Na današnji dan

APOLLO 11

Na današnji dan leta 1969 je Nasa proti Luni izstrelila Apollo 11.

Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi pilot Komandnega modula CM-107 (Kolumbija (Columbia)) Michael Collins in pilot Lunarnega modula  LM-5 (Orel (Eagle)) Edwin Aldrin, imenovan tudi Buzz (vzdevek) t. Štartali so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. V lunarni modul sta se vkrcala Armstrong in Aldrin. 20.julija ob 13. uri in 15 minut sta se ločila od matične ladje v kateri je ostal pilot Collins. Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje, sta ob 16. uri in 17 minut pristala na Luni v Morju tišine. Potem, ko sta se nekaj ur pripravljala, je Armstrong 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. Nato je izgovoril slavni stavek:

»That is one small step for man, one giant leap for a mankind.

(To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo)«

Pri tem je lahko Neil Armstrong fotografiral oba s pomočjo odboja na Aldrinovem vizirju.
Čez 20 minut je izstopil tudi Aldrin. Razobesila sta ameriško zastavo in opravila različna merjenja, ter zbrala lunarno kamenje. Na kraju prvega izkrcanja sta pustila tablico z napisom:

 »Tu so ljudje s planeta Zemlja prvič stopili na Luno. Prišli smo v miru za vse človeštvo.«

Na njej je bil tudi datum in podpisi astronavtov in takratnega ameriškega predsednika Richarda Nixona. Njuno dejanje so po televiziji spremljali milijoni ljudi. Po Luni sta se potepala 2 uri in 31 minut. Z gornjim delom lunarnega modula sta se izstrelila s podnožja proti komandni kapsuli, ki je ostalo na njej. Z njo sta se spajala 3 ure in 40 minut. Po osmih dneh, treh urah in 18 minutah so se vrnili na Zemljo v Tihi ocean. Pobrala sta jih helikopter in letalonosilka Hornet. Največji ugled je bil pripisan Armstrongu, ki mu je predsednik Johnson podelil najvišje odlikovanje, NASA pa dve medalji. Še najmanj petnajst medalj je dobil od drugod. Naslednje odprave Apollo in naveličanost javnosti je celoten program potisnil v zgodovino. Pokazali so se tudi dvomljivci, ki iz napak na fotografijah dokazujejo, da je bila vse le ena največjih prevar. Televizijski prenosi naj bi bili posneti na Zemlji, kamenje pa naj bi ponaredili ali pa ga nabrali v kakšni puščavi. Drugi dvomijo o tem ali ni bil prvi človek na Luni Aldrin in ne Armstrong.

POSADKA

* Neil Armstrong (član odprav Gemini 8 in Apollo 11), poveljnik odprave (CDR)
* Michael Collins (član odprav Gemini 10 in Apollo 11), pilot Komandnega modula (CMP)
* Edwin Aldrin (član odprav Gemini 12  in Apollo 11), pilot Lunarnega modula (LMP)

18. julija 1969 je posadka Apolla 11 začela priprave za pristanek na Luni.
20. julija 1969 sta se sta se Neil Armstrong in Edwin Aldrin vkrcala v lunarni modul in se ločila od matične ladje. Na Luni sta pristala 20. julija 1969 ob 21:17:40 po srednjeevropskem času. Neil Armstrong je nekaj ur kasneje kot prvi človek stopil na površje Lune.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Posadka Apolla 11 Neil Armstrong in Michael Colins ter Edwin Aldrin Buzz

ZLATO

Zlato visoke čistosti skoraj v popolnosti odbija infrardečo svetlobo (energijo), tako da je zlato skoraj idealno za preprečitev toplotnega in radiacijskega sevanja. Zato so pri pristanku Apolla 11 na Luni, astronavti imeli svoje vizirje prevlečene z zlatom, ki jih je varoval pred žgočo sončno svetlobo.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                 Edwin Aldrin Buzz na Luni

[You must be registered and logged in to see this image.]                   [You must be registered and logged in to see this image.]                                [You must be registered and logged in to see this image.]  

                         APOLLO 11                      22 karatna medalja čistine 900/1000, premera 27mm,                       Znamka Apollo 11 - Jugolavija za 5,75 din
                                                                   teže 10,5 g, prodan v letu 2011 za 602 €

17. srpnja 1918. boljševici su pogubili posljednjeg ruskog cara Nikolaja II. i njegovu brojnu obitelj.
Nikolaj II. abdicirao je prethodne godine u svoje ime i u ime svog sina, carevića Alekseja, koji je bolovao od hemofilije. Obitelj je držana u zarobljeništvu najprije u Carskom Selu, 26 km južno od Sankt Peterburga, zatim u sibirskom Tobolsku i na kraju u Ekaterinburgu, u istočnom podnožju Urala. U Ekaterinburgu su Romanovi ubijeni u tzv. Ipatijevljevoj kući (nazvanoj po bivšem vlasniku, inženjeru Ipatijevu). Ubijeno je ukupno 11 ljudi: car Nikolaj II., carica Aleksandra, sin Aleksej (star 13 godina), kćeri Olga (22), Tatjana (21), Marija (19) i Anastazija (17), dvorski liječnik Jevgenij Botkin, sobarica Ana Demidova, kuhar Ivan Haritonov i dvorski poslužitelj Alojzije Aleksej Trupp.

Izgleda da je sam Lenjin odobrio smaknuće, zbog opasnosti da proturevolucionarne snage Čehoslovačke legije, koje su u to vrijeme držale veliki dio pruge transsibirske željeznice, oslobode Ekaterinburg i carsku obitelj. Toga dana rano ujutro izvršitelji su probudili carsku obitelj i rekli im da se obuku zbog navodnog preseljenja na sigurniju lokaciju. Doveli su ih u podrumsku prostoriju u koju su ušli ljudi s puškama i počeli pucati na zapanjenog cara i njegovu obitelj. One koji nisu umrli od metka, jedan od krvnika je dokrajčio bajunetom. Mrtva tijela žrtava bačena su u tzv. Ganinu jamu, 15 km od Ekaterinburga. Premda postoje razne teorije da je kćer Anastazija preživjela smaknuće, one nisu vjerodostojne, jer su njeni ostaci naknadno identificirani među posmrtnim ostacima obitelji. Ruska pravoslavna crkva proglasila je kasnije cara, caricu i njihovu djecu svecima, a pokopani su u carskoj grobnici u Sankt Peterburgu.

[You must be registered and logged in to see this image.]

Ljekarna Male braće u dubrovačkom franjevačkom samostanu jedna je od najstarijih u Europi, a smatra se da je osnovana 1317. kada i samostan. Ujedno je i najstarija europska ljekarna koja djeluje i danas. Najstariji sačuvani dokument koji spominje rad ljekarne datiran je na 18. srpnja 1357.
Dobre de Gambe u svom testamentu, ovjerenom na spomenuti datum, ostavlja određenu svotu novca kojom se Maloj braći u Dubrovniku treba sagraditi bolnica. Budući da je uz bolnicu ili u njoj uvijek bila i ljekarna, a i kako je postojao propis da se u svakom franjevačkom redu zdravi brinu za potrebe bolesne braće, sa sigurnošću se može zaključiti da ljekarna djeluje još od početka 14. stoljeća. Ljekarna se prvotno koristila za potrebe redovnika, no kasnije je otvorena za cijelu dubrovačku javnost.
Danas se u sklopu samostana, uz ljekarnu koja još uvijek radi, nalazi i muzej. Arhiv samostana posjeduje dragocjene knjige iz farmakologije i medicine te oko 2.000 recepata, od kojih je samo manji dio izložen u muzeju. Sačuvano je i mnoštvo ljekarničkih predmeta iz 15. i 16. stoljeća, a u muzeju su izložene različite preše, mužari, uređaj za destilaciju vode, vage, mjerice i dr.

[You must be registered and logged in to see this image.]

NAJSTAREJŠA NEANDERTALSKA PIŠČAL

Na današnji dan leta 1995 so v arheološkem najdišču Divje babe v dolini Idrijce našli trenutno najstarejšo neandertalsko piščal.

Do najznamenitejše najdbe v jami Divje babe I je prišlo med izkopavanji Ivana Turka in Janeza Dirjeca z Inštituta za arheologijo. V ostankih neandertalčevega ognjišča so odkrili koščeno piščal z izvrtanimi luknjicami, ki ustrezajo razmiku prstov na roki.

Starost piščali je ocenjena na od 50.000 do 60.000 let. Glasbilo je tako vsaj 15.000 let starejše od preostalih znanih paleolitskih koščenih piščali, ki jih pripisujejo anatomsko modernemu človeku. Najdba je pomenila popoln zasuk v vedenju o neandertalcih in njihovih razumskih sposobnostih, znanih skoraj izključno na podlagi njihovih kamenih izdelkov.

Piščal je izdelana iz osrednjega cevastega dela stegnenice mladega jamskega medveda. V celoti sta ohranjeni dve luknjici, delno pa še tretja. V jami so našli tudi orodja, s katerimi je neandertalec izdelal piščal in Ivan Turk je v skoraj desetletnem obdobju dokazal, da luknje nikakor ne morejo biti živalskega izvora, čeprav te možnosti kot znanstvenik ni izključil. Pri dokazovanju so mu poleg slovenskih pomagali tudi kolegi iz Italije, Francije in ZDA.

[You must be registered and logged in to see this link.]

PIŠČAL IZ DIVJIH BAB

Ime predmeta: Piščal iz Divjih bab
Kratek opis: Najstarejša piščal na svetu. Vanjo so izvrtane dve ohranjeni in tri poškodovane luknjice. Piščal iz Divjih bab je starejša od vseh do sedaj znanih paleolitskih piščali na svetu in obenem prva, ki je zanesljivo izdelek neandertalca. Neandertalci so bili torej prvi med človekovimi predniki, za katere vemo, da so poznali glasbila. Piščal iz Divjih bab dokazuje, da so bili neandertalci vešči tudi tako abstraktne in le človeku lastne dejavnosti, kot je ustvarjanje glasbe. 
* Datacija: 60.000 let pred sedanjostjo
* Material: Kost jamskega medveda
* Mere : Dolžina: 11,2 cm
* Najdišče: Podzemna jama Divje babe blizu Cerkna, Slovenija
* Inv. št.: D. b. 62
* Na ogled: Stalna razstava Prazgodovinski zakladi Narodnega muzeja Slovenije v Narodnem muzeju Slovenije – Prešernova
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                  Najstarejša neandertalska piščal

Max, ja sam mislio da je car sa porodicom ubijen u vlastitom dvoru, to sam stalno mislio, ali sada vidim da je ubijen na izmeštenoj lokaciji. To nisam znao, ali sada znam.

Sloba1 (citat):

Max, ja sam mislio da je car sa porodicom ubijen u vlastitom dvoru, to sam stalno mislio, ali sada vidim da je ubijen na izmeštenoj lokaciji. To nisam znao, ali sada znam.

Nakon tjedan dana od smaknuća carske obitelji, Bijela garda i kontrarevolucionari su stvarno došli i zaposjeli područje Ekatarinburga. Moguće da nisu došli, odnosno bili u ofanzivi, car ne bi (još) bio smaknut. Nije smio bit oslobođen i ponovo ustoličen.....

Ovo za osnivanje apoteke je jako lepo i dopalo mi se, te hvala na objavi, vrlo je detaljno objašnjeno a ruku na srce nisam ni to znao.

Znači cara su oteli i odveli van dvorca i lišili slobode, ako te dobro razumem, ili je sam napustio dvorac, pa ga našli tamo gde je otišao.

tj. lišili života nešto kasnije u onoj kući koju si pomenuo.

Sloba1 (citat):

Znači cara su oteli i odveli van dvorca i lišili slobode, ako te dobro razumem, ili je sam napustio dvorac, pa ga našli tamo gde je otišao.

Mislio sam da je jasno u tekstu o tome.
Carsku obitelj su selili nekoliko puta, do čak 2.500 km na istok, u Sibir u Tobolsk, pa natrag, nije car ni nitko od njih mogao sam ić nigdje, ni pobjeć, bili su zatočeni, stalno pod stražom.
Sklanjali su ga od Bijelih, kako sam naveo, nisu ga smjeli osloboditi.

Še nekaj o Apollo 11. To je medalja z razstave, ki je bila v Švici.

[You must be registered and logged in to see this image.]

NELSON ROLIHLAHLA MANDELA - MADIBA

Na današnji dan leta 1918 se je rodil južnoafriški politik, pravnik in borec za pravice temnopoltih, Nelson Rolihlahla Mandela, ki je leta 1993 prejel Nobelovo nagrado za mir.

[You must be registered and logged in to see this link.]

CITATI

Najpogosteje citirane besede v 96. letu umrlega borca za svobodo, enakopravnost in spravo so tako življenjske kot politične modrosti:

* "Vedno se zdi nemogoče, dokler ni narejeno."
* "Naj vlada svoboda. Sončni zahod ni nikoli tako veličasten kot človeški dosežek."
* "Sanjam o Afriki, ki je pomirjena sama s seboj."
* "Čas moramo pametno izrabiti in spoznati, da je čas vedno zrel, da delamo prav."
* "Dobra glava in dobro srce sta vedno mogočna kombinacija."
* "Zanikati ljudem njihove človekove pravice pomeni izpodbijati njihovo človečnost."
* "Nisem bil mesija, temveč navaden človek, ki je postal voditelj zaradi izrednih okoliščin."
* "Za razliko od nekaterih politikov lahko priznam svoje napake."
* "Izobrazba je najmočnejše orožje, ki ga lahko uporabiš za spremembo sveta."
* "Da bi bil svoboden, ni dovolj sneti okove, temveč živeti tako, da spoštuješ in podpiraš svobodo drugih."
* "Če želiš skleniti mir s svojim sovražnikom, moraš z njim sodelovati. Potem postane tvoj partner."
* "Ko splezaš na velik hrib, ugotoviš le, da je še veliko hribov, na katere je treba splezati."
* "V moji državi greš najprej v zapor, nato postaneš predsednik."
* "Dajte otroku ljubezen, smeh in mir, ne aidsa."
* "Pametno je pregovoriti ljudi, da naredijo nekaj, potem pa jih prepričati, da je bila to njihova ideja."
* "Vedno je pravi čas, da delate, kar je prav."
* "Pozabite preteklost."
* "Pogum ni odsotnost strahu, temveč zmaga nad njim. Pogumen človek ni tisti, ki strahu ne čuti, ampak tisti, ki strah premaga."
* "Težave zlomijo nekatere moške, druge pa naredijo."
* "Če bi imel možnost ponoviti svoje življenje, bi vse naredil isto. Prav tako kot vsak človek, ki se upa imenovati moški."
* "Zamera je, kot če bi popil strup, potem pa upal, da bo ubil tvoje sovražnike."
* "Vodi od zadaj in pusti druge v prepričanju, da so spredaj."
* "Ne ocenjujte me po mojem uspehu, ocenjujte me po tem, kolikokrat mi je spodletelo, pa sem se ponovno pobral."
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                   Zaporniška celica v kateri je bil Nelson Rolihlahla Mandela - Madiba št.46664

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Nelson Rolihlahla Mandela                                                                           10 Randov, 20 Randov, 50 Randov in 200 Randov

[You must be registered and logged in to see this image.]                [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                  [You must be registered and logged in to see this image.]                                                                                        Nobelova nagrada za mir 1993

GIBANJE NEUVRŠČENIH

Na današnji dan leta 1956 so na Brionih voditelji Jugoslavije, Indije in Egipta, Josip Broz Tito, Jawaharlah Nehru in Gamal Abdel Naser podpisali deklaracijo o skupnem sodelovanju in politiki ter se dogovorili o temeljih politike neuvrščenosti.

To je bila ena prvih akcij, povezanih z dekolonizacijo, gospodarskimi težavami in s prizadevanji za konec vojne v Koreji v prvih letih šestega desetletja. Pojavilo se je razmišljanje o tem, kako trdneje urediti sodelovanje med neuvrščenimi državami vsega sveta. Po Brionih so se na nekoliko širšem srečanju v New Yorku sešli Tito, Naser, Nehru, Sukarno in Nkrumah.

Brioni so skupina štirinajstih majhnih otokov ob zahodni hrvaški obali Istre, od katere jih ločuje 2 km široki Fažanski kanal, v severnem Jadranskem morju. V skupini sta največja otoka Veliki Brijun s površino 5,6 km² in Mali Brijun, s površino 1,7 km², ter še dvanajst manjših otokov: (Sv. Marko, Gaz, Obljak, Supin, Galija, Grunj, Vanjski, Pusti Otok (Madona), Vrsar, Sv. Jerolim, Krasnica (Vanga) in Kotež.
Brioni so znani po čudoviti pokrajini, so hrvaški narodni park. Na njih je imel svojo počitniško rezidenco Josip Broz - Tito.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                        Gamal Abdel Naser in Josip Broz Tito ter Jawaharlah Nehru podpisujejo deklaracijo

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         V sproščenem vzdušju na Galebu

[You must be registered and logged in to see this image.]
            Gibanje neuvrščenih leta 2007 - Države članice (temno modre) in Države opazovalke (svetlo modre)

FRANCISCO "PANCHO" VILLA

Na današnji dan leta 1923 je bil v Parralu ubit mehiški revolucionar in vodja gverilskega gibanja v Mehiki Doroteo Arango Arambula, bolj znan kot Francisco "Pancho" Villa.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]          [You must be registered and logged in to see this image.]
                          Doroteo Arango Arambula Francisco "Pancho" Villa                                                       [You must be registered and logged in to see this image.]       
   

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            

   [You must be registered and logged in to see this image.]     [You must be registered and logged in to see this image.]    
                 Francisco "Pancho" Villa - El Centauro del Norte - tretji z desne - 5. junija 1878 - 20. julija 1923

MICHAEL SCHUMACHER

Na današnji dan leta 2002 se je nemški dirkač formule ena Michael Schumacher s petim naslovom svetovnega prvaka postavil ob bok Juanu Manuelu Fangiu.
Zmagal je na Veliki nagradi Francije v Magny Coursu 2002 in v prvenstvu dosegel 11 zmag.  Ob tem je postavil nov rekord, saj je že 6 dirk pred koncem prvenstva osvojil že svoj 5 naslov od skupno 7 naslovov Svetovnega prvaka v Formuli 1.

NEKAJ REKORDOV

Število naslovov svetovnega prvaka F.1.: 7
Število nastopov na dirkah: 249 (308)
Število zmag: 91 (72 Ferrari, 17 Benetton Renault, 2 Benetton Ford)
Število drugih mest: 43
Število tretjih mest: 20
Število zmag v eni sezoni: 13 (2004)
Pole position: 68
Najhitrejši krog: 76 (77)
Število stopničk: 155
Pole position, zmaga in najhitrejši krog na dirki: 22
Število točk: 1369 (1566)
Število kilometrov v vodstvu dirke: 24.127
Število krogov v vodstvu: 5.114
* statistika obsega podatke do konca leta 2006
** statistika v oklepaju obsega podatke do konca leta 2013

ZMAGE V SEZONAH

2004 - 13 (Avstralija, Malezija, Bahrain, San Marino, Španija, Evropa, Kanada, ZDA, Francija, Velika Britanija, Nemčija, Madžarska in Japonska)
2002 - 11 (Avstralija, Brazilija, San Marino, Španija, Avstrija, Kanada, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Belgija, Japonska)
1995 - 9 (Brazilija, Španija, Montecarlo, Francija, Nemčija, Belgija, Evropa, Pacifik, Japonska)
2000 - 9 (Avstralija, Brazilija, San Marino, Europa, Kanada, Italija, ZDA, Japonska, Malezija)
2001 - 9 (Avstralija, Malezija, Španija, Montecarlo, Evropa, Francija, Madžarska, Belgija, Japonska)
1994 - 8 (Brazilija, Pacifik, San Marino, Montecarlo, Kanada, Grancija, Madžarska, Evropa)
2006 - 7 (San Marino, Evropa, ZDA, Francija, Nemčija, Italija, Kitajska)
1998 - 6 (Argentina, Kanada, Grancija, Velika Britanija, Madžarska, Italija)
2003 - 6 (San Marino, Španija, Avstrija, Kanada, Italija, ZDA)
1997 - 5 (Montecarlo, Kanada, Francija, Belgija, Japonska)
1996 - 3 (Španija, Belgija, Italija)
1999 - 2 (San Marino, Montecarlo)
1992 - 1 (Belgija)
1993 - 1 (Portugalska)
2005 - 1 (ZDA)

Vir: La Grande storia di Michael Schumacher, Autosprint, Conti Editore S.P.A. 2006;
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Zmaga na VN Francije Magny Cours - 21. julija 2002

[You must be registered and logged in to see this image.]
          Michael Schumacher ob proslavljanju zmage in osvojenemu 5 od skupno 7 naslovov svetovnega prvaka v F.1.

Radikalna židovska organizacija Irgun počinila je 22. srpnja 1946. u Jeruzalemu najveći do tada teroristički napad na Britance. Smatrala da se Židovi za svoju nezavisnost moraju boriti oružjem, kako protiv Arapa, tako i protiv Britanaca. U to je doba Palestina bila pod britanskim mandatom. Paradoksalno je da su Britanci uvelike pomogli židovskom narodu da se doseli u Palestinu, prema cionističkom planu. Sada je, međutim, po mišljenju radikalnijih Židova, došlo vrijeme da Britanci napuste Palestinu i da Izrael dobije nezavisnost. Židovski teroristi napali su samo središte britanske vlasti u Palestini - vojno zapovjedništvo koje je bilo smješteno u hotelu Kralj David u Jeruzalemu.
Postavili su oko 350 kilograma eksploziva u podrum hotela, a eksplozija je izazvala urušavanje čitavog jednog kuta hotela, u visini sedam etaža. Poginula je 91 osoba, od kojih je 13 bilo britanskih vojnika.
U to vrijeme vođa Irguna bio je Menachem Begin, kasniji premijer Izraela i osnivač desne stranke Likud, jedne od najjačih u izraelskoj povijesti. Židovski intelektualci poput Alberta Einsteina osudili su Irgun i Begina...

[You must be registered and logged in to see this image.]

UNIVERZA V LJUBLJANI

Na današnji dan 1919 je jugoslovanska vlada z zakonom potrdila ustanovitev Univerze v Ljubljani.

Univerza v Ljubljani je najstarejša in največja visokošolska ter znanstveno raziskovalna ustanova v Sloveniji, ustanovljena leta 1919. Danes jo obiskuje več kot 40.000 študentov, zaposluje pa več kot 5600 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov in strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. Osrednje poslopje, akademije in številne fakultete se nahajajo v mestnem jedru. Novejše univerzitetne stavbe stojijo na obrobju Ljubljane, kar daje univerzi in njenim študentom pridih vsenavzočnosti v mestu.

Univerza v Ljubljani slovi po kakovostnih družboslovnih, naravoslovnih, humanističnih in tehničnih študijskih programih, ki so pripravljeni v skladu s smernicami Bolonjske deklaracije. Univerzitetni raziskovalci in raziskovalne skupine se s svojim znanstvenoraziskovalnim delom izkazujejo z vrhunskimi projekti na področju umetnosti, znanosti in tehnologije doma in po svetu.

Univerza v Ljubljani je uvrščena med 500 najboljših univerz na Šanghajski, Timesovi in Webometrics svetovnih lestvicah. Uvršča se med tri odstotke najuglednejših univerz na svetu. Univerza v Ljubljani je osrednja in največja izobraževalna ustanova, hkrati pa tudi osrednja in največja raziskovalna institucija v Sloveniji s kar trideset odstotki vseh registriranih raziskovalcev (po podatkih baze SICRIS).

Osrednje pedagoško mesto zavzema tudi zato, ker izvaja javno službo na področjih, ki so posebnega družbenega pomena in zagotavljajo ohranjanje narodne identitete.
Ker se zavedamo pomena uporabnosti znanja in sposobnosti pridobivanja lastnih finančnih virov, vsako leto bolj razvijamo tudi tržno dejavnost. Zato se na Univerzi v Ljubljani tesno povezujemo s slovenskim gospodarstvom in tujimi podjetji, med našimi partnerji so multinacionalke in najuspešnejša domača podjetja.

VREDNOTE UNIVERZE V LJUBLJANI

Univerza v Ljubljani utrjuje akademsko skupnost profesorjev, raziskovalcev, študentov in drugih sodelavcev ter si prizadeva za svojo uveljavitev doma in v svetu. Svoje raziskovanje, izobraževanje, strokovno in javno delovanje ter razmerja med člani utemeljuje na vrednotah:
* akademske odličnosti oziroma zagotavljanja čim višje kakovosti,
* akademske svobode sodelavcev in študentov, posebej svobode ustvarjalnosti,
* avtonomije v odnosu do države, političnih strank, korporacij in verskih skupnosti,
* humanizma in človekovih pravic vključujoč enakost možnosti in solidarnost
* etičnega in odgovornega  odnosa  do sveta.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               23. julija 1919 je jugoslovanska vlada potrdila ustanovitev univerze v Ljubljani

PISALNI STROJ

Na današnji dan leta 1829 je William Burt patentiral pisalni stroj.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Pisalni stroj Mignon MEG Model 4

Dobitnik Nobelove nagrade za kemiju, Vladimir Prelog rođen je u Sarajevu 23. srpnja 1906. Gimnaziju je pohađao u Zagrebu i Osijeku gdje ga je gimnazijski profesor Ivan Kuria zainteresirao za kemiju, pa je Prelog uz njegovu pomoć već sa 15 godina objavio svoj prvi rad u njemačkom kemijskom časopisu Chemiker Zeitung. Diplomu inženjera kemije stekao je 1929. na Tehničkoj visokoj školi u Pragu.
1935. prihvatio je mjesto docenta na Tehničkom fakultetu u Zagrebu, gdje je preuzeo nastavu organske kemije. Surađujući s tvrtkom Kaštel-Plibah (preteča Plive) unaprijedio je farmaceutsku industriju i utemeljio Zavod za organsku kemiju. Prelog se u svojem radu orijentirao na organsku sintetsku kemiju, tragajući za novim spojevima koji bi ponajprije bili temelj za proizvodnju lijekova, ali i bojila i drugih proizvoda.
Nakon izbijanja Drugog svjetskog rata otišao u Zürich na poziv nobelovca Lavoslava Ružičke, kojeg je naslijedio na mjestu predstojnika Laboratorija za organsku kemiju. Pridonio je objašnjenju strukture steroida, triterpena, kinina, strihnina, solanina i drugih alkaloida. Proučavao je odnos strukture i reaktivnosti organskih spojeva. Sustavnim studijem asimetrične sinteze došao je do empirijskoga pravila koje određuje odnose reaktanata i produkata (Prelogovo pravilo). U svoj laboratorij u Švicarskoj pozivao je na usavršavanje organske kemičare iz Plive, Sveučilišta i Instituta Ruđer Bošković, pa su iz njegove škole proizišli mnogi poznati kemijski stručnjaci.
Prelog je objavio više od 400 znanstvenih radova i dobitnik je mnogih međunarodnih nagrada i priznanja. Kruna njegove karijere je Nobelova nagrada za kemiju koju je dobio 1975., za istraživanja stereokemije organskih molekula i reakcija (podijelio ju je s britanskim znanstvenikom J. W. Cornforthom). Bio je član mnogih akademija znanosti i počasni doktor mnogih sveučilišta te počasni član HAZU od 1986.
Prelog je 1991. inicirao i potpisao Apel za mir u Hrvatskoj, koji je potom potpisalo više od stotinu nobelovaca.
Preminuo je 1998. u Zürichu, a 2001. njegovi posmrtni ostaci preneseni su na groblje Mirogoj u Zagrebu, u grobnicu HAZU-a.

[You must be registered and logged in to see this image.]

Američki povjesničar Hiram Bingham 24. srpnja 1911. otkrio je znamenito arheološko nalazište Machu Picchu (u prijevodu Sveti vrhovi) u Peruu. Radi se o najatraktivnijem nalazištu iz razdoblja Inka ikad otkrivenom. Lokalni stanovnici i prije su znali za postojanje ostataka na toj lokaciji, no Hiram Bingham, tadašnji predavač na Yaleu, razglasio je nalazište u zapadnom svijetu, čime je ono steklo svjetsku slavu.
Nalazište Machu Picchu smješteno je u Andama, oko 350 km od obale Tihog oceana i oko 70 kilometara od Cuzca, nekadašnjeg glavnog grada Inka. Većina arheologa smatra da je izgrađen kao posjed cara Inka Pachacutija (1438.–1472.). Nakon osvajanja teritorija, moćna vojska Inka sagradila je kanale za navodnjavanje i sustave popločanih cesta, a građevinari su izgradili tvrđave, hramove i monumentalne kamene zgrade. Danas prevladava mišljenje da Machu Picchu nije bio grad u klasičnom smislu riječi jer nisu pronađeni ostaci birokratske uprave, trgovine ili vojne utvrde. Najvjerojatnije je građen kao carski posjed i religijsko utočište ili pak kao tajni ceremonijalni grad.
Čini se da je grad, koji je 400 godina bio zaboravljen, napušten još i prije no što su carstvo Inka pokorili Španjolci. Prema jednoj teoriji, stanovnike je pokosio sifilis koji je stigao iz Europe, a ostalo je učinio građanski rat.
Machu Picchu se nalazi na otprilike 2.400 metara nadmorske visine i do danas je postao jednom od najposjećenijih turističkih atrakcija u Južnoj Americi.

Kako je ovo moćno, na tolikoj visini, remek delo drevnih Inka.

Rijetka pojava da se monarh jedne države nakon svrgavanja uspio vratiti na čelo te iste države, ali demokratskim putem, dogodila se 24. srpnja 2001. Uspjelo je to Simeonu II., koji je bugarskim carem postao 1943. u dječačkoj dobi od samo 6 godina, nakon iznenadne smrti svog oca cara Borisa III, u jeku Drugog svjetskog rata. Car je bio tri godine, nakon čega je Bugarska postala republika pod komunističkim vodstvom. (Iako Simeon nije nikada službeno abdicirao, pod nadzorom sovjetske vojske, 15. rujna 1946. održan je referendum na kojem je više od 90% građana glasalo za republiku.) Mali 9-godišnji car tada je otišao u egzil, zajedno s obitelji. Najprije su pet godina proveli u Aleksandriji u Egiptu, a zatim su se odselili u Španjolsku gdje je vladao Francisco Franco.
Tek nakon pada komunizma Simeon se mogao vratiti u Bugarsku. Tamo je osnovao političku stranku NDSV (National Movement for Stability and Progress, bug: Национално движение за стабилност и възход), s kojom je pobijedio na izborima 2001. te postao novi bugarski premijer. Za vrijeme njegovog mandata Bugarska je postala članica NATO-a i EU, a premijer je bio do 2005. godine.
Simeon dolazi iz njemačke vladarske dinastije Sachsen-Coburg-Gotha. Ta dinastija vladala je Porugalom i Bugarskom, a danas vlada Belgijom i Velikom Britanijom. (Kraljica Elizabeta II. pripada dinastiji Sachsen-Coburg-Gotha, premda se naziva Windsor. Prvi svjetski rat uzrokovao je anti-njemačko raspoloženje u Ujedinjenom Kraljevstvu, pa je kralj George V. odlučio promijeniti ime dinastije u Windsor.) Simeon u Bugarskoj službeno ima prezime Sakskoburggotski (Симеон Борисов Сакскобургготски).

CONCORDE

Na današnji dan leta 2000 je ob vzletu iz pariškega letališča Charles de Gaulle strmoglavil concorde, v nesreči je umrlo 109 potnikov in članov posadke ter še pet ljudi na tleh.

Letalo Concorde je bilo drugo operativno nadzvočno potniško letalo. Nadzvočno hitrost je doseglo 1. oktobra 1968, dva meseca za sovjetskim Tu-144. Potovalna hitrost je bila 2,04 Macha, višina pa 17.700 metrov. Ima deltasto oblikovana krila.

Teža: 78.700 kg
Največja hitrost: 2.179 km/h
Predstavljeno: 21.januar 1976
Umik iz uporabe: 26.november 2003
Potovalna hitrost: 2.158 km/h
Prvi polet: 2.marec 1969
Vrsta motorja: Rolls-Royce/Snecma Olympus 593

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]

FELIPE MASSA

Na današnji dan leta 2009 je voznik formule 1 Felipe Massa na kvalifikacijah pred VN Madžarske doživel hudo nesrečo. Pred njim je vozil Rubens Barrichello, iz njegovega vozila je vzmet zletela ravno v Massovo čelado, zaradi česar je utrpel zlom lobanje. Massa je prestal več operacij, dirkati pa je spet začel naslednjo sezono.

Začel je tekmovati leta 1998 v Brazilskem prvenstvu, kjer je v naslednjem letu osvojil 1 mesto, da bi v letu 2000 tekmoval v Formuli Renault Eurocup 2000 ter Italijanski Formuli Renault 2000, kjer je v obeh prvenstvih tudi osvojil prvi mesti. V naslednjem letu je dirkal v prvenstvu Formula 3000 in osvojil naslov prvaka v tem prvenstvu. V letu 2002 je debitiral z mostvom Sauber in obenem postal tudi testni voznik Ferrarija, za katerega je debitiral v letu 2006 in za njih vozil kar 8 sezon do leta 2013. Zadnje tri sezone vozi za moštvo Williams F1.

[You must be registered and logged in to see this link.]


Število dirk: 231
Število zmag: 11
Število drugih mest: 13
Število tretjih mest: 17
Število stopničk: 41
Število točk: 1.071
Pole position: 16
Najhitrejši krog: 15

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                             Felipe Massa leta 2011 s Ferrarijem na VN v Maleziji

[You must be registered and logged in to see this image.]                [You must be registered and logged in to see this image.]              [You must be registered and logged in to see this image.]
          Po trčenju z vzmetjo Hungaroring 2009                                       Vzmet tik preden je priletela v čelado                  Richard Mille Felipe Massa RM011 - 71.800 €

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Felipe Massa z Williamsom F1 na VN Malezije leta 2015

Na današnji dan leta 1908 se je v Valparaisu rodil čilski politik in predsednik Salvador Allende Gossens. Leta 1970 je bil prvi svobodno izvoljeni marksistični predsednik v Latinski Ameriki. S položaja je bil strmoglavljen v vojaškem udaru 11.septembra 1973 Agusta Pinocheta Ugarteja.

"Ser joven y no ser revolucionario es una contradicción hasta biológica"

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]     [You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]

POTRES V SKOPJU

Na današnji dan leta 1963 je glavno mesto Makedonije prizadel katastrofalen potres, ki je porušil skoraj tri četrtine mesta. Umrlo je 1.070 ljudi, več kot 2.900 pa je bilo ranjenih.

Potres z izmerjeno magnitudo 6,1 oz. 12. stopnjo po Mercallijevi potresni lestvici je porušil ali močno poškodoval med 70 in 80 odstotki zgradb. Na seznamu uničenih zgradb so se poleg stavb, zgrajenih v 19. stoletju, znašli tudi nekateri novejši arhitekturni simboli tedanjega Skopja, med njimi nova železniška postaja, pošta, banka, hotel Makedonija, Dom častnikov in gledališče ob Vardarju. Trg Svoboda je bil povsem zasut z ruševinami.
Najbolj tragično je bilo v skopski četrti Karpoš, kjer je v ruševinah bloka umrlo skoraj 200 ljudi. Prekinjene so bile tudi vse komunikacijske in električne povezave mesta z drugimi deli države.
Skopje je postalo spomenik človeške solidarnosti
Katastrofalne posledice skopskega potresa so takoj sprožile odzive tako domače kot svetovne javnosti, ki je začela pošiljati pomoč v Makedonijo. Združeni narodi (ZN) so sklenili, da Skopje postane "spomenik človeške solidarnosti". Oktobra 1963 je Generalna skupščina ZN-a na pobudo 35 držav sprejela resolucijo o pomoči Skopju. Hkrati se je začela obnova mesta, ki je trajala več desetletij.
Številne stavbe so zrasle na račun prispevkov različnih držav in številne med njimi še danes nosijo imena donatorjev (Ruska zgradba, Mehiška ulica, Bukareška poliklinika, švedske in finske barake …). Pri snovanju novega Skopja so sodelovali številni arhitekti. Osrednja osebnost prenove je bil tedanji japonski zvezdniški arhitekt Kenzo Tange, ki je med drugim avtor spominskega muzeja v Hirošimi in gimnastične dvorane ter plavalnega središča za olimpijado v Tokiu leta 1964.
Na začetku leta 1965 so Združeni narodi Tangeju poslali pobudo, naj sodeluje na arhitekturnem natečaju, kjer je nato zmagal. Izgradnja Skopja pa je na koncu pripadla tako japonski ekipi kot drugouvrščeni jugoslovanski ekipi arhitektov. Novo Skopje je nato nastalo na podlagi izrazitih urbanističnih konceptov iz poznih 60. let prejšnjega stoletja. Številne zamisli japonskega arhitekta pa niso bile izvedene ali pa so bile spremenjene.
Osrednji spomenik potresu je stara železniška postaja, na kateri je ura, ki se je ustavila ob prvem potresnem sunku (5.17). V stavbi je zdaj muzej mesta Skopje.

Makedonska prestolnica po pol stoletja od potresa dobiva novo arhitekturno podobo. Projekt Skopje 2014, katerega idejni oče je makedonski premier Nikola Gruevski, naj bi glavnemu in največjemu makedonskemu mestu (po popotresni prenovi se je število prebivalcev podvojilo) dal bolj antični pridih. Nove stavbe v neo "grško-rimskem" slogu in množica novih spomenikov pa naj bi makedonske davkoplačevalce do danes stale že več kot 200 milijonov evrov.

Potres je vplival na gradnjo po vsej Jugoslaviji
Skopski potres in njegove posledice so tudi zganile tedanje jugoslovanske oblasti, da so uvedle strožje protipotresne gradbene standarde.
"Ob potresu sem bil na začetku študentskih let in v gradbeništvu nismo poznali takšnih standardov protipotresne gradnje, kot so nastali po skopskem potresu," se spominja predstojnik katedre za geotehniko na mariborski gradbeni fakulteti Ludvik Trauner in dodaja, da je prav primer Skopja eden tistih, ki jih gradbenikom predstavijo na začetku izobraževanja kot enega izmed tipičnih katastrofalnih primerov.
Tovrstne katastrofe pa po njegovih besedah po vsem svetu izboljšujejo gradbene standarde in predpise. Tako so se po skopskem potresu oblikovali jugoslovanski standardi za protipotresno gradnjo po nekdanji Jugoslaviji.

Afriška plošča spodriva evropsko
Potres v Skopju je bil posledica dejstva, da se Afriška plošča podriva pod Evrazijsko. "Potresi, ki so se kasneje dogajali v Banjaluki, Črni gori, Furlaniji in v Posočju, so posledica tega spodrivanja in dvigovanja Alp, procesa, ki se je začel v terciarju in traja še danes," pravi Trauner.
Pred skopsko katastrofo so se vsaj na področju nekdanje Jugoslavije bolj malo posvečali protipotresni gradnji. "Danes morajo biti vsi objekti grajeni protipotresno. Objekte, ki so bili grajeni pred tem, bi morali sanirati in jih protipotresno zavarovati. Gradbenike tako čaka še veliko dela v prihodnosti," opozarja Trauner.
Skopje je po potresu dobilo tudi inštitut za potresno inženirstvo in inženirsko seizmologijo, ki so ga opremili z najnovejšo opremo in še danes igra pomembno vlogo na mednarodnem področju pri proučevanju potresnih zadev.
[You must be registered and logged in to see this link.]


* Ob tem se spominjam kakšna velika solidarnost je bila med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji, saj smo tudi mi v Mehantehniki za obnovo Skopja delali in dali veliko prostih sobot in dni.

 [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 Potres 9 stopnje po Mercalliju v Skopju

[You must be registered and logged in to see this image.]  
                                 26. julija 1963 ob 5 uri in 17 minut in 15 sekund

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                            Reševanje preživelih takoj po potresu

[You must be registered and logged in to see this image.]                      [You must be registered and logged in to see this image.]
     Obisk Josipa Briza Tita in Nikite Hruščeva v porušenem Skopju                           Obveznice 1000 din, 1500 din, 2000 din 5000 din in 10000 din
[You must be registered and logged in to see this link.]

2016

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Spomenik Skopje

Afrička država Liberija proglasila je nezavisnost 26. srpnja 1847., a osnovali su je oslobođeni američki robovi iz SAD-a. Njihov povratak u Afriku potpomagalo je i organiziralo od 1821. Američko kolonizacijsko društvo (American Colonization Society), sastavljeno većinom od bjelačkih dobrotvora, koji su smatrali da je povratak crnaca u Afriku bolje rješenje nego oslobađanje robova i njihova integracija u američko društvo. Prvo naselje koje su osnovali doseljenici bila je Monrovia, današnji glavni grad Liberije.
Monrovia je dobila ime po Jamesu Monroeu, 5. predsjedniku SAD-a, koji je podržavao spomenuto Američko kolonizacijsko društvo, i koji je toj organizaciji osigurao saveznu donaciju od 100.000 dolara. Za te je novce osiguran prijevoz znatnom broju oslobođenih robova do Afrike i kupljena je zemlja za njihovo naseljavanje. Zemljište za osnutak Monrovije ishodio je jedan američki časnik, tako da je prijeteći pištoljem prisilio lokalnog plemenskog poglavicu na prodaju zemlje. Kasnije su Amerikanci dokupili još zemlje od lokalnog stanovništva, ne uvijek pravednim metodama. Primjerice, u jednoj transakciji Amerikanci su u zamjenu za zemlju između ostalog dali tri bačve ruma, pet sanduka baruta, pet kišobrana i deset pari cipela.
Na današnji dan sastalo se 12 liberijskih političkih predstavnika koji su potpisali liberijsku Deklaraciju nezavisnosti uvelike napisanu po uzoru na američku. Istovremeno su izglasali i Ustav Liberije po kojem je vlast u državi bila organizirana prilično slično onoj u SAD-u. Na čelu države bio je predsjednik, koji je imao ulogu i šefa države i šefa vlade. Prvim liberijskim predsjednikom postao je Joseph Jenkins Roberts koji je rođen slobodan u Norfolku, Virginia.

Prva vozačka dozvola u Hrvatskoj izdana je 27. srpnja 1910.
Dobio ju je Ferdinand Budicki, dobrostojeći zagrebački trgovac, poznat po tome što je u Zagreb dovezao prvi automobil još 1901. Riječ je bila o automobilu marke Opel, koji je kupio u Beču za 4.000 kruna. Budicki je voziti naučio još u Beču, a tamo je dobio i svoju prvu vozačku dozvolu. Ipak, za vožnju u Hrvatskoj trebala mu je ovdje izdana dozvola, koju je i dobio nakon urednog polaganja vozačkog ispita. No, najprije je morao naučiti voziti komisiju za izdavanje vozačke dozvole da bi ga ta ista komisija 'rušila' na prvom polaganju. (Također je prvi napravio prometnu nezgodu i bio kažnjen.) Njegova hrvatska vozačka dozvola nosila je redni broj 1. O prvom automobilu koji je dovezao, rekao je: "Pogotovo su se plašili konji, a ni s ljudima tada nije bilo lahko! Nije bilo anlasera, pa smo se mučili kurblanjem. Zarađeni su mnogobrojni žuljevi dok se nije pojavila iskra. Nije bilo rezervnih kotača. Kotač se mogao skinuti samo u radionici. Zračnica se krpala samo na cesti. Automobili su tada trošili puno više ulja. Uopće nisu imala stakla niti krova pa smo bili mokri."
Iste, 1910. godine, Budicki je otvorio i prvo zastupstvo za prodaju automobila u Zagrebu. Marka koju je prodavao bio je Ford i njegov je zastupnik ostao punih 18 godina. Budicki je imao trgovinu biciklima i automobilima najprije u Masarykovoj ulici, zatim u Ilici 25 (kasnije kavana Corso), pa na Trgu bana Jelačića 7 i na kraju u Hatzovoj 10. Još 1906. bio je suosnivač  prvog Hrvatskog automobilskog kluba. Inače, Budicki je bio poznat kao avanturist. Proputovao biciklom mnoge europske zemlje i sjevernu Afriku, a balonom je letio od Zagreba do Stubice i Velike Gorice te do Baške na Krku.
Prva žena koja je dobila vozačku dozvolu u Hrvatskoj bila Alma pl. Balley i to 1914., samo 4 godine nakon Budickog.

Budicki je baš znao da živi i proživi za to doba u mogućnosti koje su postojale u tehnološkom smislu ali i stepenu kvaliteta života toga doba.

LOUVRE

Na današnji dan leta 1793 je bil v Parizu ustanovljen največji muzej na svetu - Louvre.

Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v prvi soseščini.
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                                        Veličastni Louvre

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
          Mona Liza - La Gioconda                                                                                                  Louvre

JOHANN SEBASTIAN BACH

Na današnji dan leta 1750 je umrl največji mojster baročne polifonije, skladatelj, čembalist, organist in dirigent Johann Sebastian Bach.

[You must be registered and logged in to see this link.]

SKLADBE

* Ave Maria
* Cello Suites
* St. Matthew Passion
* Christmas Oratorio
* Magnificat
* Air on the G String
* Jesu, Joy of Man's Desiring
* Partitas for keyboard
* Toccata and Fugue in D minor, BWV 565
* Pasijon po Janezu
* Goldberg Variations
* Musical Offering, BWV 1079
* Sonatas and partitas for solo violin
* Herz und Mund und Tat und Leben, BWV 147
* Fugue in G minor, BWV 578
* Brandenburški koncerti
* Bourrée in E minor
* The Art of Fugue
* Inventions and Sinfonias
* Wachet auf, ruft uns die Stimme, BWV 140
* Orchestral suites
* Keyboard concertos by Johann Sebastian Bach
* Mass in B minor
* Ich habe genug, BWV 82
* Aria "Erbarme dich"
* Schweigt stille, plaudert nicht, BWV 211
* Was mir behagt, ist nur die muntre Jagd, BWV 208
* Orgelbüchlein
* Italian Concerto
* Komm, süßer Tod, komm selge Ruh
* Jesu, meine Freude, BWV 227
* Partita for Violin No. 2
* Concerto for Two Violins
* Violin Concerto in A minor
* Mer hahn en neue Oberkeet, BWV 212
* Concerto in D minor
* Prelude in C minor, BWV 999
* French Suites
* Concerto for 2 harpsichords and strings in C minor
* Book 1 No. 1 in C major, BWV 846
* Lobet Gott in seinen Reichen, BWV 11
* Prelude, Fugue and Allegro in E-flat major, BWV 998
* Gottes Zeit ist die allerbeste Zeit, BWV 106
* English Suites
* Christ lag in Todes Banden, BWV 4
* Wie schön leuchtet der Morgenstern, BWV 1
* Jesu, der du meine Seele, BWV 78
* Partita for Violin No. 3
* Prelude and Fugue in A minor, BWV 543
* Ich ruf zu dir, Herr Jesu Christ, BWV 177
* Schmücke dich, o liebe Seele, BWV 180


[You must be registered and logged in to see this image.]                            [You must be registered and logged in to see this image.]
                     [You must be registered and logged in to see this image.]                                                                         Bachov rokopis violinske sonate št. 1, g mol (BWV 1001)

29. srpnja 1856. u Neanderthalu, dolini u Njemačkoj u blizini grada Düsseldorfa, u pokrajini Sjeverna Rajna-Vestfalija, pronađen je neobičan kostur, različit od ljudskog. Otkrili su ga lokalni radnici kamenoloma. Kosti, za koje su isprva mislili da pripadaju medvjedu, pokazali su tamošnjem gimnazijskom učitelju Johannu Carlu Fuhlrottu.
On je uočio je da kosti ne pripadaju medvjedu, nego nekoj vrsti čovjeka i prepoznao je da je riječ o važnom otkriću. Pokazao ih je profesoru anatomije na Sveučilištu u Bonnu, Hermannu Schaaffhausenu. Složili su se da je riječ o nekoj drevnoj ljudskoj rasi, različitoj od današnjeg čovjeka i o tome su zajedno objavili izvještaj. Prema imenu nalazišta Neanderthal, nova je vrsta nazvana neandertalac ili latinski Homo neanderthalensis. Zbog njihova otkrića, danas se Fuhlrotta i Schaaffhausena smatra osnivačima paleoantropologije. Kasnije se istraživanjima došlo do spoznaje da su neandertalci bili populacija praljudi iz srednjega paleolitika, a živjeli su u Europi, na Bliskom istoku i u zapadnoj Aziji između 250.000 i 30.000 god. pr. Kr.
Nalazište u Neanderthalu u međuvremenu je potpuno uništeno tijekom radova u kamenolomima, tako da se više ne može vidjeti spilja gdje su otkrivene kosti. Otprilike na mjestu nalazišta kasnije je sagrađen muzej posvećen neandertalcima.
Paleontolog, arheolog i geolog Dragutin Gorjanović-Kramberger pronašao je 1899. kosti neandertalca pokraj Krapine, gdje danas postoji relativno sačuvan lokalitet na kojem su njegovi stanovnici živjeli prije 125.000 godina. 27. veljače 2010. u Krapini je otvoren Muzej krapinskih neandertalaca čiji je postav napravljen kao vremeplov kroz povijest Svemira, Zemlje i čovjeka sve do današnjih dana, s posebnim naglaskom na vrijeme neandertalaca. 1974. u špilji Vindija kod Varaždina pronađeni su ostaci ljudskih kostiju (i oruđa) koji su na temelju općeg izgleda nadočnog luka i donje čeljusti svrstani u skupinu Homo neanderthalensis, starosti 38.000 - 44.000 godina. Također, u genomu sekvencioniranom na temelju DNK iz tih ostataka kostura neandertalca nije pronađen nijedan gen Homo sapiensa.

VW HROŠČ

Na današnji dan leta 2003 je s tekočega traku v mehiški tovarni prišel še zadnji Volkswagnov "hrošč" stare generacije.

Vse se je začelo ko je Dr.Ferdinand Porsche zasnoval avto z aerodinamično karoserijo in zadaj nameščenim štirivaljnim motorjem z nasproti stoječimi bati – bokser,  s tem se je porodila misel na izdelavo Hrošča.  Ker  s svojim projektom ni uspel nikjer v takratni nemški avtomobilistični industriji, se je obrnil na takratno Nacistično vlado. Odgovor je prejel od Hitlerja osebno in je izzval Porscheja naj zgradi pet sedežni avto, ki bi lahko vozil ves dan ob končni hitrosti nad 100 km/h in da bi glede na proizvodne stroške avto lahko imel nizko nakupno ceno, a kljub temu temeljil na kvaliteti.  Hitler je izdelal načrt izgradnje tovarne v Wolfsburgu v kateri bi lahko proizvedli kar 1.000.000 Hroščev letno. To je bila za tisti čas revolucija, kajti vse takratne nemške tovarne skupaj niso prišle do te številke.
Treba je omeniti,da pred letom 1935 mesta Wolfsburg, kjer še danes stoji glavna Volkswagnova baza sploh ni bilo. Mesto je nastalo zgolj kot delavsko naselje tovarne Volkswagen. Izgradnja tovarne se je začela pred  2. svetovno  vojno in so jo dokončno zgradili leta 1947. Vmes je bilo predstavljenih mnogo Hroščevih prototipov.

Dokončno uveljavljeni prototip z novim 1131 kubičnim bokserskim štirivaljnikom, ki je iz sebe spravil 24KM in je bil hkrati dovolj lahek,  da so ga lahko vstavili v zadek avtomobila,  ne, da bi pokvaril lego na cesti. Motor je imel ventilator, ki je pošiljal hladen zrak preko hladilnih reber na cilindre. Oljna črpalka s hladilnikom pa je zagotavljala dobro mazanje. Adolf Hitler je avto uradno poimenoval KdF - Wagen oz. Kraft durch Freude (moč skozi veselje).  Svet pa mu je zaradi oblike, ki spominja na hrošča, dal ime HROŠČ.

V povojnem obdobju je bil hrošč v svoji kategoriji superioren z največjo hitrostjo 115 km/h, do 100 km/h je pospešil v 27,5 sekundah, porabil pa je 7,6 litra na 100 kilometrov. Kar je bilo dosti bolje od sodobnikov Citroen 2CV in Morris Minor in konkurenčno modernejšim malčkom iz 60-ih, kot je bil mini. Vsi pa niso bili tako navdušeni. Navkljub izjemnim prodajnim rezultatom v ZDA, ali pa prav zaradi njih, ga je Henry Ford II. Opisal kot ''majhno škatlo''. V 50-ih in 60-ih je hrošč doživel mnogo kozmetičnih in mehaničnih izboljšav. Leta 1967 je tehtal je 840 kg, kar je bila tipična teža za evropski avto tistega časa, največja hitrost je bila 130 km/h.

Čeprav je v 60-ih doživljal izjemen uspeh, se je moral hrošč kmalu soočiti s konkurenčnejšim dizajnom. Japonci so uspehe doživljali v Severni Ameriki, pa tudi Američani sami so razvili podobne modele – Ford Pinto, Chevrolet Vega in AMC Gremlin v 70-ih. Prodaja v Evropi je začela v sedemdesetih letih upadati, zato so skušali hrošča nadomestiti z nekaj drugimi modeli, ki pa se na spolzkih terenih svetovnega trga niso dobro odrezali. Leta 1974 se je VW znašel v finančnih težavah, ki mu jih je uspelo premostiti šele s pomočjo prav tako legendarnega golfa (v ZDA so ga imenovali rabbit). Toda medtem ko so golfa do današnjih dni periodično posodabljali in je od prvotne zasnove ostalo le nekaj malega, je hrošč skozi vso svojo ''kariero'' ob minornih posegih ohranil originalno podobo.

Prav tako kot njegova sodobnika mini in diana (2CV), je hrošč že zgodaj začel veljati za kultni avto zaradi povezanosti s hipijevskim gibanjem in surf kulturo, kakor tudi zaradi unikatne in domiselne oblike. Hrošč je denimo lahko plaval na vodi zahvaljujoč neprepustni konstrukciji, bil je tudi nekakšen predhodnik ''umetniških'' avtomobilov. Ničkolikokrat se je pojavil v hoolywoodskih filmih – v komediji What's Up, Doc? (1972), Barbra Streisand in Ryan O'Neal po dramatičnem avtomobilskem zasledovanju končata na plavajočem hrošču v zalivu San Francisca.

Hrošč se je zanšel tudi na ovitku legendarne plošče Beatlov Abbey Road v bližini zebre, ki jo prečkajo člani skupine. Bil je last enega od prebivalcev, ki so živeli nasproti snemalnega studia. Po izidu albuma so s slavnega hrošča nenehoma kradli tablice, leta 1986 so ga prodali na dražbi in je trenutno na ogled v Volkswagnovem muzeju v nemškem Wolfsburgu.

Hrošča so po svetu različno poimenovali, vsa imena pa so ljubka: cepillo (krtača, Dominikanska republika), kuplavolkkari (hrošč, Finska), coccinele (pikapolonica, Francija in Haiti), buba (Srbija, Hrvaška, Makedonija), folcika (Bosna in Hercegovina) Käfer (Nemčija, Avstrija, Švica), cucaracha ali cucarachita (ščurek, Gvatemala), bogar (hrošč, Madžarska), bjalla (Islandija), kodok (žaba, Indonezija), folex (žaba, Iran), agroga (žabica, Irak), bimba (Izrael), maggiolino (hrošč, Italija), kifuu (Kenija), vabole (Latvija), kura (želva, Malezija), scoro-scoro (Namibija), garbus (grbavec, Poljska), tortuga (želva, Panama), kobe (Tanzanija), boblen (Danska), boruk (Češka), kostenurka ali brambar (Bolgarija), kabuto-mushi (brenčeči hrošč, Japonska), kamplubaga ali tosbaga )želva, Turčija), buburuza ali broasca / broscuţă (pikpolonica, žabica. Romunija), mwendo wa kobe (želvja hitrost) ali mgongo wa chura (žabji hrbet, svahili) ...

Hrošč je torej najbolje prodajani model vseh časov , prav tako je model, ki so ga najdlje izdelovali in bo to zagotovo tudi ostal. Zaradi duše, ki so mu jo vdahnili ljubitelji, je bil vedno videti mladostno. Skupaj z voznikom.

* leta 1945 so izdelali samo 54 hroščev
* leta 1946 so izdelali 10.200 hroščev
* 5.avgusta 1955 je bil izdelan 1.000.000 hrošč
* 17. februarja 1972 narejen hrošč No. 15,007.034 in s tem so pri VW potolkli prodajni rekord "Forda T"
* leta 1974 so v Wolfsburgu prenehali s proizvodnjo hroščev
* 30.julija 2003 je bil v Mehiki izdelan zadnji hrošč "El Rey"
* skupaj je bilo izdelanih 21.529.480 hroščev

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                  El Rey - zadnja mehiška volkswagen limuzina na svetu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        Prototip iz leta 1932

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Typ 82 Kübelwagn iz leta 1939

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Hrošč in rekordi študentov

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Še pomnite - Herbie

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                            Predelani lepotec

ANDREAS NIKOLAUS NIKI LAUDA

Na današnji dan mineva že 40 let od leta 1976 ko je na dirki v Nurburgringu Niki Lauda je že v drugem ovinku ob 14 uri 31 minut izgubil nadzor nad Ferrarijem, ki je v nesreči zagorel. Na dirkalni stezi Nordschleife, ki je bila dolga 22.835 km, je na rahlo mokrem asfaltu v ovinku Bergwerk izgubil oblast nad vozilom in udaril v zaščitno ograjo ter pri tem zagorel. V njegov Ferrari je potem udaril še dirkač Brett Lunger. Iz vozila so mu pomagali dirkači Harald Ertl z gasilnim aparatom, Guy Edvards in Arturo Merzario, ki so ga brez čelade, komaj izvlekli iz gorečega Ferrarija.  Trikratnega svetovnega prvaka (1975, 1977, 1984) so s hudimi opeklinami ob 15 uri in 10 minut prepeljali s helikopterjem v bolnišnico v Adenau po eni uri v Ludwigshafen ter zaradi resnosti poškodb še v Mannheim. Takrat je imel počeno ličnico, opekline 1 in 3 stopnje po rokah in obrazu ter poškodbe desne veke ter uhlja. Vse njegovo življenje bodo vidne posledice nesreče, toda ostal je živ. Po samo 42 dnevih od nesreče in rehabilitacije je že nastopil na veliki nagradi v Monzi in osvojil fantastično 4 mesto. V Formuli 1 je tekmoval za moštva March-Ford, BRM, Ferrari, Brabham-Alfa, McLaren Ford in McLaren TAG Porsche.
V nadaljevanju svoje kariere je bil tudi svetovalec ekipe Scuderia Ferrari v letih 1993 do 1995 in je pripomogel k uspehu Michaela Schumacherja, v letih 2001 in 2002 pa je bil športni direktor in šef ekipe Formule 1 British Jaguar Racing ter od leta 2012 pa je glavni neizvršni športni direktor z velikimi uspehi v zadnjih letih pri ekipi Formule 1 Mercedes AMG Petronas. 

Število dirk F.1. - 171
Število točk - 420,5
Število zmag - 25
Število drugih mest - 20
Število tretjih mest - 9
Število pole position - 24
Najhitrejši krog - 24
Število stopničk - 54
Število startov iz 1.vrste - 31
Število kilometrov v vodstvu - 7.188
Svetovni prvak F.1. - 1975, 1977 in 1983

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                          Niki Lauda in Ferrari 312 T

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                      Niki Laura in Ferrari 312 T2

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                        Niki Lauda in McLaren Porsche TAG MP4/2B

[You must be registered and logged in to see this image.]      [You must be registered and logged in to see this image.]
                                  Il mio mondiale Turbo 1984                                                                                    Velika tekmeca Niki Lauda in James Hunt

Si srečen?
»Ne razbijam si glave z ugotavljanjem, če sem. Vedno se trudim, da bi delal tisto, kar ljubim in tisto kar me osrečuje in do sedaj sem v tem  zmeraj uspel. Če je to biti srečen, potem, da, sem srečen človek«.
NIKI LAUDA: IL MIO MONDIALE TURBO, I Libri Sprint Serie Oro, Conti Editore, novembre 1984;
[You must be registered and logged in to see this link.]
Vir: osebni arhiv

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                      Nikijeva ljubezen so letala v njegovi družbi Fly Niki, ki jih tudi kot kapitan osebno pilotira

[You must be registered and logged in to see this image.]
Niki Lauda - McLaren MP4-2 in Gerhard Berger - Ferrari F1/87-88C na dirki Legend Parade v Spielbergu Avstrija 20.junija 2015

1. kolovoza 1291. uzima se u Švicarskoj simboličkim datumom osnutka države i slavi se kao nacionalni blagdan. Na taj dan je datirana povelja kojom su prva tri kantona - Schwyz, Uri i Unterwalden (upravno podijeljen u dva polukantona Obwalden i Nidwalden) sklopili savez. Pristupanje dodatnih kantona tijekom sljedećih stoljeća može se smatrati širenjem tog početnog saveza. Schwyz je dao ime državi Švicarskoj koja se na njemačkom jeziku naziva Schweiz, a u švicarskim njemačkim dijalektima ime Schwyz se koristi kako za grad i kanton tako i za čitavu Švicarsku.
Danas postoji ukupno 26 kantona, s tim da se tradicionalno šest kantona smatra 'polukantonima'. Ovaj naziv ipak nije sasvim odgovarajući budući da ustav iz 1999. navodi 26 ravnopravnih kantona. Polukantoni imaju istu institucionalnu strukturu i ista prava i obveze kao i drugi kantoni, uz iznimku da izabiru jednog predstavnika u švicarskom Vijeću kantona, dok drugi kantoni izabiru po dva.
Prva tri kantona nalaze se u središnjem alpskom području i bili su prilično šumoviti (nazivali su ih i šumskim kantonima). Relativno su maleni, pa je prostor cijele prve Švicarske zauzimao manje od 3.000 četvornih kilometara.

ALEKSANDER ISAJEVIČ SOLŽENICIN

Na današnji dan leta 2008 je v 90. letu starosti umrl ruski pisatelj in zgodovinar Aleksander Solženicin, dobitnik Nobelove nagrade za književnost. Za njegovo glavno delo velja roman Arhipelag Gulag, napisan med letoma 1958 in 1968, s katerim je Zahodu predstavil sistem delovnih taborišč gulagov, v katerem so posebej pod vladavino Stalina umrli tisoči. Solženicin, ki mu je Sovjetska zveza odvzela državljanstvo, si je drugi dom ustvaril v Vermontu v ZDA, kjer je ostal do svoje zmagoslavne vrnitve v domovino leta 1994. S štiriletno zamudo je prejel leta 1970 Nobelovo nagrado za književnost.

O svojem življenju naj spregovori sam. "Rodil sem se 11. decembra 1918 v Kislovodsku. Moj oče, študent filološkega oddelka moskovske univerze, ni končal študija, ker je leta 1914 kot prostovoljec odšel na vojno. Postal je topniški častnik, ostal ves čas na vojni in umrl poleti 1918, pol leta pred mojim rojstvom. Vzgajala me je mati Taisja Ščerbakova, strojepiska in stenografinja v Rostovu ob Donu, kjer so mi tekla tudi otroška in deška leta. Tam sem 1936 končal srednjo šolo." Aleksander, ki ga je mati klicala Sanja, se je v srednji šoli zanimal predvsem za naravoslovje. Zelo rad je bral. "Že od mladih nog sem čutil v sebi željo po pisateljevanju, ki je ni v meni nihče posebej zbujal, pisal veliko navadnih mladostnih neumnosti in že v tridesetih letih poskušal kje kaj objaviti, vendar moji rokopisi niso bili nikjer sprejeti." Želel je študirati književnost v Moskvi, zaradi skromnih finančnih možnosti se je vpisal na matematični oddelek rostovske univerze. "Matematika je odigrala blagodejno vlogo v mojem življenju. Vsaj dvakrat mi je rešila življenje; bržkone bi ne bil preživel osem let taborišč, če me ne bi bili kot matematika vzeli v tako imenovano 'šaraško'." Od leta 1939 do 1941 je vzporedno s fiziko in matematiko študiral tudi na dopisnem oddelku moskovskega inštituta za zgodovino, filozofijo in književnost. Ko je po uspešno končanem študiju matematika dobil štipendijo, se je leta 1940 skrivaj poročil z Nataljo Aleksandrovno Rešetovsko, ki mu je rodila dva sina. Kmalu po izbruhu druge svetovne vojne je bil vpoklican v Rdečo armado, kjer je bil po zaslugi matematike prestavljen na topniško šolo, ki jo je po skrajšanem postopku končal novembra 1942.

Postal je komandir izvidniške topniške baterije in v mnogih bojih se je tako izkazal, da je bil dvakrat odlikovan. Februarja 1945 pa je bil v Vzhodni Prusiji aretiran zaradi "nespoštljivih izrazov o Stalinu" v dopisovanju s prijateljem. Obsojen je bil na osem let taborišč. Kazen je prestajal v različnih taboriščih. Marsikaj tega, kar je doživel v teh ustanovah, je Solženicin popisal v romanu Prvi krog. V taborišču v Kazahstanu je zbolel za rakom, od katerega je čudežno ozdravel (Rakov oddelek). Ko je "odsedel" svojih osem let taborišč, je od službe državne varnosti dobil odločbo, da ne sme biti izpuščen na prostost, temveč mora biti poslan v "večno izgnanstvo". Ko je po Stalinovi smrti (1953) postal prvi sekretar sovjetske partije Nikita Hruščov, ki sprožil boj za destalinizacijo, je bil Solženicin uradno rehabilitiran. Leta 1962 je izšel njegov roman En dan Ivana Denisoviča. Odjuga ni trajala dolgo - leta 1964 je Hruščova zamenjal Brežnjev, ki je Solženicina označil tudi za fizično nenormalnega človeka in shizofrenika. Snov njegovih del, ki so naperjena proti Sovjetski zvezi, so "njegova fiksna ideja". V Sovjetski zvezi niso smeli objaviti nobenega Solženicinovega dela. Njegovo spisi so se širili "pod roko" v tako imenovanih samizdatnih prepisi in nekateri so prišli tudi v tujino. Leta 1969 so ga izključili iz zveze sovjetskih pisateljev, kmalu zatem pa je prejel Nobelovo nagrado za književnost za leto 1970, vendar ni šel v Stockholm iz upravičene bojazni, da mu bodo preprečili vrnitev v domovino. Februarja 1974 so ga nasilno izgnali: najprej ga je sprejel nemški nobelovec Heinrich Holl, potem je bil nekaj časa v Švici, od tam pa se je z družino preseli v ZDA. Brž ko je bilo mogoče, se je vrnil domov. To je bilo leta 1994. In iz domovine je odšel v večnost.
[You must be registered and logged in to see this link.]

NAJPOMEMBNEJŠA DELA

* En dan v življenju Ivana Denisoviča - 1962
* Prvi krog - 1968
* Rakov oddelek - 1968
* Avgust 1914 - 1971
* Arhipelag Gulag - 1974 - 1975
* niz Rdeče kolo - 1983
* Dve stoletji skupaj - 2003                                                                 

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                              Aleksander Isajevič Solženicin                                                                                       Nobelov nagrajenec 1970

4. kolovoza 1875. u Kopenhagenu (København) je umro Hans Christian Andersen, svjetski slavan danski pisac bajki, među kojima su poznate 'Mala sirena', 'Djevojčica sa žigicama', 'Snježna kraljica', 'Ružno pače', 'Carevo novo ruho', 'Palčica', 'Princeza na zrnu graška', 'Postojani kositreni vojnik' i mnoge druge. Smatra se i tvorcem danske realistične proze.
Andersen je rođen 2. travnja 1805. u gradiću Odenseu. Bio je sin siromašnog postolara i majke koja je poslije smrti muža kako bi prehranila sebe i sina prihvaćala razne poslove. Mučno se probijao do književne afirmacije. U četrnaestoj se godini Andersen, bez redovnog školovanja i bez igdje ičega, uputio u Kopenhagen kako bi pohađao kazališnu školu s baletom i pjevanjem. No, uskoro su ga otpustili kao potpuno nedarovitog.
Uz pomoć pokrovitelja, direktora Kraljevskog kazališta Jonasa Collina (za kojeg je radio dok se školovao), Andersen je uspio završiti školovanje i studij na sveučilištu. Najprije je pisao prozna i pjesnička djela, a nešto kasnije počeo je i putovati, najprije po domovini, a onda gotovo po svim europskim zemljama, a naročito Italiji, Francuskoj i Njemačkoj. Putovao je također i po Aziji i Africi, sve vrijeme stvarajući pisanjem. Prvo uspješno djelo bio je putopis 'Šetnja od Holmenskog kanala do istočne točke otoka Amagera' iz 1829. No, postao je poznat romanom 'Improvizator' iz 1835., koji je napisao nakon putovanja po Italiji, oslikavajući u njemu borbu mladog pisca za afirmaciju. Nakon života ispunjenog bogatim književnim radom i putovanjima, Andersen je umro u Kopenhagenu kao počasni profesor i počasni građanin Odensea.
Kad su se pojavile njegove danas čuvene bajke, publika i kritika u početku na njih nisu obratile puno pažnje, premda su one najbolje što je Andersen napisao i zbog čega je ušao među najomiljenija imena svjetske književnosti.
Njegova djela, prevedena na preko 150 jezika i tiskana u milijunima primjeraka diljem svijeta, bila su nadahnuće za stvaranje mnogih kazališnih djela, baletnih predstava, filmova, skulptura i slika.

U rijetkom takvom slučaju, 4. kolovoza 1578. jedan rimokatolički kardinal postao je kralj.
Bio je to Henrik I od Portugala (Henrique o Cardeal-Rei), rođen 1512. u vladajućoj portugalskoj dinastiji. Njegov otac Manuel I bio je kralj Portugala, ali Henrik je imao čak četiri starija brata, pa nije bilo očekivano da će naslijediti očevo prijestolje. Stoga su mladog Henrika uputili u crkvenu karijeru. Postao je nadbiskup Brage, nadbiskup Evore i veliki inkvizitor Porugala. Kardinalom je proglašen 1545., a u to vrijeme velikih zemljopisnih otkrića Portugal je postao svjetska pomorska sila. Njegovi brodovi imali su praktički monopol na trgovinu s Azijom preko Indijskog oceana i plovili su od Brazila do Afrike, Indije i Kine. Portugalsko kolonijalno carstvo doseglo je površinu od oko 4 milijuna kvadratnih kilometara. Godine 1543. portugalski su jedrenjaci doprli do Japana, kao prvi europski brodovi koji su ikada posjetili tu daleku zemlju. Sudbina je htjela da su sva četiri Henrikova starija brata umrla prije njega, kao i svi muški potomci te braće, pa je red na nasljeđivanje kraljevskog prijestolja došao na kardinala. Nije to mogao odbiti jer je bio posljednji izdanak dinastije Aviz-Beja. Postavši kraljem, Henrik se htio razrediti kako bi se mogao oženiti i nastaviti dinastiju. Međutim, papa Grgur XIII. (Ugo Boncompagni), po kome se zove današnji gregorijanski kalendar, nije ga želio osloboditi crkvenih zavjeta. Henrik je umro nakon dvije godine vladanja i s njime je izumrla dinastija Aviz-Beja. Nakon kratke vladavine od 33 dana Antónia I (sin iz vanbračne veze jednog od Henrikove braće, kojem nisu priznavali pravo na prijestolje), Portugalom su zavladali strani kraljevi iz dinastije Habsburg - najprije španjolski kralj Filip II.

FRIDERICH ENGELS

Na današnji dan leta 1895 je v Londonu umrl Friedrich Engels, soustanovitelj znanstvenega socializma in dialektičnega materializma.
Deloval je v “Zvezi komunistov” ter v prvi in drugi internacionali. Skupaj z Marxom je napisal Komunistični manifest, Anti During – Izvor družine, privatne lastnine in države.
Pisal je tudi naravoslovno-filozofska in zgodovinska dela. Rodil se je 28. novembra 1820 v Wuppertalu.

POMEMBNEJŠA DELA

* Sveta družina (skupaj z Marxom) (Die heilige Familie), 1844
* Položak delavskega razreda v Angliji (Die Lage der arbeitenden Klasse in England), 1844
* Gospoda Evgena Dühringa prevrat v znanosti: (Anti-Dühring) (Herrn Eugen Dührings Umwälzung der Wissenschaft)
* Izvor družine, privatne lastnine in države (Der Ursprung der Familie, des Privateigenthums und des Staats). 1844
* Komunistični manifest (skupaj z Marksom) (Manifest der kommunistischen Partei), 1848

[You must be registered and logged in to see this link.]

KOMUNISTIČNI MANIFEST

V tem delu je genialno jasno in nazorno orisan novi svetovni nazor - dosledni materializrm, ki obsega tudi področje družbenega življenja, dalje dialektika kot najbolj vsestranski in najglobji nauk o razvoju ter teorija razredne borbe in svetovno zgodovinsko revolucionarne vloge proletariata, tvorca nove, komunistične družbe.
V.I.LENIN

Manifest komunistične partije je visoka pesem marksizma.
J.V.STALIN

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Vladimir Ilič Lenin, Friderick Engels in Karl Marx

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]

         Vir: Cankarjeva založba v Ljubljani 1949 - lastni arhiv                                          Znamka ZSSR 1960                                   Kuba - 1 pesos 2002

[You must be registered and logged in to see this image.]
Na današnji dan 05 08 1984 umro je Holivudski glumac Ričard Barton(Richard Burton)koji je na prostorima bivše Jugoslavije 1973 godine u filmu Sutjeska uspješno glumio lik Tita.Zanimljivo je da nikad u svojoj karijeri nije osvojio nagradu oskar a bio je nominovan 7 puta.

MARILYN MONROE - NIRMA JEAN MORTENSON - BAKER

Na današnji dan leta 1962 je umrla Marilyn Monroe. Filmska zvezdnica naj bi zaužila preveč uspavalnih tablet. Rodila se je 1. junija 1926 s pravim imenom Norma Jean Mortenson ali Baker. Posnela je več kot 30 filmov in je veljala za tip "naivne svetlolase seksbombe". Med filmi, ki jih je posnela, velja omeniti predvsem Sedem let skomin, Nekateri so za vroče, Neprilagojeni in Avtobusna postaja.

[You must be registered and logged in to see this link.]

CITATI

* "Moja težava je, da se ženem ... skušam postati umetnica in resnična in včasih se počutim na robu norosti, ko se trudim le, da bi iz sebe izvabila moj najpristnejši del. A to ni lahko. Vedno imam občutek, da sem resnično zlagana."
* Bolj kot vse drugo si želim biti velika zvezda.
* Kariera je čudovita stvar, a ne moreš se priviti ob njo v hladni noči.
* Včasih mislim, da bi bilo lažje izogniti se starosti in umreti mlad, a potem ne bi nikdar dovršil svojega življenja, ne? Nikdar se ne bi zares poznal.
* V Hollywoodu je dekletova krepost precej manj pomembna kot njena pričeska. Ocenjujejo te glede na to, kakšen je tvoj videz, ne, kdo si. Hollywood je kraj, kjer ti plačajo tisoč dolarjev za poljub in petdeset centov za tvojo dušo. Vem, ker sem prvo ponudbo dovolj pogosto zavrnila in se "šparala" za 50 centov.
* Psi me nikdar ne ugriznejo. Le ljudje.
* Seks je del narave. Jaz pa se ravnam po naravi.
* Vedela sem, da pripadam javnosti in svetu, ne zato, ker bi bila pametna ali lepa, temveč ker nisem nikdar pripadala čemur koli ali komur koli drugemu.
* Sekssimbol postane stvar in jaz sovražim biti stvar. A če moram že biti simbol nečesa, raje vidim, da sem simbol seksa kot kakšne druge stvari, za kar imamo simbole.
* Če bi spoštovala vsa pravila, ne bi nikdar prišla kamor koli.
* Hočem se postarati brez face-liftov ... Hočem imeti pogum ostati zvesta obrazu, ki sem ga ustvarila.
* Slava je muhasta, in jaz to vem. Ima svoje nagrade, a tudi slabe strani, in jaz sem izkusila oboje.
* Moje iluzije niso imele ničesar opraviti s tem, da bi mislila, da sem dobra igralka. Vedela sem, kako tretjerazredna sem. Dejansko sem čutila pomanjkanje talenta, kot da bi šlo za poceni oblačila, ki jih nosim navznoter. A moj Bog, kako sem se hotela naučiti, spremeniti, izboljšati!
* Če igram neumno dekle in postavim neumno vprašanje, moram zadevo speljati do konca. Kaj pa naj naredim - pri tem izgledam inteligentno?
* Vzgojena sem bila drugače od povprečnega ameriškega otroka, ker povprečnega otroka vzgojijo tako, da se pričakuje, da bo srečen - s tem mislim uspešen, srečen in točen.
* Včasih, ko sem gledala v hollywoodsko noč, sem si mislila, da mora biti na tisoče deklet, ki tako kot jaz sedijo same in sanjajo, da bi postale filmske zvezde. A ne bo me skrbelo za njih. Jaz sanjam najmočneje.
* Straši me. Vsi ti ljudje, ki jih ne poznam, včasih so tako čustveni - mislim, če te ljubijo tako močno, ne da bi te poznali, te lahko v enaki meri tudi sovražijo. (O slavi)
* Prosim, ne naredite me za šalo. Končajte intervju s tistim, v kar verjamem. Hočem biti umetnica, igralka z integriteto.
* Kariera se rodi v javnosti - talent v zasebnosti.
* Hočem biti umetnica, ne erotična nakaza. Nočem biti prodana javnosti kot celuloidni afrodizijak.
* Če ti uspe dekle nasmejati, jo lahko pripraviš do česar koli.
* Pametno dekle zapusti, preden jo zapustijo.

»Zelo pogosto je dovolj samo, da si poleg nekoga. Ni potreben dotik, niti pogovor. Zadosten je občutek, ki poteka med vama, da se zavedate, da niste sami.«
Marilyn Monroe

[You must be registered and logged in to see this image.]
                            [You must be registered and logged in to see this image.]          

  [You must be registered and logged in to see this image.]                                                                                    Njena zadnja objavljena fotografija

6. kolovoza 1890. električna stolica prvi put u povijesti upotrijebljena je kao sredstvo izvršenja smrtne kazne. Na njoj je usmrćen William Kemmler, osuđen za ubojstvo supruge sjekirom. Smaknuće je obavljeno u zatvoru Auburn u američkoj saveznoj državi New York. Novouvedena električna stolica izazvala je dosta kontroverzi, a osuđenikov odvjetnik prigovorio je da je nova metoda preokrutna.
Električnu stolicu izumio je njujorški zubar Alfred P. Southwick 1888., ali zakon nije precizirao koju struju treba koristiti. Njujorško Medicinsko-pravno društvo, neformalno društvo sastavljeno od liječnika i odvjetnika, dobio je zadatak razrade pojedinosti.
U to vrijeme je trajao poznati sukob između pristalica istosmjerne (Edison) i izmjenične struje (Tesla). Naime, Edison se zalagao da se u američke domove uvede istosmjerna struja. Zato su Edisonovi suradnici za stolicu namjerno upotrijebili izmjeničnu struju, kako bi se time dokazalo da je ona mnogo opasnija za korištenje, i kako bi američka javnost stekla odbojnost prema njoj. Zagovornik Tesline izmjenične struje industrijalac George Westinghouse bio je protiv električne stolice i složio se s osuđenikovim odvjetnikom da je takva kazna preokrutna.
Unatoč svim prigovorima optuženi Kemmler je smaknut. Prije spajanja na stolicu obrijan mu je vrh glave. Sve je nadgledao dužnosnik naziva državni električar (state electrician), zapravo u ulozi krvnika. Kemmleru je prekrivena glava i puštena je struja od 1000 volti tijekom 17 sekundi. Kad su isključili struju Kemmler je ipak još disao. Liječnik je povikao: 'Uključite ponovno struju. Brzo - bez odgađanja!' Pustili su ovaj put 2000 volti, sve dok Kemmlerova koža nije počela gorjeti. Dvoranom se proširio užasan miris spaljenog mesa, tako da su svjedoci željeli pobjeći van. Westinghouse je komentirao taj debakl: 'Bolje bi učinili da su koristili sjekiru.' Prisutni reporter izvijestio je da je prizor bio užasan, mnogo gori od vješanja.
Ipak, električna stolica je ušla u upotrebu kao način izvršenja smrtne kazne u SAD, a od 1924. i na Filipinima. Nakon što je 1977. izumljena smrtonosna injekcija, udio usmrćivanja električnom stolicom je znatno pao. U posljednje vrijeme koristila se u sedam američkih saveznih država, Alabami, Virginiji, Kentuckyju, Nebraski, Tennesseeju, Floridi i Georgiji. Jedini je način izvršenja samo u Nebraski. U zakonima Oklahome i Illinoisa moguće ju je ponovno uvesti ako se injekcija proglasi neustavnom.

OLIVER NORVELL "BABE" HARDY - OLIO

Na današnji dan leta 1957 je umrl Oliver Hardy, polovica igralskega dueta Stan in Olio. Hardy se je rodil 18. januarja 1892 v Harlemu v Združenih državah Amerike. Skupaj s Stanom Laurelom sta v več kot 200 filmih utelešala neenak par, znan pod imenom Stan in Olio – Suhi in Debeli. Proslavila sta se v filmih Fra Diavolo, Leteča vraga, Bruca v Oxfordu in Plesna učitelja.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                Oliver Hardy

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                  Olio in Stan v njunem elementu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                         Opica z imenom Mary

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                            Stan Laurel in Oliver Hardy leta 1957

[You must be registered and logged in to see this image.]
                Kip Stan Laurel in Oliver Hardy pred zgradbo Hardy Coronation Hall Theatre, Ulverston, Cumbria, England

7. kolovoza 1947. ekspedicija pod vodstvom norveškog pomorskog biologa i antropologa Thora Heyerdahla dovršila je svoje znamenito putovanje na splavi Kon-Tiki. Tom je ekspedicijom Heyerdahl želio dokazati da postoji mogućnost da su polinezijske otoke u prošlosti naselili ljudi iz pretkolumbovske Južne Amerike. Ekspedicija na splavi Kon-Tiki, sagrađenoj tradicionalnim južnoameričkim metodama, isplovila je iz Perua 28. travnja 1947. Na splavi je bilo šest ljudi (uz Heyerdahla još četiri njegova sunarodnjaka Norvežana i jedan Šveđanin), a i jedna papiga.
Nakon 101 dan plovidbe splav Kon-Tiki doprla je do atola Raroia. Ukupno je ekspedicija prevalila oko 6.980 km, uz prosječnu brzinu od oko 1,5 čv. Atol Raroia, krajnja točka dosega Kon-Tikija, nalazi se unutar Otočja Tuamotu u Francuskoj Polineziji, oko 760 km od Tahitija i gotovo 1.000 km od otoka Bora-Bora. Heyerdahl je postigao svoj cilj, te je knjiga o ekspediciji postala bestseler, a dokumentarac o putovanju osvojio je Oscara 1951. godine. Ipak, za znanstvenu zajednicu Pacifik je naseljen putovanjima iz Azije, ne iz Južne Amerike, iako je Heyerdahl dokazao da su putovanja iz Južne Amerike u Polineziju moguća i primitivnim plovilom.

Prvi uspon na Mont Blanc, najviši planinski vrh Zapadne Europe, 8. kolovoza 1786. izveli su Francuzi Jacques Balmat i dr. Michel-Gabriel Paccard, a ljude je na uspon na tu planinu prethodno godinama poticao bogati Horace-Bénédict de Saussure, koji je ponudio znatnu nagradu onima koji ostvare taj pothvat. Jacques Balmat bio je u trenutku osvajanja Mont Blanca u srednjim dvadesetim godinama života, dok je Paccard bio otprilike pet godina stariji. Obojica su potjecala iz Chamonixa, alpskog grada smještenog u podnožju Mont Blanca koji danas pripada Francuskoj, no u vrijeme spomenutog prvog uspona pripadao je Savojskom Vojvodstvu, a Francuskoj je priključen u vrijeme Francuske revolucije.
Danas se vrh Mont Blanca nalazi na granici između Francuske i Italije (na talijanskom Monte Bianco) na nadmorskoj visini od 4.808 m, ali nije ga lako sa sigurnošću izmjeriti zbog velikih naslaga snijega i leda koja se trajno na njemu nalaze. Ispod Mont Blanca probijen je istoimeni tunel na kojem su radovi počeli 1957, a završeni 1964. Dug je 116 km i predstavlja jednu od glavnih prometnica koje idu kroz Alpe.
Iako se dugo vremena Mont Blanc navodio kao najviši vrh Europe danas je to vulkanski vrh Elbrus visok 5.642 m koji se nalazi na zapadnom Kavkazu u Rusiji. Naime, Kavkaz su geografi u prošlosti smještali u Aziju, ili u najboljem slučaju graničnom području Europe i Azije pa je jednostavnije za najviši europski vrh bilo smatrati Mont Blanc.

KOŠARKAŠKA REPREZENTANCA JUGOSLAVIJE

9.avgusta leta 1998 je košarkarska reprezentanca Jugoslavije v Atenah po zmagi v finalu proti Rusiji s 64:62 četrtič postala svetovni prvak. Prvič so bili plavi svetovni prvak leta 1970 v Ljubljani, zlato odličje pa so osvojili še leta 1978 v Manili in leta 1990 v Buenos Airesu.
[You must be registered and logged in to see this link.]

ZLATE MEDALJE

* Svetovo prvenstvo 1970 - Ljubljana
* Evropsko prvenstvo 1973 - Španija
* Evropsko prvenstvo 1975 - Jugoslavija
* Evropsko prvenstvo 1977 - Belgija
* Olimpijske igre 1980 - Moskva
* Svetovno prvenstvo 1978 - Filipini
* Evropsko prvenstvo 1989 - Zagreb
* Svetovno prvenstvo 1990 - Argentina
* Evropsko prvenstvo 1991 - Rim

SREBRNE MEDALJE

* Evropsko prvenstvo 1961 - Beograd
* Svetovno prvenstvo 1963 - Brazilija
* Evropsko prvenstvo 1965 - Sovjetska zveza
* Svetovno prvenstvo 1967 - Urugvaj
* Olimpijske igre 1968 - Ciudat de Mexico
* Evropsko prvenstvo 1969 - Italija
* Evropsko prvenstvo 1971 - Nemčija
* Svetovno prvenstvo 1974 - Portoriko
* Olimpijske igre 1976 - Montreal
* Evropsko prvenstvo 1981 - Češkoslovaška
* Olimpijske igre 1988 - Seul

BRONASTE MEDALJE

* Evropsko prvenstvo 1963 - Wroclav
* Evropsko prvenstvo 1979 - Italija
* Svetovno prvenstvo 1982 - Kolumbija
* Olimpijske igre 1984 - Los Angeles
* Svetovno prvenstvo 1986 - Španija
* Evropsko prvenstvo 1987 - Atene

[You must be registered and logged in to see this link.]
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this link.]

SVETOVNO PRVENSTVO 1998

Po olimpijskih igrah 1992 in 1996 ter svetovnem prvenstvu 1994 so ljubitelji košarke v Atenah pričakovali novo nadaljevanje sanjskih moštev Združenih držav Amerike. Zaradi bojkota igralcev lige NBA pa so Američani v grško prestolnico poslali amatersko ekipo, ki se ni uspela kosati z najboljšimi, čeprav je dvanajsterico vodil priznani strateg Rudy Tomljanovich.

Zato pa je bilo svetovno prvenstvo idealen poligon za vrnitev »plavih«. Jugoslavija, v okviru katere sta ostali le še Srbija in Črna gora, je po preklicu sankcij na mednarodni oder zmagovito stopila že na EP 1995. Željko Obradović z izjemno generacijo igralcev ni prepuščal ničesar naključju. Dejan Bodiroga, Alekdandar Đorđević, Željko Rebrača in soigralci, med katerimi pa ni bilo Vlada Divca in Predraga Danilovića so bili nadvse prepričljivi. Izgubili so le eno tekmo (v prvem delu tekmovanja so jih ugnali Italijani), pa so premagali Portoriko, Japonsko, Kanado, Grčijo, Argentino in po dvakrat Grčijo ter Rusijo.

Na videz je bila vrnitev na vrh dokaj gladka, vseeno pa so imeli »Jugosi« v polfinalu proti gostiteljem in v finalu proti Rusom kar precej dela. V ključnih trenutkih je vajeti igre v svoje roke prevzel Bodiroga, sicer tudi MVP turnirja. Med posamezniki so izstopali še Slovenec v italijanski reprezentanciGregor Fučka, Španec Alberto Herreros, Rus Vasilij Karašev in Litovec Arturas Karnišovas.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                         Zlati košarkarji na Svetovnem prvenstvu v Ljubljani

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]

                                                    Ljubljana 1970                                                                                                  Manila 1978

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                        S predsednikom Titom po povratku v Beograd

[You must be registered and logged in to see this image.]
                              Predsednik Tito je za svoj 78. rojstni dan prejel zlato medaljo jugoslovanskih košarkarjev                              

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                  Moskva 1980

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                         Zagreb 1989

[You must be registered and logged in to see this image.]

Aleksander Djordević je dvignil pokal za zmagoslavje Jugoslavije
na 13. svetovnem prvenstvu. V dvorani Miru in prijateljstva je bil
tudi tedanji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja
Juan Antonio Samaranch (desno spodaj).
[You must be registered and logged in to see this link.]

Zoran I (citat):

9.avgusta leta 1998 je košarkarska reprezentanca Jugoslavije v Atenah po zmagi v finalu proti Rusiji s 64:62 četrtič postala svetovni prvak. Prvič so bili plavi svetovni prvak leta 1970 v Ljubljani, zlato odličje pa so osvojili še leta 1978 v Manili in leta 1990 v Buenos Airesu.

Hm, 1998. je postala prvi put prvak svijeta nova država Savezna Republika Jugoslavija.

Po tom sistemu zbrajanja medalja se moglo nać da su i npr. Bojan Križaj i Jure Franko osvajali medalje za SRJ.

Nelogično i nekorektno prosto zbrajanje.

Ako zemlja za koju je nastupao takmicar na OI vise ne postoji kao pravna drzava medalje osvojene mislim da se pripisuju zemlji u kojoj je takmicar rodjen.Nije to slucaj samo u nasoj najnovijoj istoriji.Mnogi su ucestvovali na OI i nastupali za Austro Ugarsku koja takodje vise ne postoji.Bilo bi interesantno ( ako je vodjena evidencija) pogledati spisak osvajaca medalja za dvobojnu monarhiju.

milutins (citat):

Ako zemlja za koju je nastupao takmicar na OI vise ne postoji kao pravna drzava medalje osvojene mislim da se pripisuju zemlji u kojoj je takmicar rodjen.

Najčešće se te statistike vode odvojeno ili uz napomene, fusnote, nešto...., kako bi i bilo korektno.
U ovom konkretnom slučaju nije mogla SRJ osvojiti četvrti put naslov prvaka svijeta, nego prvi.

A samoinicijativno i jednostrano "može" kako god.

U svakom slucaju je prva medalja za SRJ kolektivnom sportu je malo zeznuto( u timu su bili najcesce iz raznih republika),u individualnom je puno lakse, jednostavno pripisati te medalje zemlji rodjenja takmicara- mada i tu su problemi, zemlja tada nije pravno postojala.Mnogi iz bivsih kolonija su osvajali medalje za kolonizatore.
Stotine medalja su osvojili Ukrajinci pod zastavom SSSR? U principu sport i politika se nebi trebala mijesati.
Kome pripisati bronzanu medalju iz 1896 sa OI iz Atine, osvajac je cuveni arhitekta Momcilo Tapavica, pod zastavom Austro-Ugarske rodjen na danasnjoj teritoriji Srbije.