roosevelt potpisao je zakon kojim se i službeno uspostavlja Dan zahvalnosti kao praznik koji se proslavlja četvrtog četvrtka u studenom.
U povijesti se na taj dan izražavala zahvalnost Bogu zbog dobre žetve, a danas se želi izreći zahvala i poštovanje Bogu, obitelji, prijateljima za sva materijalna dobra, ali i veze (prijateljske, ljubavne i slične).
Amerikanci za Dan zahvalnosti pojedu oko 46 milijuna purana odnosno 243 milijuna kilograma puretine! Kao prilog jedu se slatki krumpir i umak od brusnica, a neizostavni desert tradicionalno je pita od bundeve. Jedan ili dva purana svake godine izbjegnu pećnicu jer ih predsjednik pomiluje i pošalje 'u mirovinu' na farmu, gdje žive dok ne umru od starosti. Kažu da je tu praksu neformalno započeo još Abraham Lincoln kada je pomilovao sinovljevog purana ljubimca.

25. listopada se obilježava Međunarodni dan borbe protiv nasilja nad ženama u spomen na sestre Patriu, Minervu i Mariu Teresu Mirabal, koje su tog dana 1960. nasilno ubijene po nalogu diktatora Dominikanske Republike Rafaela Trujila. Za života su četiri sestre bile aktivistice u borbi protiv Trujillovog autokratskog režima. Nazivali su ih Las Mariposas (španj. leptiri).
Na današnji su se dan tri od četiri sestre vraćale iz posjete svojim supruzima u zatvoru kad su ih napali pripadnici Trujillove tajne policije. Sve tri su, zajedno s vozačem, bile zadavljene i polomljene su im kosti, a automobil je bačen u provaliju. Na životu je ostala samo jedna sestra, koja se i dan danas zalaže za očuvanje uspomene o ubijenim sestrama.
Aktivisti protiv nasilja u obitelji ovaj dan obilježavaju od 1981., a Ujedinjeni narodi su 1999. proglasili 25. listopada Međunarodnim danom borbe protiv nasilja nad ženama. Podaci o nasilju nad ženama iz statistika su djelomično točni i zapravo umanjeni jer većina nasilja ostaje neregistrirana, a nasilnici su osobe svih profesija i socijalnih struktura.
Danas počinje i globalna kampanja '16 dana aktivizma protiv nasilja nad ženama', do 10. prosinca kada će biti obilježen Međunarodni dan ljudskih prava.

Max Blitz (citat):

25. listopada se obilježava Međunarodni dan borbe protiv nasilja nad ženama...

Jesi možda mislio na 25. studenog?

VBČ (citat):

Jesi možda mislio na 25. studenog?

Da, lapsus, greška, danas je taj dan, u prikazu piše novembar.

EDVARD RUSJAN

Na današnji dan leta 1909 je prvič poletel pionir slovenskega letalstva Edvard Rusjan. Poletel je z dvokrilnim letalom, imenovanim Eda.

Brata sta se januarja 1911 odpravila na promocijsko turnejo po balkanskih mestih. Po uspešnem nastopu v Zagrebu sta se 8. januarja znašla v Beogradu, kjer je bilo vreme vetrovno tega in tudi naslednjega dne. Kljub temu in svarilom se je Edvard 9. januarja odločil za polet. Vzletel je s polja v Donjem gradu pod Kalemegdanom in uspešno preletel zidove beograjske trdnjave, ter obletel železniški most na Savi. Publika je bila nad njegovim letenjem navdušena, dokler ni njegovemu letalu močan sunek zlomil krila, krilo je padlo v Savo, letalo pa je z Rusjanom posledično strmoglavilo ob vznožje Kalemegdana, poleg tirov železniške proge. Edvard je dobil hude poškodbe in umrl med prevozom v bolnišnico. O tem dogodku je pisal srbski arhitekt in pisatelj Aleksander Deroko v knjigi A ondak je letio jeroplan nad Beogradom. Rusjan je bil pokopan v Beogradu ob navzočnosti 14 tisoč ljudi.

Po njem se od 14.junija 2008 imenuje Letališče Edvarda Rusjana v Mariboru.
Po njem se imenuje asteroid glavnega pasu 19633 Rusjan, odkrit 13.septembra 1999 na Observatoriju Črni Vrh
Trgovsko in poslovno središče Eda Center v Novi Gorici

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Edvard Rusjan leta 1911

[You must be registered and logged in to see this image.]
                Brata Rusjan pripravljata prvo Rusjan-Merćepovo letalo

[You must be registered and logged in to see this image.]
Prototip letala Eda I; z dvemi krmili, 1 spredaj in 1 zadaj. Prednje krmilo bo odpravljeno (1909)

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                Prototip Sokol v Zagrebu leta 1911

[You must be registered and logged in to see this image.]
                            Tragični let 9. januarja 1911

KREŠIMIR ČOSIĆ

Na današnji dan leta 1948 se je v Zagrebu rodil legendarni hrvaški košarkar Krešimir Ćosić.

Športno pot je začel v Zadru. Med letoma 1971 in 1973 je blestel na ameriški univerzi Brigham. Na naboru Lige NBA leta 1973 so ga izbrali LA Lakersi, a se je vrnil v Zadar. Bil je eden ključnih igralcev na SP-ju leta 1970 v Ljubljani, ko je Jugoslavija osvojila zlato. Igral je na štirih olimpijskih igrah, leta 1980 so bili "plavi" v Moskvi olimpijski prvaki. Z Virtusom iz Bologne se je veselil dveh naslovov italijanskega prvaka (1979 in 1980).
Po koncu kariere je postal trener. Umrl je 25. maja 1995. Maja 1996 so ga sprejeli v košarkarsko ekipo slavnih v Springfieldu.

Višina: 2,11 m
Teža: 95 kg

ZLATA MEDALJA

Olimpijske igre - Moskva 1980 - ekipno
Svetovno prvenstvo - Ljubljana 1970 - ekipno
Svetovno prvenstvo - Filipini 1978 - ekipno
Evropsko prvenstvo - Španija 1973 - ekipno
Evropsko prvenstvo - Jugoslavija 1975 - ekipno
Evropsko prvenstvo - Belgija 1977 - ekipno

SREBRNA MEDALJA

Olimpijske igre - Ciudad de Mexico 1968 - ekipno
Olimpijske igre - Montreal 1976 - ekipno
Svetovno prvenstvo - Montevideo 1967 - ekipno
Svetovno prvenstvo - Puerto Rico 1974 - ekipno
Evropsko prvenstvo - Italija 1969 - ekipno
Evropsko prvenstvo - Zahodna Nemčija 1971 - ekipno
Evropsko prvenstvo - Češkoslovaška 1981 - ekipno
 
BRONASTA MEDALJA

Evropsko prvenstvo - Italija 1979 - ekipno

[You must be registered and logged in to see this link.]

Kako je Krešimir Ćosić protjeran iz KK Zadra
Kao što se i vidi, priloženi video nastao je 1990. godine u Jazinama, a na istome se nalaze i danas poznati sportski djelatnici i bivši košarkaši Zadra. Je li im danas žao načina na koji su potjerali velikog Krešu, ostaje za vidjeti. Sve u svemu, kako je uspješni puč izgledao 14. kolovoza 1990. godine, pogledajte ispod ovog teksta.
14.avgust 1990; Boris Marin zvan Poštar
[You must be registered and logged in to see this link.]

PRVENSTVO KREŠIMIR ČOSIĆ
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                Krešimir Čosić na tekmi Partizan proti Zadru leta 1965

[You must be registered and logged in to see this image.]
                        Krešimir Čosić v dresu Zadra

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Krešimir Čosić legendarni center št.11

[You must be registered and logged in to see this image.]
                     Krešimir Čosić kraljuje pod košem

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                        Košarkarska reprezentanca Jugoslavije

[You must be registered and logged in to see this image.]
Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je 24.maja 1970 osvojila v Ljubljani "zlato medaljo" in jo naslednji dan za
rojstni dan poklonila Josipu Brozu Titu, ki so mu osebno čestitali na prisrčnem sprejemu v Igalu. V naši reprezentanci
so bili: Rato Tvrdić, Ljubodrag Simonović, Vinko Jelovac, Trajko Rajković, Aljoša Žorga, Dragan Kapičić, Ivo Daneu,
                          Krešimir Ćosić, Damir Šolman, Nikola Plećaš, Dragutin Čermak, Petar Skansi.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                           Košarkarska reprezentanca Jugoslavije

[You must be registered and logged in to see this image.]
 Krešimir Čosić in njegova družina

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Kip Krešimira Čosića v Zadru

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                   Dvorana Višnjik - Krešimir Čosić v Zadru sprejme 10.000 obiskovalcev

FIDEL ALEJANDRO CASTRO RUZ

Na današnji dan leta 2016 je umrl 90 letni revolucionar in predsednik Kube Fidel Alejandro Castro Ruz. Bil je kubanski premier od 1959 do 1976 in predsednik od 1976 do 2008, vrhovni poveljnik kubanskih oboroženih sil od 1959 do 2008 ter prvi sekretar Komunistične partije Kube od 1961 do 2011.

Svojo domovino je pretvoril v prvo komunistično državo na zahodni polobli in postal simbol revolucionarjev v Latinski Ameriki. Od leta 1956 se je skupaj z uporniško vojsko bojeval proti kubanskemu diktatorju Batisti y Zaldivarju.
Že čez tri leta je postal ministrski predsednik, ki je izvedel agrarno reformo, reorganiziral šolstvo in podržavil gospodarstvo. Za leninista-marksista se je prvič izrekel šele leta 1961, v letu ko je prišlo do prekinitve diplomatskih odnosov med Združenimi državami Amerike in poskusa invazije v Prašičjem zalivu.
Po kubanski krizi oktobra 1962, ko je hotela Sovjetska zveza postaviti na Kubi raketna oporišča, je Castro dobil od Združenih držav zagotovila, da bo Kuba neodvisna. Sovjetska zveza pa je umaknila svoje rakete.
Castro je podpiral številna revolucionarna gibanja še posebej v Afriki, kljub svoji prosovjetski politiki je leta 1979 predsedoval konferenci neuvrščenih držav v Havani. Po prelomu oblasti v Sovjetski zvezi, se je Kuba znašla v resni gospodarski krizi, s katero, čeprav se je bolj odprla svetu, ubada še danes.
Fidel Castro je 18. februarja 2008 zaradi bolezni formalno stopil z oblasti in predal mesto predsednika ter poveljnika vojske bratu Raulu Castru.

* Fidel Castro je bil prvi sekretar partije, premier in predsednik na položaju od 24.februarja 1959 do 24.februarja 2008 = 49 let in 8 dni kar je še danes rekordna doba.
* Fidel Castro je prav tako imel najdaljši govor v palači Združenih narodov, ki je trajal 3,5 ure
* Fidel Castro ima še danes najdaljši neprekinjeni govor, ki je v Havani trajal 7,5 ure

90 METRSKA CIGARA

Sloviti kubanski voditelj Fidel Castro je praznoval 90 let. Ob tem častitljivem jubileju so mu v tovarni tobaka izdelali 90-metrsko cigaro, ki so jo delavci skupaj z avtorjem zamisli, tovarnarjem tobaka Josejem Castelarom, izdelovali kar 10 dni po 12 ur dnevno! Cigara se bo s svojo dolžino (po širini je enaka standardni kubanski cigari) vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov kot najdaljša cigara na svetu. Tam se bo pridružila neuničljivemu Castru, kamor se je ta vpisal kot oseba, ki je preživela največ kar 638 poskusov atentata.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Na čelu Kubanske revolucije

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                     Fidel Castro in Che Guevara

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Fidel Castro in Nikita Hruščev maja 1963

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                           Fidel Castro s Titom na Brionih

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               Fidel Castro in Josip Broz Tito na obisku v Kopru

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Fidel Castro in Josip Broz Tito s spremstvom na Titovem trgu v Kopru

[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
           Na obisku v Kopru 7. marca 1976                                Sproščeno na Brionih

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Fidel Castro in Mihail Gorbačov na Kubi leta 1989

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                    Fidel Castro in Jimmy Carter leta 2002 z obiska na Kubi

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Ob odhodu iz vodstva partije

SLAVKO AVSENIK

Na današnji dan leta 1929 se je rodil Slavko Avsenik. Z bratom Vilkom veljata za največkrat izvajana in prodajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi. Napisala sta nad 1.000 skladb. Najbolj znana je Na golici, ki je doživela 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Avseniki so prodali nad 36 milijonov nosilcev zvoka ter prejeli 31 zlatih plošč, dve platinasti in eno diamantno. Nastopili so več kot 10.000-krat, glasbo pa ponesli v najprestižnejše dvorane, vse do berlinske filharmonije. Pohvalijo se lahko z več kot 10.000 posnemovalci in s 150 klubi ljubiteljev Avsenikove glasbe.

NA GOLICI
[You must be registered and logged in to see this link.]
SLOVENIJA OD KOD LEPOTE TVOJE
[You must be registered and logged in to see this link.]
MI GA SPET ŽINGAMO
[You must be registered and logged in to see this link.]
OTOČEK SREDI JEZERA
[You must be registered and logged in to see this link.]
NA AVTOCESTI
[You must be registered and logged in to see this link.]
NA ROBLEKU
[You must be registered and logged in to see this link.]
ČE VINČEK GOVORI
[You must be registered and logged in to see this link.]
STARA POLKA
[You must be registered and logged in to see this link.]
GORENJSKA POLKA
[You must be registered and logged in to see this link.]
IGRAL SEM NA ORGLICE
[You must be registered and logged in to see this link.]
PR LJUBCI NA POTOKIH
[You must be registered and logged in to see this link.]
KADAR BOM VANDRAL
[You must be registered and logged in to see this link.]
KAKO LEPO JE BITI MUZIKANT
[You must be registered and logged in to see this link.]
ČAKALA BOM
[You must be registered and logged in to see this link.]
TAM KJER MURKE CVETO
[You must be registered and logged in to see this link.]
ZA KRATEK ČAS
[You must be registered and logged in to see this link.]
JADRAJ Z MENOJ
[You must be registered and logged in to see this link.]
S PESMIJO NAŠO
[You must be registered and logged in to see this link.]
PRIJATELJI OSTANIMO PRIJATELJI
[You must be registered and logged in to see this link.]
VETER NOSI PESEM MOJO
[You must be registered and logged in to see this link.]




      [You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                          Slavko Avsenik                                                                                              Priredbe za klavir in harmoniko

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Ansambel Slavka Avsenika

[You must be registered and logged in to see this image.]
                             Slavko Avsenik je bil samouk, ki je ustvarjal čudovite melodije

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                               Družina Avsenik

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                      Zbirka Avsenikovih 31 zlatih plošč, 2 platinasti in 1 diamantna plošča

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                Sašo Avsenik

DRAŽEN DALIPAGIČ PRAJA

Na današnji dan leta[b] 1951 [/b]se je v Mostarju rodil Dražen Praja Dalipagič, v drugi polovici 70. in na začetku 80. eden najboljših evropskih košarkarjev. Leta 1978 je z jugoslovansko reprezentanco, za katero je skupno odigral 243 tekem, postal svetovni, dve leti pozneje pa še olimpijski prvak. "Praja", ki je igral na položaju krila, je s Partizanom leta 1978 osvojil tudi Koračev pokal.

Višina: 1,97 cm
Teža: 95 kg

[You must be registered and logged in to see this link.]

70 TOČK

25 januarja 1987 je za ekipo Giomo Reyer Venezia proti ekipi Dietor Virtus Bologna, dal Dražen Dalipagič v I.polčasu 40 točk in v II.polčasu še 30 točk, skupaj še dandanes rekordnih 70 točk.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
 Legendarna reprezentančna 14         Značilen skok                  Njegova značilna drža

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
            Dražen Dalipagič in Dragan Kičanovič                                                          Dražen Dalipagič in Dragan Kičanovič nepremagljiv dvojec

[You must be registered and logged in to see this image.]
     Finale v Moskvi 1980 je jugoslovanska reprezentanca igrala z Italijo

[You must be registered and logged in to see this image.]
Jugoslovanska reprezentanca: Ćosić, Slavnić, Skorče, Dalipagić, Delibašić (za Prajo), Nakić, Krstulović, Knego, Radovanović,
Žižić, Jerkov. Kićanović zaradi poškodbe ni mogel na podelitev medalj

[You must be registered and logged in to see this image.]
      Vinko Jelovac, Dražen Dalipagič, Krešimir Čosić, Dragan Kičanovič in Zoran Slavnič

[You must be registered and logged in to see this image.]     [You must be registered and logged in to see this image.]
Še vedno je najboljši strelec v Italiji           Izpod koša

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                     Dražen Dalipagič in Ranko Žeravica

28. studenog 1820. u mjestu Barmen, zapadno od Kölna, rodio se njemački sociolog i filozof Friedrich Engels, porijeklom iz izrazito religiozne (pa je tako i odgojen) i bogate trgovačke obitelji.
Preminuo je 5. kolovoza 1895. u Londonu.

"Materijalističko shvaćanje povijesti polazi od pretpostavke da je proizvodnja sredstava za održanje ljudskog života, i uz nju način raspodjele tih istih sredstava, osnova svih društvenih struktura; također, da su u svakom društvu koje se pojavilo u povijesti način raspodjele bogatstva te podjela društva u klase ili staleže zavisni od toga što se proizvodi, kako se proizvodi, i kako se proizvodi razmjenjuju.
Iz ove perspektive, konačni uzroci svih društvenih promjena i političkih revolucija ne nalaze se u našim umovima ili u boljim uvidima u neke vječne istine ili pravde, nego u promjenama u načinu proizvodnje i razmjene." Iz "Socijalizam: Utopija i znanost" (1880).

29. studenog 1957. u Zagrebu je umrla spisateljica romana, borac za ženska prava, prva hrvatska profesionalna novinarka, Marija Jurić Zagorka.
Rođena je 2. ožujka 1873. u selu Negovec kraj Vrbovca u imućnoj obitelji s četvero djece. Djetinjstvo je provela u Zagorju, gdje je njezin otac posjedovao imanje Golubovec (kod Lobora) i upravljao imanjem Šanjugovo, u vlasništvu baruna Geze Raucha.
1896. je izašao u listu Obzor prvi Zagorkin članak Egy Percz (Jedan časak), odraz rodoljubnog i društvenog revolta. Nakon toga članka na preporuku biskupa Josipa Jurja Strossmayera ušla je u redakciju Obzora kao referent za mađarsko-hrvatsku politiku, ali je dobila posebnu sobu da je nitko od posjetitelja ne bi vidio jer je žena. Mogla je pisati što je htjela, ali anonimno. Ravnateljsko vijeće se protivilo, jer su govorili da će ugled Obzora pasti ako publika sazna da "tamo radi neka žena".
Ipak, jedno je vrijeme uređivala Obzor. Pokrenula je i uređivala Ženski list, prvi hrvatski časopis za žene. Borila se protiv društvene diskriminacije, mađarizacije i germanizacije te za prava žena. Potpora u književnosti i novinarskom radu bio joj je J. J. Strossmayer, koji je podsticao na pisanje romana. Pisala je romane namijenjene široj publici u kojima je ispreplitala ljubavne priče s elementima nacionalne povijesti: 'Grička vještica', 'Gordana', 'Kći Lotrščaka', 'Kamen na cesti', 'Kneginja iz Petrinjska ulice', 'Vitez slavonske ravni' i druge, također i komedije, jednočinke i satire. Neka su njezina prozna djela dramatizirana i ekranizirana.
Danas se Društvo Marije Jurić Zagorke te Centar za ženske studije bore da se Zagorki da veće priznanje koje je zaslužila svojim pisanjem i borbom za ženska prava.
Tako na inicijativu Centra za ženske studije od 28.11.2012. u Hrvatskom saboru jedna novinarska soba nosi ime M. J. Zagorka. Od 1990. u Tkalčićevoj ulici u Zagrebu je Zagorkin spomenik akademskog kipara Stjepana Gračana.
Priprema se i snimanje filmskog serijala Grička vještica u produkciji Jadran filma. U tijeku je i projekt izrade Muzeja Gričke vještice. Njen stan na Dolcu 8 otvoren je svaki četvrtak i nedelju od 11-16 sati za posjetitlje kako bi imali priliku vidjeti gdje je živjela, radila i pisala Zagorka.

29.11.1943. godine Jajce