Na današnji dan

KITAJSKA KULTURNA REVOLUCIJA


Na današnji dan leta 1966 se je na Kitajskem začel ideološki preobrat s kulturno revolucijo. Cilj Mao Cetunga je bil ustvariti človeka s temeljito preobrazbo kulturnega življenja. Njegove misli so bile zbrane v znameniti rdeči knjižici, ki je bila izdana v milijardah izvodov.



[You must be registered and logged in to see this image.]


RDEČA KNJIŽICA


[You must be registered and logged in to see this image.]

[You must be registered and logged in to see this link.]

VODIKOVA BOMBA


Na današnji dan leta 1956 so Američani v Tihem oceanu, na atolu Bikini, opravili poskus z vodikovo bombo. Ameriški predsednik Harry Truman je že 31. januarja 1950 sporočil ameriški javnosti, da podpira izdelavo vodikove bombe, ki je imela teoretično stokrat večjo moč kot atomski bombi, ki so ju Američani odvrgli na Japonsko v drugi svetovni vojni. S poskusom se je nadaljeval boj za premoč v hladni vojni.

[You must be registered and logged in to see this image.]

BRIGITA  BUKOVEC

Na današnji dan leta 1970 se je rodila atletinja Brigita Bukovec, ki je na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 osvojila srebrno medaljo v teku na 100 metrov z ovirami.
Ljubljančanka se je pod mejo 13 sekund prvič spustila leta 1993, ko je bila tudi prvič izbrana za športnico Slovenije. To lovoriko je nato serijsko osvajala med letoma 1995 in 1998. Nobena druga športnica ni bila petkrat športnica Slovenije. Osebni (in tudi državni) rekord je tekla 1. avgusta 1996 v Atlanti: 12,59.
Pod vodstvom Jureta Kastelica se je veselila tudi brona na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Barceloni leta 1995 v teku na 60 m z ovirami in srebra na evropskem prvenstvu leta 1998. Za najprestižnejšo zmago velja tista na slovitem mitingu v Zürichu leta 1996.

[You must be registered and logged in to see this image.]

SLOVENIJA, HRVAŠKA in BOSNA in HERCEGOVINA - SPREJEM V OZN

Na današnji dan leta 1992 so bili Slovenija, Hrvaška in BiH sprejeti v OZN. Slovenija je postala 176. država članica in je s tem končno pridobila možnost, da se neposredno izreka o vseh ključnih vprašanjih, ki zadevajo mednarodno varnost.

Organizacija Združenih Narodov (OZN) ali Združeni Narodi (ZN) je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 26.oktobra 1945 v San Franciscu (ZDA), med ustanovnimi člani je bila tudi Demokratična Federativna Jugoslavija. V OZN je Trenutno 193 članic.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]

25.MAJ - DAN MLADOSTI

Na današnji dan smo po celotni Jugoslaviji praznovali Dan mladosti, ki je bil hkrati tudi rojstni dan našega predsednika in vrhovnega komandanta JOSIPA BROZA TITA, vse prirediteve so se končale z vrhuncem v Beogradu ob vsakoletni predaji Titove štafete mladosti. Najlepše želje ljubljenemu predsedniku TITU so v štafeti iz roke v roko potovale praktično iz vseh sredin delovnih kolektivov, vrtcev, šol, fakultet, zato je bilo to največje priznanje in dejanje, ki se je lahko dogodilo mladinki ali mladincu, da je predal štafeto. To srečo je leta 1974 imel tudi delavec iz Mahanotehnike v Izoli - Vojko Mahnič. 
Po celotni domovini so bile športne in kulturne prireditve, kvizi, nasploh je bil ta dan posvečen mladim in praznovanju njihovih idealov in hkrati prikaz vseh njihovih sposobnosti ter znanja, predvsem pa tovarištva, prijateljstva, enakosti, bratstva in enostnosti, prizadevanjem za mir in enakopravnost med vsemi narodi in narodnostmi. Zadnjo štafeto, ki jo je oblikoval oblikovalec Vladimir Pezdirc, je ponesla leta 1987 z  vrha Triglava alpinistka Marija Štremfel.
Zato vsem želim vse najboljše in srečno za naš praznik!
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                    Vsakoletna prireditev za Dan mladosti - 25.maj v Beogradu

[You must be registered and logged in to see this image.]
                 Višek prireditve je bila predaja štafete mladosti našemu predsedniku Josipu Brozu Titu z najboljšimi željami iz cele Jugoslavije

[You must be registered and logged in to see this image.]
                               Najbolje se je počutil med mladinci in pionirji,

[You must be registered and logged in to see this image.]
                            ki so mu ob vsakem srečanju zaželeli vse najboljše

[You must be registered and logged in to see this image.]

Zoran I (citat):

Na današnji dan smo po celotni Jugoslaviji praznovali Dan mladosti...

Iz udžbenika Prirode i društva, 2. razred o.š.

[You must be registered and logged in to see this image.]

ZNAMKA LADJE PIRAN

Po Krpanu in Rogu je Piran tretja ladja, ki krasi poštno znamko. Gre za priložnostno znamko iz serije Slovenske ladje. Včeraj so jo slavnostno predstavili v Pomorskem muzeju Piran. Burnih dogodkov na krovu Pirana se je spominjal tudi nekdanji prvi oficir krova Jože Utenkar.

Potem ko so ladjo Piran pred tridesetimi leti razrezali, bo zdaj spet zaokrožila po svetu, in sicer tako, da je “zaplula” na poštno znamko, ki jo je izdelal Matjaž Učakar.
Piran so sicer zgradili leta 1957 na Japonskem. Zanj je bil zaslužen nekdanji kapitan dolge plovbe Branimir Velkavrh. V imenu Splošne plovbe se je namreč takrat skupaj z delegacijo iz Jadrolinije mudil na Daljnjem vzhodu, kjer so si prizadevali za vzpostavitev ladijske linije. To jim ni uspelo, so se pa dogovorili za izdelavo dveh čezoceank. S predstavnikom Jadrolinije sta metala kovanec, komu bodo prvemu izdelali ladjo. Naneslo je, da je bila sreča naklonjena Velkavrhu in ladji Piran. Nekaj časa je bila ta ladja, ki je bila splovljena leta 1959 in dolga skoraj 160 metrov, celo največja trgovska ladja v vsej Jugoslaviji.

Predstavitve priložnostne poštne znamke se je udeležil tudi nekdanji prvi oficir krova na Piranu Jože Utenkar. Na ladji, ki je predstavljala prvo linijsko povezavo z ZDA, je plul osem mesecev. Spominja se kar nekaj prigod iz tistega časa. Tako je med drugim posadko na Piranu zajelo hudo neurje, ko so jih premetavali kar 15-metrski valovi. Če bi neurje trajalo le malo dlje, je prepričan Utenkar, verjetno ladja ne bi več zdržala, vanjo bi vdrla voda in bi se potopila. Tako pa se je končalo le z nekaj materialne škode.
Kot je povedala Duška Žitko, kustosinja v Pomorskem muzeju Piran, je od ladje ostal le en rešilni jopič, pet umetniških slik Jakca, Birse in Pečariča ter model, ki ga je izdelal Armando Klančič. Najbolj vredni pa so po njeni oceni dokumentirani ustni viri pomorščakov, ki pričajo o življenju ladje.
Poštni znamki s podobo Pirana je “mirno morje” zaželel tudi Peter Suhadolc iz Filatelistične zveze Slovenije, ki je pripomnil, da Slovenci s tem utrjujemo svojo podobo pomorskega naroda.
Ob koncu pa je Jože Utenkar, ki je pozneje postal poveljnik na ladjah Splošne plovbe, opozoril, da je država brez morja kot ptica brez kril. “Tega bi se morali zavedati tudi vladajoči politiki, ki pa so že večkrat pokazali, da nimajo posluha za pomen pristanišča in gradnje potrebne infrastrukture,” je sklenil in pri tem požel bučen aplavz.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                            Znamka Pirana                                                               Maketa Pirana                                                 Prvi oficir krova Jože Utenkar

SREČKO KOSOVEL

Na današnji dan leta 1926 je v Tomaju za posledicami meningitisa umrl slovenski pesnik Srečko Kosovel. Rodil se je 18. marca 1904 v Sežani.

GNOJ JE ZLATO IN ZLATO JE GNOJ

SREČKO KOSOVEL: KONS. 5
Motivno tematska interpretacija pesmi:
Gnoj je zlato
In zlato je gnoj => enačaj deluje paradoksalno (za kmeta je gnoj zlato, za človeka, ki ceni duhovne in ne materialne vrednote pa je zlato gnoj)
Oboje = 0
0 = oo
oo = 0 => vse je relativno (za ene je vrednota, za druge nevrednota ideja)
AB = <
1, 2, 3. => umetnost (a, b…beseda je sestavljena iz črk – iz besed se razvije literatura) je manj ( = <) cenjena kot denar (1, 2, 3. – osnova štetja denarja…)
Kdor nima duše
ne potrebuje zlata,
kdor ima dušo,
ne potrebuje gnoja => »duša« sodobnega človeka je zlato (neprava duša; materialne vrednote) kdor ima to dušo, ne potrebuje gnoja (nematerialne vrednote) in kdor ima pravo dušo, ne potrebuje zlata
I; A. => posmeh človeku Konstruktivizem in montaža:

KONS. 5 je konstruktivistična pesem. Kosovel je uporabil gesla, matamatične znake,
abstraktne pojme, črke, itd. In vse to povezal v pesem po načelu montaže. Pesem spada v
tretje, zadnje obdobje Kosovelovega ustvarjanja. V tem času je pisal pesmi, ki se idejno od
ekpresionizma bistveno ne odmikajo, zato pa jih odlikuje bistveno drugačen, kar zadeva
tradicionalno verzno obliko, skrajno radikalen pesniški način – konstruktivizem. Pesmi iz tega
obdobja so izšle leta 1967 v zbirki z naslovom Integrali.
[You must be registered and logged in to see this link.]

“Kaj naj ti še povem? Veliko, ali sedaj ne smem. Da je na Krasu sonce, v Ljubljani megla; mrzla, žgoča, o tem ni treba veliko govoriti, to veva oba. Edino to, da mi je dolgčas po tebi. Ne misli, da ti nočem več pisati, ne. Samo bojim se, da bi ti napisal preveč ...,” je v enem od pisem Nadi Obereigner zapisal Srečko Kosovel. Danes mineva 90 let od njegove smrti in ob tej priložnosti bodo drevi ob 19. uri v Kosovelovi spominski sobi v Sežani odprli razstavo Napisal sem ti mnogo, vsega ne.

O odnosu Srečka in Nade bo ob odprtju razstave na predavanju Kosovelova velika nada, ki ga soorganizirata Ljudska univerza Sežana in Kosovelova knjižnica spregovoril dr. Janez Vrečko, eden največjih poznavalcev Kosovelovega ustvarjanja in življenja.

Nada Obereigner (1906-1975) in Srečko Kosovel (1904-1926) sta si dopisovala štiri leta - pisma, dopisnice in razglednice sta si pošiljala med poletjem 1921 in jesenjo 1925. Spoznala sta se v literarnem krožku ljubljanske realke, ki sta jo obiskovala. Njuna korespondenca ni neznana - Srečkov sošolec in literarni zgodovinar Alfonz Gspan jo je objavil leta 1974 v knjigi Neznani Srečko Kosovel: neobjavljeno gradivo iz pesnikove zapuščine ter kritične pripombe h Kosovelovemu Zbranemu delu in Integralom - na razstavi, ki jo bodo odprli nocoj, pa jo bodo prvič ponudili na ogled širši javnosti. “Veseli smo, da prav na to obletnico lahko pokažemo originale pisem, ki so svojevrsten razstavni objekt, in zato se nam zdi izjemno pomembno, da si jih lahko ogleda vsak, ki ga zanimajo,” meni avtorica razstave in skrbnica Kosovelove spominske sobe Mateja Kralj.

PISMA GREDO NAZAJ NA KRAS

Zgodba o razstavi, ki so jo pripravili na sežanski Ljudski univerzi, sega dobro leto nazaj. Marca lani sta v Sežano pripotovala sin in vnuk Nade Obereigner. Hagen Jax je s sinom Berhartom tako izpolnil mamino željo; Nada je leta 1975, malo preden je umrla, najstarejšega sina prosila, naj poskrbi, da pisma pridejo nazaj na Kras. Njeno željo je uresničil najmlajši, in v Sežani bodo tako razstavili osem pisem, tri razglednice in dve dopisnici. “O tem, koliko ji je pomenilo njuno dopisovanje, govori tudi to, da so bila ta pisma in razglednice ena redkih stvari, ki jih je Nada vzela s seboj, ko je proti koncu druge svetovne vojne z družino bežala iz bombardiranega Linza,” pripoveduje Kraljeva.
Kosovel je Nadi pisal na Prosek št. 1, kjer je preživljala počitnice; njena mama, Regina Balanč je bila namreč doma s Proseka, kjer je služboval Nadin oče Miloš, sicer gozdarski inženir Snežniškega posestva. Nekaj pisem je naslovljenih na Nadin ljubljanski naslov, Gosposko 15. Kosovel ji je pisal iz Tomaja in iz Ljubljane, zadnji pismi pa ji je poslal na Dunaj, kamor je Nada jeseni leta 1925 odšla študirat igro.

Srečko Kosovel je imel zadnji javni nastop februarja leta 1926 v Zagorju ob Savi. Po prireditvi ni bilo več nobenega vlaka, s katerim bi se lahko vrnil v Ljubljano, zato je noč prebil v mrzli čakalnici. Takrat naj bi se prehladil in ves naslednji mesec v Ljubljani preboleval gripo. Ko si je nekoliko opomogel, se je za velikonočne praznike odpravil k staršem v Tomaj. Zdravje mu je vse bolj pešalo, zdravnik je, kot navajajo viri, ugotovil hudo izčrpanost in meningitis. Pred smrtjo mu je tomajski župnik podelil poslednje zakramente. Umrl je 27. maja 1926, pokopan pa je na pokopališču v Tomaju. V Literarnem atlasu Ljubljane o Kosovelovem pogrebu med drugim preberemo: “Za nizkim pokopališkim zidom sta med pogrebom stala dva italijanska karabinjerja, med njima pa fašist v civilu in črni srajci. Pogreba sta se udeležila zastopnika krožka Ivan Cankar in revije Mladina, Bratko Kreft in Ivo Grahor. Prvi je po kratkem govoru vrgel v jamo šopek s trakom v barvah slovenske zastave, zaradi česar bi lahko Italijani grob odkopali, vendar ga niso.”

O LITERATURI IN VSAKDANJIH REČEH

“Kosovel ji piše o vseh pomembnih stvareh, ki so se mu dogajale: da bo izdal Zlati čoln, na začetku dopisovanj ji sporoči, da ustanavlja literarni krožek Lepa Vida, pa da se začenja oblikovati dramatično-literarni krožek Ivana Cankarja. V pismih jo tudi prosi, naj mu pošlje stvari za objavo v Lepi Vidi. Svoje pesmi mu je Nada poslala, Kosovel pa ji je v enem od pisem odgovoril, kakšne se mu zdijo; pohvalil je dobre stvari, opozoril na šibkosti njene poezije ...,” vsebino pisem predstavi Mateja Kralj in dodaja, da je Kosovel Obereignerjevi pisal tudi o povsem vsakdanjih stvareh: kako preživlja počitniške dneve v Tomaju, kaj si misli o Ljubljani, o morju, o umetnosti, o pisanju pesmi. V enem pismu ji, denimo, svetuje, katere literate naj bere, a na koncu zapiše: “Seveda berite le tisto, kar je vam najbolj všeč.”

Moja velika Nada

Mesec nad mestom odhaja.
Sam
sem na beli obali.
V svitu
srebrnem se zibljejo jambori.
Jutri, čez teden, čez leto mogoče odplavam. Tišina.
Moje sanje se zibljejo
kakor pijane od
mesečine.
Nada,
moja velika Nada!
Polnoč
je kakor morje tišine.
(Srečko Kosovel)

Kakšen je bil njun odnos, ni docela jasno, zagotovo pa sta si bila blizu. Mateja Kralj predvideva, da sta ju povezovali tudi primorska duša ter ljubezen do Krasa in morja. V enem od pisem ji med drugim zapiše: “Je pač tako, midva sva zgrešila. Oba bi morala biti na Krasu, pa bi bilo. Tako sem pa sam in včasih mi je dolgčas. Sicer premore Kras nekaj prav lepih deklet, pa vendar človek nima rad srčnih motenj ...”
Nada je vstopila tudi v Kosovelovo poezijo - v pesmi Moja velika Nada, Nada je odšla in Sonce, Nada, je že ugasnilo ... Razstava, ki jo bodo odprli na dan pesnikove smrti in bo na ogled do 8. julija, govori o povezanosti in morda tudi neuresničeni ljubezni. Kakšen pa je bil Kosovelov odnos do smrti? Mateja Kralj meni, da trojen: “Smrt je dojemal kot konec življenja, pa tudi kot prelomnico, ki človeku prinese odrešujočo spremembo, da postane boljši ter kot nekaj, s čimer dejansko preideš v višjo sfero bivanja, v suprematistični prostor, in si tako stalno prisoten.”
V pismu srčni prijateljici Fanici Obid Kosovel med drugim pravi: “Smrt mi ne more ničesar vzeti, absolutno ničesar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. Če jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade nič, najmanj ideje. Če jih je življenje rodilo, jih je rodilo za življenje, ne za smrt.”
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
Dijaki ljubljanske realke, ki so sodelovali pri mesečniku Lepa Vida: Nada Obereinger je v sredini
prve vrste, Srečko Kosovel je drugi z desne v zadnji vrsti

BOB DYLAN - ROBERT ALLEN ZIMMERMAN

Na današnji dan leta 1963 je pevec Bob Dylan izdal album z naslovom The Freewheelin Bob Dylan, na katerem je bila tudi pesem Blowin in the Wind.

Koliko cest naj prehodi mož peš,
preden bo mož res postal?
In koliko morij prejadra galeb,
preden bo v pesku zaspal?

In koliko krogel bo sproženih še,
preden bo mir obveljal?

Odgovor moj brat, je v vetru izgubljen,
odgovor je v vetru izgubljen.

Kolikokrat moraš dvignit' pogled,
preden zagledaš nebo?
In koliko moraš imeti ušes,
da ljudski jok ganil te bo?
In koliko smrti potrebnih je še,
da zveš kje ljudje vse še mro?

Odgovor moj brat, je v vetru izgubljen,
odgovor je v vetru izgubljen.

Koliko let lahko gora stoji,
preden bo sprana v morje?
In koliko let naj trpijo ljudje,
preden svobodo dobe?
In kolikokrat naj se mož pritaji,
kot da sprgledal je vse?

Odgovor moj brat, je v vetru izgubljen,
odgovor je v vetru izgubljen.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]

JOHN FITZGERALD KENNEDY

Na današnji dan leta 1917 se je rodil 35. ameriški predsednik, demokrat John Fitzgerald Kennedy.

Študiral je na harvardski univerzi in v Londonu, med drugo svetovno vojno je služil v mornarici na Tihem oceanu, po njej pa je bil časnikar.
Na položaj predsednika države je bil izvoljen 20. januarja 1961 in ob izvolitvi postal najmlajši predsednik ZDA v zgodovini, star 44 let. Ob izvolitvi je postal tudi prvi katoličan, ki je zasedel najvišji položaj v ZDA.
Kennedy je na volitvah zmagal z majhno prednostjo pred republikancem Richardom Nixonom. Njegov podpredsednik je postal Lyndon B. Johnson. Kennedyjevo predvolilno geslo je bilo "Razgibajmo spet to deželo".

Po kubanski krizi se je zavzemal za izboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo, čeprav je prej zastopal politiko hladne vojne. Njegov najbolj znan citat je: "Ne sprašuj, kaj lahko stori zate tvoja država, vprašaj se, kaj lahko za državo storiš ti."

Johna F. Kennedyja je med popotovanjem po ameriških mestih v predvolilni kampanji v teksaškem Dallasu ustrelil nekdanji marinec Lee Harvey Oswald. 30 minut po strelih, ki so zadeli predsednika, je ta umrl, ne da bi pred tem še prišel k zavesti.

99 minut po njegovi smrti je v Washingtonu kot 36. predsednik Združenih držav Amerike prisegel njegov dotedanji podpredsednik Lyndon B. Johnson. John Kennedy je bil poročen z Jacquline, s katero je imel dva otroka John-Johna in Caroline.

[You must be registered and logged in to see this image.]
Josip Broz Tito in Caroline Kennedy, John Fitzgerald Kennedy in John-John Kennedy na obisku v Beli Hiši

[You must be registered and logged in to see this image.]
                    Josip Broz Tito in John Fitzgerald Kennedy 17.oktobra 1963

---

DANTE ALIGHIERI

Na današnji dan 1265 se je rodil veliki italijanski pesnik Dante Alighieri. Je največji italijanski pesnik in spada med najpomembnejše pesniške ustvarjalce vseh časov. Med njegovimi deli sta najbolj znameniti pesniška zbirka Novo življenje in veličastna pesnitev Božanska komedija.

PEKEL

Tu skozi do trpečega greš mesta,
tu skozi pot gre v večne bolečine,
tu skozi k pogubljenim pelje cesta,
Pravično umel je stvarnik iz višine,
ustvaril me je silno, brez napake,
v ljubezni prvi, iz vednosti edine.
Pred mano ustvarjene stvari le take,
so kakor jaz, ki tu stojim za večno,
kdor vstopiš, pusti zunaj upe vsake.

Pekel v delu sestavlja devet krogov, po katerih so razporejeni grešniki od blažjih k hujšim. Nekateri od krogov so še nadalje razdeljeni. V peklenskem preddverju bivajo duše nekristjanov, od prvega kroga pa preddverje ločuje reka Aheront.
* 1.krog (predpekel): predkrščanski pravičniki
* 2.krog: pohotneži
* 3.krog: požeruhi
* 4.krog: pohlepneži
* 5.krog: jezni in lenuhi; za tem krogom obzidje Dita deli zgornje kroge pekla od spodnji
* 6.krog: neverniki - heretiki
* 7.krog: nasilneži
* 8.krog: prevaranti
* 9.krog: izdajalci; to je najgloblji del pekla z bivališčem njegovega vladarja Luciferja. Imenuje se Kocit in je okovan v večni led.

VICE

Dvojica najprej stopi čez reko Tibero v predvice, kjer so duše malomarnežev. Nato se začneta vzpenjati po sedmih planotah gore vic, kjer se grešniki očiščujejo sedmerih glavnih grehov:
* 1.napuha,
* 2.zavisti,
* 3.lenobe,
* 4.jeze,
* 5.pohlepa,
* 6.požrešnosti in
* 7.pohote.

RAJ

Raj je razdeljen na 9 nebes.
* 1.nebo Lune
* 2.nebo Merkurja
* 3.nebo Venere
* 4.nebo Sonca
* 5.nebo Marsa
* 6.nebo Jupitra
* 7.nebo Saturna
* 8.nebo zvezd stalnic
* 9.nebo - kristalno ali prvo gibalo
Dante se nato vzpne na Empirej - nepomično nebo, ki je nad stvarnim. Tu se sreča z Bogom ter prejme spoznanje božanskega in človeške narave.
[You must be registered and logged in to see this link.]

DANTE ALIGHIERI ISOLA-IZOLA

"Siamo una scuola italiana,
che fa crescere nel reciproco rispetto,
amicizia, conoscenza e multiculturalità."

"Smo italijanska šola,
v kateri se odrašča v medsebojnem spoštovanju,
prijateljstvu, razumevanju in multikulkturnosti."
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                             Dante Alighieri z Božansko komedijo

ZDRAVKO ČOLIĆ

Na današnji dan leta 1951 se je rodil bosanski pevec Zdravko Čolić.

PESMI

Ti si mi u krvi	1984	Ti si mi u krvi
Kao moja mati	2006	Zavicaj
Svadbarskim sokakom	2006	Zavicaj
Moja draga	2003	Čarolija
Sto Ti Dadoh	2013	Vatra i barut
Hotel balkan	2000	Okano
Pusti, pusti modu	2007	Marakana 2007
Noc mi te duguje	2000	Okano
Zagrli me	1977	Ako priđeš bliže
April u Beogradu	2007	Marakana 2007
Zar Se Nismo Shvatili	2013	Vatra i barut
Zvao sam je Emili	1975	Ti i ja
Produži dalje	1977	Ako priđeš bliže
Prava stvar	2007	Marakana 2007
Sinoc nisi bila tu	1972
Okano	2000	Okano
Glavo luda	1977	Ako priđeš bliže
Mjerkam te, mjerkam	2000	Okano
Pjevam danju, pjevam noću	1977	Ako priđeš bliže
'Ajde idi	2000	Okano
Krasiva	2000	Okano
E draga, draga	1990	Da ti kažem šta mi je
Ti možeš sve, al' jedno ne	1984	Ti si mi u krvi
Zivis U Oblacima	2007	Marakana 2007
Esma	2013	Vatra i barut
Negde na dnu srca	1990	Da ti kažem šta mi je
Tvoje oci	1983	Šta mi radiš
Jedina	1977	Ako priđeš bliže
Pisaću joj pisma duga	2007	Marakana 2007
Merak mi je	2006	Zavicaj
Ajde, Ajde Jasmina	1997	Kad bi moja bila
Madjarica	1981	Malo pojačaj radio

KRALJICA ELIZABETA II.

Na današnji dan leta 1953 so v westminstrski opatiji v Londonu okronali britansko kraljico Elizabeto II. Kronanje je bilo tudi prvi veliki dogodek, ki si ga je bilo mogoče ogledati po televiziji, prav tako pa je bil to prvi veliki dogodek v Veliki Britaniji od konca vojne.

[You must be registered and logged in to see this link.]




[You must be registered and logged in to see this image.]
Princesa Ana, jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, kraljica Elizabeta II., Jovanka Broz in princ Filip na obisku v Beogradu leta 1972

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
                            Avstralija                                                                               Sejšeli
[You must be registered and logged in to see this image.]
   Njen lik je na bankovcih v kar 33 državah

[You must be registered and logged in to see this image.]
100 kg težak zlatnik Kanadski javorov list čistine 99,999%, premera 53 cm in debeline 3cm

MUHAMMAD ALI - CASSIUS MARCELLUS CLAY MLAJŠI

Na današnji dan leta 2016 je v Phoenixu, Arizona, umrl Muhammad Ali (rojstno ime Cassius Marcellus Clay mlajši), trikratni svetovni prvak v težki kategoriji.

Muhammad Ali je trikratni svetovni boksarski prvak v težki kategoriji in splošno velja za najboljšega boksarja v težki kategoriji vseh časov. Kot amaterski boksar je osvojil zlato olimpijsko medaljo v poltežki kategoriji na Poletnih olimpijskih igrah 1960 v Rimu, kasneje pa je kot prvi trikrat osvojil naslov svetovnega boksarskega prvaka v težki kategoriji.
Prvotno mu je bilo ime Cassius Clay, leta 1964 pa se je preimenoval po pridružitvi islamski verski organizaciji Nation of Islam, leta 1975 je tudi prevzel sunitsko islamsko vero. Leta 1965 je zavrnil služenje vojaškega roka zaradi veroizpovedi in nasprotovanja Vietnamski vojni. Zaradi tega je bil aretiran, obsojen izogibanja služenja vojaškega roka, odvzet mu je bil naslov boksarskega prvaka, njegova boksarska licenca pa je bila začasno preklicana. Ni bil zaprt, toda skoraj štiri leta ni boksal, med tem ko je čakal na razsodbo Vrhovnega sodišča o njegovi pritožbi, ki je uspela.
Ali, z vzdevkom The Greatest (slovensko Največji), je sodeloval v več zgodovinskih boksarskih dvobojih. Trije od teh so bili proti Joeju Frazierju, eden pa proti Georgu Foremanu, ki ga je Ali premagal s prekinitvijo za svoj drugi naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji. V svoji karieri je doživel le pet porazov (štiri z odločitvijo in le enega s prekinitvijo) in izjemnih 56 zmag (37 s prekinitvijo in 19 z odločitvijo)^[4]
Ali je bil znan po svojem neobičajnem boksarskem slogu, ki ga je opisal kot »lebdi kot metulj, piči kot čebela« (»float like a butterfly, sting like a bee«), in strategiji Rope-a-dope.^[5]
Znan je bil tudi po svojem običaju, da je pred dvobojem zmerjal svojega nasprotnika po televiziji in včasih tudi osebno, pogosto v rimah. Slednje ga je skupaj z neobičajnim boksarskim slogom povzdignilo v kulturno ikono. V starosti je zbolel za Parkinsonovo boleznijo, kot posledica poškodb, ki jih je bil utrpel v boksarski karieri.
Leta 1999 ga je znana športna revija Sports Illustrated proglasila za športnika stoletja, BBC pa za športno osebnost stoletja.<sup>[6]
[You must be registered and logged in to see this link.]





[You must be registered and logged in to see this image.]</sup>
                                Boksarska legenda in športnik stoletja

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                 V 61 dvobojih je dosegel 56 zmag

ERNESTO RAFAEL "CHE" GUEVARA DE LA SERNA

"Hasta siempre, comandante!"*

Na današnji dan Leta 1928 se je rodil južnoameriški revolucionar Ernesto “Che” Guevara, ki se je bojeval ob Fidelu Castru. Tudi po smrti leta 1967 Che Guevara ostaja svetovni simbol uporništva in navdušenja nad revolucijo.

Ernesto Rafael "Che" Guevara de la Serna se je rodil 14. junija 1928 v Rosariu v Argentini. Že zgodaj v mladosti ga je začela zanimati politika, kmalu so ga prevzele revolucionarne ideje Fidela Castra. Pozneje se mu je tudi pridružil in bil med bojevniki, ki so leta 1959 izpeljali tisto, kar je znano kot prva in edina uspešna socialistična revolucija v Ameriki.
Nekaj let je bil Che Fidelov največji zaveznik, leta 1965 pa je zapustil Kubo in se podal na bojišča v Kongo in Bolivijo. Američani so Cheja odkrili 8. oktobra leta 1967 v džungli blizu majhne vasice La Higuera v Boliviji in ga dan pozneje ubili, okoliščine njegove smrti pa so še vedno zavite v tančico skrivnosti.

Che najbolj znana revolucionarna ikona
Skozi življenje je bil Che Guevara politična in zelo kontroverzna figura, po njegovi smrti pa njegovo podobo še danes uporabljajo kot navdih, simbol revolucionarnega boja ali pa jo natisnejo na majice, ki jih nosijo modni navdušenci. Vse od svoje smrti je tako Che najbolj znana in najmočnejša revolucionarna ikona, mnoge latinskoameriške države in vlade pa odkrito častijo kult kubanskega revolucionarja in njegove ideje. Njegova podoba je postala zelo dobičkonosna tržna niša, saj jo je mogoče zaslediti na tako rekoč vsakem koraku – na majicah, posterjih, knjigah in glasbenih ploščah, časopisih in podobno, na ulicah številnih mest Latinske Amerike pa še vedno odmeva "No lo vamos a olvidar" (Ne bomo ga pozabili).

Kordova slika obkrožila svet

Svet danes Cheja Guevaro pozna predvsem po sliki "Guerrillero Heroico" ali herojski vojščak, ki jo je posnel kubanski fotograf Alberto Diaz Gutierrez, znan kot Alberto Korda. 5. marca 1950 je v havanskem pristanišču eksplodirala belgijska vojaška ladja "La Coubre". Gutierreza, ki je bil takrat glavni fotograf za kubanski časopis "Revolucija", so poslali na spominsko slovesnost v Havano. Fidel Castro je imel ob priložnosti enega svojih slavnih govorov, ko se je na odru nepričakovano pojavil tudi Che Guevara. Korda ga je opazil, vanj hitro usmeril fotoaparat in naredil dve sliki, preden je Che izginil z odra.

* Hasta Siempre, Comandante je pesem kubanskega glasbenika Carlosa Puebla iz leta 1965; v njej poje o Chejevem pismu, v katerem se je poslovil od Kube in odpotoval na pomoč revoluciji v Bolivijo, kjer je leta 1967 tudi umrl.

[You must be registered and logged in to see this link.]
[You must be registered and logged in to see this link.]

POSTOJNA in LJUBLJANA

V okviru tovrstne "misije dobre volje" je 18. avgusta prišel tudi v Jugoslavijo. Najprej je na Brionih obiskal tedanjega jugoslovanskega predsednika Tita, 19. avgusta se je ustavil v Postojni in si ogledal Postojnsko jamo, 20. avgusta pa je prišel še v Ljubljano. Najprej ga je sprejel podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. Joža Vilfan, nato je s sekretarjem za industrijo in obrt Viktorjem Kotnikom obiskal tovarno Litostroj, ob 13. uri so kubanski delegaciji priredili kosilo v hotelu Bellevue, mimogrede pa obiskali še Muzej novejše zgodovine.
[You must be registered and logged in to see this link.]

 [You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]

      "Che" na obisku pri Titu 18.do 20.avgusta 1959                  Ernesto "Che" Guevara

MAGNA CARTA LIBERTATUM - VELIKA LISTINA SVOBOŠČIN

Na današnji dan leta 1215 sta angleško plemstvo in duhovščina prisilila Ivana Brez zemlje, da je s svojim pečatom potrdil Magno carto libertatum oz. Veliko listino svoboščin. Ta listina je bila najpomembnejši staroangleški zakon, ki je odločilno omejil moč angleških vladarjev. Nastal je zaradi nestrinjanja med kraljem Ivanom in papežem ter angleškimi baroni glede kraljevih pravic. Bila je prvi korak v dolgotrajnem zgodovinskem procesu, ki je pripeljal do vladavine zakona.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   MAGNA CARTA LIBERTATUM                     

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                   Ivan Brez zemlje podpisuje Veliko listino svoboščin

GERONIMO {jur-ahn'-i-moh} - GOYATHLAY ("one who yawns")

Na današnji dan leta 1829 se je v Arizoni rodil znameniti apaški poglavar Goyathlay, z drugim imenom Geronimo. Geronimo se je več let upiral ameriškim naseljencem in jih napadal.

[You must be registered and logged in to see this link.]

MEDICINE-SONG
Sung by Geronimo
O, ha le
O, ha le!
Awbizhaye
Shichl hadahiyago niniya
O, ha le
O, ha le
Tsago degi naleya
Ah--yu whi ye!
O, ha le
O, ha le!
O, ha le
O, ha le!
Through the air
I fly upon the air
Towards the sky, far, far, far,
O, ha le
O, ha le!
There to find the holy place,
Ah, now the change comes o're me!
O, ha le
O, ha le!



[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
              Geronimo                                                    Geronimo, prvi z desne leta 1886                                                                      Še danes je popularen

AFERA WATERGATE

Na današnji dan leta 1972 je skupina vlomilcev vdrla na sedež demokratske stranke, kar je vodilo v slovito afero Watergate, zaradi katere je leta 1974 odstopil ameriški predsednik Richard Nixon. Nixon je namreč z nezakonitimi sredstvi vodil veliko vzporednih vojn, med njimi vojno proti medijem, demokratom in proti nasprotnikom vojne v Vietnamu. Tajno prisluškovanje in nadzor nad mirovniki brez sodnih nalogov je naročil že leta 1969. Naslednje leto pa je dal zeleno luč obveščevalni agenciji Cia, zveznemu preiskovalnemu uradu FBI in vojaški obveščevalni službi. A šele vlom na sedež demokratske stranke ga je na koncu stal položaja.

[You must be registered and logged in to see this link.]

23. junija 1972 so Richarda Nixona posneli med pogovorom, kako naj bi CIA vplivala na FBI-jevo preiskavo afere Watergate.

[You must be registered and logged in to see this image.]
         Richard Nixon

VUKOVARSKI KONGRES

Na današnji dan leta 1920 se je v Vukovarju začel kongres Socialistične delavske stranke Jugoslavije, na katerem je stranka spremenila ime v Komunistično partijo Jugoslavije.

Na II.kongresu KPJ je bilo izbrano nov Centralni partijski komite, ki je imel 16 članov. Za predsednike Centralnega partijskega komiteja sta bila izbrana Pavle Pavlović in Jakov Lastrić, za sekretarja pa Sima Marković in Filip Filipović.

Člani partijskega centralnega komiteja, ki so bili izbrani na II.Kongresu KPJ: Ivo Baljkas, Lazar Vukićević, Gojko Vuković, Đuro Đaković, Jovo Jakšić, Lovro Klemenčič, Vlada Marković, Sima Marković, Pavle Pavlović, Laza Stefanović, Živko Topalović, Mitar Trifunović Učo, Dušan Cekić, Filip Filipović, Đuro Cvijić in Vladimir Čopić. 

VIDOVDANSKA USTAVA

Na današnji dan leta 1921 je bila izglasovana vidovdanska ustava, dokončno je bila sprejeta 24. junija 1921. Slovencem je vrnila centralistično ureditev, kar je pomenilo precejšnjo oviro v narodnem razvoju, toda slovensko gospodarsko življenje je bilo takrat še tako močno in posebno, da ga tudi državni okvir ni mogel bistveno spremeniti. Leta 1929 je bila uvedena šestojanuarska diktatura, sledilo je preimenovanje v Kraljevino Jugoslavijo. Vidovdanska ustava je predvidela lokalne organe državne uprave na stopnji okrožij in okrajev – srezov.

Glasovanje slovenskih poslancev:
* SLS - (proti) - 34%
* JDS - (za) - 8%
* SKS - (za) - 22%
* JSDS - (proti) - 18%
* KPJ - (proti) - 13%
* NSS - (proti) - 5%

[You must be registered and logged in to see this image.]
                    Prva stran Vidovdanske ustave

Dragutin Karlo Novak poletio je, prvi u Hrvatskoj, avionom konstruktora Slavoljuba Penkale 23. lipnja 1910. s vojnog vježbališta u Črnomercu (Kajzerica), u Zagrebu.
Avion Neptis Lucilla bio je dug 11 m, drvene konstrukcije s rasponom krila 9 m, motorom Lauent et Clamens snage 25 KS, krila su mu bila od platna i težio je 300 kg.
(Penkala je volio leptire, a najviše ga oduševio leptir Neptis Lucilla po kojem je imenovao svoj avion.)

Na ideju zrakoplovca Čedomira Ćurčića, kojom se htjela obilježiti 100-godišnjica tog prvog leta, repliku Penkalinog aviona napravio je Marijan Ivanček prema konstrukciji inženjera Antona Cvjetkovića. Avion je poletio, a njime je upravljao Anton Gabela.


Nešto više:
[You must be registered and logged in to see this link.]

GAMAL ABDEL NASER

Na današnji dan leta 1956 je bil kot prvi egiptovski predsednik z 99,95 odstotka glasov izvoljen Gamal Abdel Naser. S "skupino svobodnih častnikov" je deloval že v letu 1952, predsednik vlade je bil dve leti. Bil je tudi generalni sekretar Arabske socialistične unije in eden glavnih pobudnikov gibanja neuvrščenih.


  [You must be registered and logged in to see this image.]
            Gamal Abdel Naser, Chacha Jawaharlal Nehru in Josip Broz Tito na Brionih leta 1956

JUAN MANUEL FANGIO - "EL CHUECO"

Na današnji dan se je pred 105 leti rodil argentinski dirkač Juan Manuel Fangio. V formuli ena je bil petkrat svetovni prvak, dobil pa je 24 dirk. Kljub prevladi Michaela Schumacherja v zadnjem obdobju je Fangio po mnenju nekaterih najboljši voznik formule ena doslej. Svetovni prvak je bil leta 1951, 1954, 1955, 1956 in 1957 z moštvi Alfa Romeo, Ferrari, Mercedes Benz in Maserati. Juan Manuel Fangio je svoj peti naslov Svetovnega prvaka v Formuli 1 osvojil, ko je bil star 46 let in 41 dni. Njegov petorček je izboljšal šele Schumacher. Umrl je 17. julija 1995.

79 - zmag od leta 1938 do leta 1958
51 - dirk v Formuli 1
24 - zmag od leta 1950 do leta 1958
34 - uvrstitev na stopničke
28 - pole position
23 - najhitrejših krogov
Edini dirkač, ki je zmagal s 4 različnimi moštvi v Formuli 1 - Alfa Romeo, Mercedes, Ferrari in Maserati.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]        [You must be registered and logged in to see this image.]
Vir: lastna zbirka: Autosprint št.24/1991 - kdo bi si lahko privoščil vso energijo s katero je                     Srebrnik za Paluanski $1 v počastitev
razpolagal Juan Manuel Fangio še pri osemdesetih, ko se je neštetokrat ponovno usedel za                    zmage Ferrari D 50 14.julija 1956 v
dirkalne avtomobile s katerimi je dosegel svoje legendarne uspehe. Zelo se je veselil takšnih                   Veliki Britaniji.35mmx35mm.Izdelanih
možnosti, ko se je usedel za volan Mercedes-Benza W196 z direktnim vbrizgom goriva s                         5.000 kosov.
katerim je postal prvak v letih 1954 in 1955. Takrat je bil tudi častni predsednik kluba Club
Anciens Pilotes in častni predsednik Mercedes Argentina.

[You must be registered and logged in to see this image.]

W 196

Fangiova srebrna puščica W196 je bila prodana za 30 milijonov $

Edini Mercedes F1 W196 iz leta 1954 v zasebnih rokah, je dosegel rekordno ceno do 29,650.095 $ in s tem postal najdražji avtomobil vseh časov.

Na avkciji v Goodwoodu je postavljen novi svetovni rekord za najdražji avtomobil vseh časov v zasebnih rokah, dirkalni Mercedes W196 F1, ki je zamenjal lastnika za 29,650.095 $. S tem je prav gotovo podvojen dosedanji rekordni znesek, ki je bil plačan na avkcijah, za slavni Ferrari Testa Rossa iz 1957 leta, ki je bil znan tudi pod imenom The Devil zaradi karoserijske oznake 0666TR.

Zaradi česa je Mercedes W196 F.1 toliko vreden? Ima vse tisto, kar se ceni v svetu zbirateljev in še več - izjemno je redek, s kulturnim statusom, ki je doprinesel revolucionarne spremembe in tehnologije, vozili so ga eni od najboljznanih dirkačev v zgodovini in z njim zmagali na najpomembnejših dirkah v zgodovini.

Od skupno 10 kolikor jih danes še obstaja, to je edina povojna srebrna puščica, do katere Mercedesova tovarniška ekipa ni mogla. W 196 F.1 je bil prvi avtomobil z direktnim vbrizgavanjem goriva, vrhunske aerodinamike z šasijo, ki je tehtala samo 36 kg.
Vozil ga je največji voznik vseh časov v F.1, Juan Manuel Fangio, kateri je z njim zapečatil naslov prvaka F.1 in dosegel Mercedesov cilj, potolči konkurenco.

Povrnil je sijaj Mercedesovi zvezdi
Dosegel je 9 od 12 velikih nagrad na katerih je dirkal in tako postal eden od najuspešnejših dirkalnih avtomobilov vseh časov. S srebrnimi puščicami se je po 15 letih premora vrnil na dirkaške steze, upravičil slavo dolgoletnega zmagovalca in povrnil vero v narod posebej po rušilni in uničujoči vojni. To je bil hkrati povratek Juana Manuela Fangia, ki je prav s tem izlicitiranim Mercedesom W 196 s številko šasije 00006/54 dominiral Veliko nagrado Nemčije in Švice.
[You must be registered and logged in to see this link.]

DEKLARACIJA O NEODVISNOSTI SLOVENIJE IN TEMELJNA USTAVNA LISTINA O SAMOSTOJNOST IN NEODVISNOSTI SLOVENIJE

25.junija 1991 je slovenska skupščina sprejela deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.

Deklaracija ob neodvisnosti je dokument, ki ga je sprejel slovenski parlament in ki podrobneje pojasnjuje odločitev za samostojno in neodvisno državo ter opredeljuje nadaljnje ravnanje Republike Slovenije po osamosvojitvi. Naslednji dan je na Trgu republike v Ljubljani sledila slovesna razglasitev samostojnosti.

25. junija zato Slovenija praznuje dan državnosti. Vsako leto na predvečer praznika poteka praznovanje na Trgu republike.
Milan Kučan: "Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan."

Na isti dan je razglasila neodvisnost od Jugoslavije tudi Hrvaška.

Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. Oboroženi spopadi med JLA ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli 27. junija. Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh ustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa zavrla v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice.
[You must be registered and logged in to see this link.]

SLOVESNA RAZGLASITEV

26.junija 1991 je na jamboru pred parlamentom zaplapolala zastava samostojne Slovenije. Slovesno razglasitev so opravili na Trgu revolucije.

Kučan: "Sanje so danes dovoljene."

DEKLARACIJA OB NEODVISNOSTI

[You must be registered and logged in to see this link.]

HIMNA

Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat' dan,
da, koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag,
le sosed bo mejak!

Prešernova 7.kitica Zdravljice;
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]   

                                                  Slovenska zastava

[You must be registered and logged in to see this image.]  
                                                   Veselje ob razglasitvi

[You must be registered and logged in to see this image.]                [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                       Delo 26.junija 1991                                                                         26.junij 1991 - Prva znamka Republike Slovenije

[You must be registered and logged in to see this image.]
Spominski kovanec za 2€ - dočakat' dan
izdan ob 25. obletnici osamosvojitve
Republike Slovenije v obtoku jih bo
1.000.000 
[You must be registered and logged in to see this link.]

Prvi bar kod, najstarija, a do danas najraširenija i najuspješnija od AIDC (Automatic identification and data capture) tehnologija, po prvi je put skeniran s paketića Wrigley's žvakaćih guma u supermarketu Marsh u gradu Troy u američkoj saveznoj državi Ohio 26. lipnja 1974.
Bar kod ili UPC (Universal product code) je broj pretvoren u smisleni niz tamnih linija i svijetlih međuprostora koje čitač (skener) pretvara u broj, a on je ključ za bazu podataka s ostalim podacima o proizvodu, usluzi ili lokaciji te cijeni. U standardnoj varijanti crtični je kod građen od 13 numeričkih znakova podijeljenih u 4 skupine.
Kada je označavanje bar kodom ušlo u upotrebu, poslovanje je u kvantitativnom i kvalitativnom smislu unaprijeđeno u proizvodnji, transportu, trgovini i mnogim drugim uslužnim djelatnostima.

[You must be registered and logged in to see this image.]

DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE

Na današnji dan leta 1950 je KPJ pod vodstvom Josipa Broza - Tita in komunističnega ideologa Edvarda Kardelja v Jugoslaviji uvedla delavsko samoupravljanje, s čimer je opustila centralistično planiranje.

Jugoslovanska zvezna skupščina je 27. junija 1950, s temeljnim zakonom o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj, uzakonila delavsko samoupravljanje!
Kot organi delavskega samoupravljanja so bili uvedeni delavski sveti!
Delavski sveti so se začeli uvajati,kot poizkusni samoupravni organi že leta 1949.

Navodilo o ustanavljanju in delu delavskih svetov, sta 23. decembra 1949 podpisala tov. Boris Kidrič in tov. Đuro Salaj. ( tov. Kidrič kot predsednik gospodarskega sveta vlade FLRJ, tov. Đuro Salaj kot predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije).
Prvi delavski svet v Jugoslaviji so izvolili 29. decembra 1949 v tovarni cementa "Prvoborac" v Solinu pri Splitu.
Prvi delavski svet v Sloveniji,ki je bil tudi drugi ustanovljeni delavski svet v Jugoslaviji, so izvolili delavci Save Kranj 7. januarja 1950!

To so datumi, ki pričajo,da smo Slovenci, skupaj z narodi Jugoslavije in komunisti na čelu, ustvarjali lastno zgodovino in orali ledino za bodočo organizacijo družbe,ki bo socialistična.
Revolucionarno geslo: "Tovarne delavcem", smo v praksi uresničili v Socialistični Federativni Republiki Jugoslaviji. Te zgodovinske zmage delavstva, ne izbriše nobena lažniva propaganda zagovornikov kapitalizma!

Svetovne razmere govorijo v prid socializmu in komunistični ideji!
Kapitalizem je na koncu svoje zgodovinske poti, to je dejstvo,ki frustrira parazite,
katerih zajedavstvo povzroča mizerijo čoveštvu.
Treba bo živeti od lastnega dela in resursov, ne od roparskih pohodov po planetu Zemlja.
Enakopravnost in solidarnost med narodi in posamezniki zagotavlja socializem.
Gibanje neuvrščenih se je rodilo v Socialistični Jugoslaviji, narodi t.i. tretjega sveta so začeli pisati lastno zgodovino.
Socializem je garant razvoja človeštva v pozitivni smeri, kapitalizem je končal svojo zgodovinsko pot.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]

27. lipnja 2007, u 102. godini umro je Dragutin Tadijanović, pjesnik, ravnatelj Instituta za književnost JAZU-a, predsjednik Društva književnika Hrvatske, predložen za Nobelovu nagradu, počasni građanin grada Zagreba.

[You must be registered and logged in to see this image.]

Dugo u noć, u zimsku gluhu noć
Moja mati bijelo platno tka.
Njen pognut lik i prosjede njene kose
Odavna je već zališe suzama.
Trak lampe s prozora pružen je čitavim dvorištem
Po snijegu što vani pada
U tišini bez kraja, u tišini bez kraja;
Anđeli s neba, nježnim rukama,
Spuštaju smrzle zvjezdice na zemlju
Pazeć da ne bi zlato moje probudili.
Dugo u noć, u zimsku pustu noć
Moja mati bijelo platno tka.
O, majko žalosna! Kaži šta to sja
U tvojim očima
Dugo u noć, u zimsku bijelu noć.

RESOLUCIJA INFORMBIROJA

Na današnji dan leta Leta 1948 je bila na zasedanju v Bukarešti na predlog sovjetske delegacije sprejeta resolucija Informbiroja, ki je govorila o položaju Komunistične partije Jugoslavije.

Informbiro oz. Konfirmbiro oz. Informacijski biro komunističnih partij je mednarodno svetovalno in usmerjevalno telo devetih evropskih komunističnih in delavskih partij, ki je v obdobju 1947-1956 imelo cilj, da uskladi delovanje teh partij. Ustanovljen je bil septembra 1947. Do poletja 1948 je bilo središče Informbiroja v Beogradu, po sporu s Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ) pa v Bukarešti.
Realen cilj ustanovitve Informbiroja je bil sredstvo za širjenje moči Sovjetske zveze (SZ) v svetu in za večanje moči Sovjetske komunistične partije (SKP) ter njunega voditelja Stalina v mednarodnem komunističnem gibanju. Funkcija Infrombiroja kot sredstva s katerim bi SKP podvrgla lastnim interesom odnose med komunističnimi partijami pride do izraza v sporu med KPJ in Informbirojem v letih 1948-1956.

NASTANEK INFORMBIROJA

* Marca 1919 nastane III. komunistična internacionala oz. kominterna sestavljena iz levih skupin in komunističnih partij. Vzpostavljanje mednarodnega komunističnega gibanja je bilo zaznamovano z ustanovitvijo močnega centra. Vsaka članica kominterne se namreč zaveže, da se bo na področju ideologije, politike in organizacije ravnala po navodilih iz centra v Moskvi, ki ga je tedaj vodil Lenin. Že tedaj se začne nadvlada ruskega faktorja v mednarodnem komunističnem gibanju. Ko po Leninovi smrti oblast v SZ prevzame Stalin, center ostane v Moskvi.

* Spor med kominterno in KPJ se začne že v prvih dneh ustanavljanja ene in druge organizacije, ko je razprava o tem ali je KPJ zmožna sama reševati določene probleme v svojem okolju, ali pa bi to moralo biti delo koga izven Jugoslavije.

* Tito in jugoslovansko vodstvo po II. svetovni vojni vztrajata pri enakopravnih odnosih med socialističnimi državami in partijami, medtem ko Stalin gradi socialistični blok v katerem naj bi imela SZ vodilno vlogo. Stalin enači Jugoslavijo z ostalimi vzhodnoevropskimi državami, ki jih je v II. svetovni vojni osvobodila Rdeča armada (RA), sovjetska vojska, njihovi voditelji so prišli na čelo teh držav s pomočjo RA in SZ, medtem ko je Jugoslavijo osvobodila lastna vojska, Jugoslovanska armada (JA). Zaradi tega hoče samostojnost v vodenju politike in ekonomije v svoji državi. KPJ se nikoli, zlasti po prihodu Tita na oblast v celoti ne sprijazni s podrejenim položajem.

1948
Stanje v Jugoslaviji spomladi 1948
* Izvedena je večina revolucionarnih ukrepov.
* Vzpostavljen je drržavnocentralistični sistem.
* Vprašanje meje z Italijo se vse bolj zapleta.
* V letih 1945 - 1948 se izvaja agrarna reforma, a ne po sovjetskem vzoru, s podržavljanjem, ampak s podeljevanjem zemlje v trajno last tistemu, ki jo obdeluje.

SZ je v tem času v hladni vojni in potrebuje čimveč moči. Njena edina politična zveza v tistem času je mednarodna komunistična organizacija Informbiro v kateri SZ mora imeti nadvlado in moč, ki jo potrebuje v vojni. Edina, ki pa ima probleme s to nadvlado pa je Jugoslavija. SKP si skuša Jugoslavijo podrediti ekonomsko in politično ter vzpostaviti popolno kontrolo nad dejavnostjo KPJ. KPJ se odločno upre, saj hoče v odnosih med komunističnimi partijami enakoprevnost in ne prevlade SZ oz. SKP. V držanju teh načel je v času 1947-1948 odbila nekatere predloge SKP. SKP je zaradi tega Jugoslavijo označila za skrajno nevarno.
Opredelila se je za akcijo, ki naj bi KPJ kaznovala neposlušnosti:

* Konec 1947 in v začetku 1948 se SKP odloči za odlog trgovinskih dogovorov z Jugoslavijo v letu 1948 in izstop sovjetskih civilnih in vojaških strokovnjakov iz Jugoslavije.
* Spomladi 1948 pozove KPJ naj odstavi Tita in njegove bližnje sodelavce. Ker grožnje niso zadostovale, SKP vplete v spor še Informbiro in s tem spor postane mednaroden.

28.junij 1948

2. zasedanje Informbiroja 28.junija 1948 v Bukarešti prinese resolucijo "O stanju v KPJ", v kateri je KPJ obtožena, da vodi protisovjetsko politiko in politiko izdaje protiimperialistične fronte.

Z objavo te resolucije je spor javno priznan in je kot spor med KPJ in Informbirojem "internacionaliziran".
KPJ z odklonitvijo sodelovanja v 2.kongresu Informbiroja formalno konča svoje članstvo v le-tem.
Informbiro pozove svoje privržence med jugoslovanskimi komunisti ("zdrave sile") naj čimprej odstavijo Tita in njemu zveste politike, a ne uspe, ker jugoslovansko vodstvo Tita v večini podpre.

AKCIJA VZHODNOEVROPSKIH DRŽAV

Ideološka kritika KPJ v resoluciji se hitro spremeni v brutalen pritisk vzhodnoevropskih držav z vsemi razpoložljivimi sredstvi.

[*]Osnovne oblike kampanje proti KPJ in Jugoslaviji:
* trditve, da je v Jugoslaviji vzpostavljen "policijski državni režim fašističnega tipa";
* popolna ekonomska blokada;
* ogromno sodnih procesov v vzhpdnoevropskih državah proti jugoslovanskim diplomatom in pregpn le-teh iz teh držav;
* izključevanje jugoslovanske politične organizacije iz mednarodnega foruma;
* stalne vojaške provokacije na jugpslovanskih mejah;

[*]Vse to so delali s ciljem, da bi razbili enotnost KPJ, izzvali nezaupanje ljudstva v njeno politiko in tako naj bi KPJ kapitulirala pred centrom komunistov (SKP), kar bi istočasno pomenilo konec težnje KPJ za samostojnost in enakopravnost.

REAKCIJA KPJ

Na začetku je KPJ ( še vedno globoko prepričana v socializem, ki ji je dajal upanje med vojno in zgradil nove temelje povojne družbe) odločno branila socializem in nadaljni socialistični razvoj. Odločnost, da ne podleže pritiskom in vztraja v borbi za enakopravnost v odnosih z drugimi komunističnimi partijami in ostalimi socialističnimi državami in za samostojnost v vodenju politike, je izražena že v začetku spora z SKP. Resolucija je to prepričanje le še okrepila, V.kongres KPJ julija 1948 v Beogradu pa to politiko odobri.

Po sporu hoče Jugoslavija dokazati, da kljub sporu uvaja socializem po sovjetskem vzoru, zato leta 1948 izvede kolektivizacijo (združevanje malih kmetov v kmečke zadruge).
Mednarodna osamitev povzroči padec standarda v Jugoslaviji:* več kot četrtina državnega proračuna gre za oborožitev, saj mora biti ves čas v vojni pripravljenosti;* zmanjšajo se vlaganja v gospodarstvo;* pade število zaposlenih;* Jugoslavija izgubi trg vzhodnoevropskih držav;
Vodstvo KPJ v bojazni pred morebitno vojno in notranjimi obračuni začne čistko z dejanskimi in namišljenimi privrženci Informbiroja. Iz partije izključijo 60 tisoč članov, več kot 16 tisoč pa jih obsodijo ali brez obsodbe zaprejo v posebna taborišča na Golem otoku in drugje. Tam so bili podvrženi najhujšim oblikam fizičnega in psihičnega mučenja. Tisti, ki so se vrnili, so bili še leta nadzorovani in kategorizirani po stopnji nevarnosti, ki naj bi jo predstavljali za državo.

UKINITEV INFORMBIROJA

Leta 1955 se z Beograjsko deklaracijo uredijo odnosi med SZ in Jugoslavijo. Poleti 1956 pa je Informbiro razpuščen z obrazložitvijo, da je "izčrpal svojo funkcijo" in da "kot po sestavi tako tudi po vsebini svojega dela več ne odgovarja novim pogojem".

S koncem odprtega pritiska na Jugoslavijo in razpustitvijo Informbiroja niso premagane mnoge protislovnosti niti vsi problemi v odnosih socialističnih držav in komunističnih partij. Proces destalinazacije, ki mu v sporu z Informbirojem dajo prvi odločni korak in konkreten zgodovinski doprinos jugoslovanski komunisti, se ne neha od 1948.

Delovanje Informbiroja je bilo popolnoma neprimerno za pogoje po II. svetovni vojni, saj je poskušal uvesti dogmatizem in sektaštvo v komunistično gibanje v času, ko sta rast demokracije in mirovna nagnjenja potrebovala več prožnosti v odnosu komunistov do drugih progresivnih držav. Zato se komunistične partije začenjajo cepiti in počasi izgubijo oblast.

POMEN BOJA KPJ

Utemeljenost upora Informbirojevim pritiskom omogoči KPJ, da iz spora pride kot revolucionarna moč, ki je s samostojno akcijo uspela:

* prebiti mednarodno osamitev;
* prisiliti drugo stran, da javno prizna svoje napake in da svoje obtožbe odvzame kot netočne in neosnovane, kljub neenakopravnemu boju;
* izboriti javno priznanje pravilnosti svoje samostojne notranje in zunanje politike;
* pretvoriti boj za ohranitev svoje samostojnosti, v izjemno kratkem času, v kritiko prevlade stalinizma, razbije mit o nezmotnosti centra.

Berlinska konferenca komunističnih partij leta 1976 označi splošno težnjo za gradnjo novih odnosov v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju na osnovah polne samostojnosti vsake partije, demokratičnosti, enakopravnosti v njihovih odnosih in solidarnosti v borbi za socialistično preobrazbo sveta. s tem prizna vrednost boja Jugoslavije proti Informbiroju.

GIBANJE NEUVRŠČENIH

Aprila 1955 je ustanovljeno gibanje neuvrščenih na pobudo Jugoslavije, ki po sporu z Informbirojem išče vmesno pot med obema blokoma: SZ in ZDA.
Leta 1961 je v Beogradu prva konferenca gibanja neuvrščenih (24 držav).
Načela:
* dekolonizacija
* mir
* varnost
* gospodarsko povezovanje
Gibanje v času hladne vojne blaži nasprotja med blokoma.

Viri:
1.Jugoslovanski leksikografski zavod: Opča enciklopedija, 3.zvezek, Zagreb 1977
2.S. Kržavac, D. Markovič: Informbiro, Časopisno založniško podjetje Komunist, Ljubljana 1976
3.B. Repe: Sodobna zgodovina, Založba Modrijan, Ljubljana 1998
[You must be registered and logged in to see this link.]
[*][You must be registered and logged in to see this link.]
[*][You must be registered and logged in to see this link.]
[*][You must be registered and logged in to see this link.]
[*][You must be registered and logged in to see this link.]
[*][You must be registered and logged in to see this link.]
[*][You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
[*]Josip Broz Tito in Josip Visarijonovič Džugašvili ter Vyacheslav Mikhaylovich Molotov leta 1948

[*][You must be registered and logged in to see this image.]
[*]                  5 dinara leta 1948

JOSEF RESSEL


Na današnji dan leta 1793 se je v Chrudimu na Češkem rodil gozdar, izumitelj in tehnik Josef Ressel, ki je znan po tem, da je izumil ladijski vijak.

[You must be registered and logged in to see this link.]

 [You must be registered and logged in to see this image.]               [You must be registered and logged in to see this image.]
              Ladijski vijak na ladji Civetta leta 1829                                                                500 avstrijskih šilingov

   [You must be registered and logged in to see this image.]        [You must be registered and logged in to see this image.]        [You must be registered and logged in to see this image.]
            Avstrijska znamka                                   Češkoslovaška znamka                                 Slovenska znamka leta 2002

DIANA SPENCER - LADY DI

Na današnji dan leta 1961 se je rodila britanska princesa Diana Spencer.

* Leta 1967 se starša ločita.
* Aprila 1969 je ločitev staršev dokončna. Kmalu zatem se njena mati poroči s Petrom Shandom Kyddom.
* Leta 1975 umre njen ded, oče podeduje naslov in postane osmi grof Spencer. Družina se preseli v Althorp v Northhamtonshiru. Diana Spencer postane Lady Diana Spencer in se vpiše na West Health School pri Sevenoaksu v Kentu.
* Leta 1977 se grof Spencer poroči z Raine, dartmouthsko grofico. Lady Diana odide v Švico zaključiti šolanje. Na lovu v Althorpu spozna waleškega princa.
* Leta 1978 prizadene očeta možganska krvavitev, ki je zanj skoraj usodna.
* Septembra 1979 začne delati v otroškem vrtcu Young England v Londonu.
* 24.februarja 1979 objavijo zaroko waleškega princa in lady Diane Spencer. Preseli se v Clarence House, londonsko rezidenco kraljice matere.
* 29.julija 1981 se waleški princ in princesa poročita v katedrali sv.Pavla. Medene tedne preživita v Broadlandsu (na nekdanjem domu prinčevega botra lorda Moutbattena), na kraljevi jahti Britannia in v Balmoralu.
* Oktobra 1981 predstavi waleški princ Valižanom novo princeso. V prvem javnem govoru kij nagovori v njihovem jeziku.
* 21.junija 1982 rodi prvega sina Williama Arthurja Philipa Louisa, ki dobi naziv waleški princ William.
* Marca 1983 se kot waleška princesa prvič odpravi na tuje. S princem Charlesom odpotuje v Avstralijo in Novo Zelandijo.
* 15.septembra 1984 je rojen njen drugi otrok. Henry Charles Albert David dobi naziv waleški princ Henry, znan pa je kot princ Harry.
* Leta 1986 se princ Andrew poroči s Sarah Ferguson.
* Leta 1988 postane pokroviteljica mladinske podružnice britanskega Rdečega križa. Podobne funkcije prevzame tudi pri Rdečem križu Kanade in Avstralije.
* Leta 1990 pbišče Nigerijo. Sreča se z ljudmi, obolelimi za gobavostjo in kmalu nato prevzame pokroviteljstvo nad bolnišnico za gobavce. Postane tudi pokroviteljica otroške bolnišnice na Great Ormond Streetu. Maja z waleškim princem odpotujeta na Madžarsko in sta prva člana kraljeve družine na obisku v kateri od bivših članic Varšavskega pakta. Decembra, med vojno v Zalivu, odpotuje v Nemčijo in obiskuje družine vojakov.
* Leta 1991 postane pojroviteljica Državne fundacije za aids.
* Leta 1992 obišče mater Terezo v Kalkuti. Marca umre grof Spencer. Junija Andrew Morton objavi delo Diana: njena resnična zgodba. Odpotuje v Južno Korejo. Razkol v zakonu postane očiten in se ga ne da več prikrivati. Decembra ministrski predsednik v spodnjem domu britanskega parlamenta napove njuno ločitev.
* Leta 1993 se odpove skoraj stotim dobrodelnim funkcijam, da bi se lahko osredotočila na naloge, ki so ji najbolj pri srcu
* Leta 1994 postane podpredsednica britanskega Rdečega križa. Septembra ji v ZDA podelijo naslov "človekoljub leta". 
* 20.novembra 1995 opravi za Panoramo intervju, ki ga prenašajo 20 milijonom gledalcev.
* 15.julija 1996 sodišče izda odločbo o ločitvi zakona.
* 28.avgusta 1996 je odločba dokončno veljavna in zakon med waleško princeso in princem je končan.
* Januarja 1997 odpotuje v Angolo, da bi podprla akcijo Rdečega križa za prepoved protipehotnih min.
* Marca 1997 v anglikanski cerkvi birmajo princa Williama.
* Junija 1997 pri Cristieju v New Yorku na dražbi prodajo njenih 79 oblek in zanje iztržijo 3,5 milijona funtov za boj proti raku in aidsu.
* 21.julija 1997 še poslednjič izpolni svoje obveznosti na otroškem oddelku v Northwich Parku in v bolnišnici s.Marka v severozahodnem Londonu.
* 8.avgusta 1997 obišče Bosno, da bi podprla akcijo za prepoved protipehotnih min.
* 31.avgusta 1997 premine v prometni nesreči v Parizu.
* 6.septembra so v Westminisrski opatiji pogrebne slovesnosti. Waleško princeso Diano nato položijo k Počitku v Althorpu.


Če bi svetli Dianin duh v tednu po tragični smrti lebdel za okni Kensingtonske palače, bi bila ganjena, hkrati pa tudi zbegana ob  povodnji rož v njen spomin, s jaterimi je bila preplavljena cesta pred vhodom v palačo, pa ob gorah cvetja in posvetil, ki so se kopičile ob pozlačeni ograji Buckinghamske palače, ob neskončnih vrstah ljudi, ki so ji želeli posvetiti zapis v vedno obsežnejši knjigi žalosti v palači St.James. Praktični del njene narave bi želel zbrati tiste tisoče šopkov, ki so jih prinesle množice občudovalcev, in jih poslati v najbližjo bolnišnico, da bi razveselili bolnike, ljudi, katerim je v šestnajstih letih, odkat je bila sprejeta v najznamenitejšo kraljevsko družino na svetu, posvetila toliko skrbi in pozornosti. Vsem drugim pa je bilo prav, da ležijo tam. Kadar se tragično utrne tako svetla luč, ostane za njo neznanska osebna in družbena praznina, ki se je ne da nadomestiti.
Diana, kraljica src, v spomin Tim Graham, Mladinska knjiga 1997
* Prispevek od vsakega prodanega izvoda gre v spominski sklad princese Diane



[You must be registered and logged in to see this image.]
                   Z ljubeznijo Princesa Diana - Lady Di - 01. julij 1961 - 31. avgust 1997

[You must be registered and logged in to see this image.]
    Lady Di in sinova Princ Harry in Princ William - vojvoda Cambriški

Na današnji dan (3. srpnja 1971.) u Parizu je umro pjevač Jim Morrison (James Douglas 'Jim' Morrison). Roditelji su mu bili irsko-škotskog porijekla, a otac je bio admiral u američkoj mornarici, koji je zapovijedao pomorskim snagama u doba eskalacije Vijetnamskog rata. Kao sin pomorskog časnika Jim se u djetinjstvu često morao seliti.
Kvocijent inteligencije navodno mu je bio 149; za vrijeme školovanja mnogo je čitao, a izbor knjiga bio mu je neobičan. Njegov nastavnik engleskog čak je počeo sumnjati da Morrison izmišlja naslove knjiga o kojima je govorio i pisao, pa je morao poslati nekoga u Kongresnu knjižnicu da provjeri postoje li uopće te knjige. I doista, premda nastavnik nikada nije čuo za njih, primjerice za knjige o demonologiji iz 16. i 17. stoljeća, Morrison ih je doista čitao. Od pisaca na njega su utjecaj imali Nietzsche, Rimbaud, Baudelaire, Kafka, Balzac i mnogi drugi.
Upisao se na Kalifornijsko sveučilište u Los Angelesu (UCLA) i diplomirao kinematografiju. Godine 1965. osnovao je psihodeličnu rock grupu The Doors, koja je ime dobila prema naslovu knjige Aldousa Huxleya 'The Doors of Perception' (hrv. 'Vrata percepcije'). Morrison nije znao svirati niti jedan instrument, ali je pridonosio komponiranju tako što bi već u glavi imao melodiju za svoj tekst.
Umro je u dobi od samo 27 godina (u istoj su dobi umrli i Brian Jones, Jimi Hendrix, Janis Joplin, Kurt Cobain i Amy Winehouse).

[You must be registered and logged in to see this image.]

4. srpnja  - Dan nezavisnosti ili popularno Fourth of July, državni je praznik u SAD i slavi donošenje Američke deklaracije o neovisnosti 4. srpnja 1776., kojom je proglašena nezavisnost od Velike Britanije, tijekom Američkog rata za nezavisnost (1775. - 1783.)
Deklaraciju je u Philadelphiji potpisalo 13 dotadašnjih britanskih kolonija u Novom svijetu, čime su proglasile svoju nezavisnost i objasnile svoje razloge za to.
U Deklaraciji je istaknuto pravo na revoluciju, tj. načelo da je pravo i dužnost svakog naroda da izmijeni ili zbaci tiransku vlast koja ga tlači. Potvrđena od Kongresa 4. srpnja 1776. postala je konstitutivni akt SAD-a, tj. prvi ustavni akt. Velika Britanija je priznala nezavisnost svojih bivših kolonija 3. rujna 1783.

[You must be registered and logged in to see this image.]

GIUSEPPE GARIBALDI

Na današnji dan leta 1807 se je rodil Guiseppe Garibaldi, italijanski narodni junak. Osvobodil je južno Italijo in jo izročil kralju Viktorju Emanuelu II. Poskusa, da bi premagal papeško vojsko v letih 1862 in 1867, sta mu spodletela.

[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]            [You must be registered and logged in to see this image.]
                        Giuseppe Garibaldi 1807 - 1882                                                                         Znamka za 5 lir

[You must be registered and logged in to see this image.]

5. srpnja 1891. u Vrgorcu je rođen pjesnik Tin Ujević (1891. - 1955.).
Bio je učenik slavnog Antuna Gustava Matoša. Iako sam za života nije dobio nijednu književnu nagradu, danas se mnoge književne svetkovine zovu njegovim imenom.
Bio je boemskog, bolje reći kavanskog života, a omiljeno svratište mu je bio 'Tip-Top' (nekada 'Blato') u Gundulićevoj, Zagreb gdje se družio sa Cesarićem, Matošem, Krležom...
Za života su mu objavljena važnija djela: 'Lelek sebra', 'Kolajna', 'Auto na korzu', 'Ojađeno zvono', 'Skalpel kaosa', 'Ljudi za vratima gostionice', 'Žedan kamen na studencu'.

[You must be registered and logged in to see this image.]


Središnji Tinov spomenik je onaj na glavnom trgu u Imotskom otkriven 1980., djelo akademskog kipara Krune Bošnjaka. Tin također ima spomenike u rodnom Vrgorcu, Makarskoj i Zagrebu, te u zavičajnom Krivodolu, a najavljeno je i postavljanje spomenika na Poljani Tina Ujevića u Splitu.

[You must be registered and logged in to see this image.]

KLARA ZETKIN

Na današnji dan leta 1857 se je v Wiederanu rodila Klara Zetkin. Kljub nasprotovanju Stalinu je od leta 1924 živela v Moskvi, kjer je vodila ženski sekretariat tretje internacionale. Nemška revolucionarna levica, ki se je zbirala okoli Karla Liebknechta, pridružili so se ji Roza Luxemburg, Klara Zetkin in Fran Mehring, je leta 1916 ustanovila revolucionarno organizacijo "Spartakova zveza".

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]        [You must be registered and logged in to see this image.]
                                         Klara Zetkin                                                                                            Klara Zetkin in Rosa Luxemburg

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                       Klara Zetkin - 10 mark - Nemška demokratična republika - DDR                                                    Znamka Klara Zetkin - DDR

Dva stoljeća prije protestantske reformacije, Jan Hus, češki kršćanski teolog, propovjednik i reformator, privremeno Rektor Karlovog sveučilišta u Pragu (rođen oko 1369., mučenički umro 6. srpnja 1415.) zalagao se za reformu Crkve, prevođenje Biblije na narodni jezik, vraćanje kaleža puku prilikom pričesti i druge dogmatske reforme. 1409. Papa Aleksandar V proglasio ga je heretikom te ga ekskomunicirao iz Rimokatoličke crkve. Kada je 1412. ustao protiv bule protupape Ivana XXIII. kojom se podjeljuju oprosti, ekskomunikacija je ponovljena. Nakon suđenja na saboru u Konstanzu, Njemačka, 1415. osuđen je na smrt spaljivanjem na lomači. Upitan još jednom hoće li se odreći svojih zabluda, odgovorio je: “Kakvih zabluda da se odreknem? Ne osjećam se uopće krivim. Zazivam Boga za svjedoka da je sve što sam ja pisao i propovjedao bilo sa ciljem da spasim duše od grijeha i propasti, spreman sam stoga vlastitom krvlju zapečatiti istinu koju sam propovjedao”. Kada je oko njega buknuo plamen, počeo je pjevati: “Isuse, sine Davidov, smiluj mi se”, i tako je nastavio dok njegov glas nije potpuno utihnuo.
Među ostalim pogubljen je zbog odbacivanja nauka o Čistilištu, oprostu grijeha, papi kao poglavaru crkve, raskoši i oholosti svećenika, te odbacivanja crkvene predaje, u korist evanđelja, vezano za crkvena učenja. Propovjedao je nepatvoreno evanđelje i odbacio crkvena vjerovanja koja nisu imala veze sa Svetim pismom.
Čehoslovačka husitska crkva (Církev československá husitská; u Češkoj ima oko 40.000 vjernika, u Slovačkoj oko 1.800) čuva tradiciju ovoga velikoga predreformatora. Zanimljivo je da svećenici ove crkve na svojim talarima imaju izvezen crveni kalež koji simbolizira mučeničkom krvlju stečeno pravo da se narodu vrati kalež prilikom pričesti.
Martin Luther je o Janu Husu rekao: "Ako se takvog čovjeka smatra heretikom, onda nitko na svijetu nije pravi kršćanin."

[You must be registered and logged in to see this image.]


Posljedice smrti Jana Husa, osjećaju se i danas, smatra se da je i zbog toga u Češkoj prilično velik broj deklariranih ateista, iako se ne radi o klasičnom ateizmu već o nepovjerenju i sumnjičavosti u crkvu kao instituciju.
Jan Hus je bio pozvan na crkveni sabor u Konstanzu kako bi obrazložio svoje stavove, a dobio je i pismeno jamstvo o osobnoj sigurnosti od njemačkog cara Žigmunda Luksemburškog. No, iako je očekivao da će moći izložiti svoje učenje, odmah po dolasku bio je uhićen, a potom spaljen na lomači.
Husova je smrt izazvala dugotrajne vjerske sukobe poznate pod imenom husitski ratovi. Papa i Žigmund organizirali su do 1431. nekoliko neuspjelih križarskih vojni protiv husita. Tada se Žigmund uspio nagoditi s husitima, pa su sukobi prestali.
O Janu Husu izjasnio se i papa Ivan Pavao II. u svome govoru sudionicima Međunarodnog simpozija o Janu Husu 17. prosinca 1999., rekavši: "Osjećam dužnost izreći duboku žalost zbog okrutne smrti kojoj je podvrgnut Jan Hus, te zbog rane koja je time nanijeta umu i srcu češkoga naroda, što je postalo izvorom sukoba i podjela. Već za svoga prvog posjeta Pragu izrazio sam nadu da će se moći poduzeti odlučno koraci na putu pomirenja i istinskoga jedinstva u Kristu. Rane prošlih stoljeća moraju se liječiti novim uvidom i utemeljenjem potpuno obnovljenih odnosa."

BRIONSKA DEKLARACIJA

Na današnji dan leta 1991 so se na Brionih sešli predstavniki Slovenije, SFRJ-ja in Evropske skupnosti ter sprejeli Brionsko deklaracijo. Z deklaracijo je bil uveden trimesečni moratorij na slovensko osamosvajanje in končana 10-dnevna vojna za osamosvojitev.

Delegacija Evropske unije, ki so jo sestavljali zunanji ministri Nizozemska Hans van den Broek, Luksemburga Jaques Poos in Portugalske Joao de Deus Pinheiro, se je na Brionih sestala s slovensko, hrvaško in jugoslovansko zvezno delegacijo.

V jugoslovanski delegaciji so bili predsednik vlade Ante Marković, notranji minister Petar Gračanin, zunanji minister Budimir Lončar in pomočnik obrambnega ministra Stane Brovet ter člani predsedstva SFRJ (brez predstavnikov srbskih pokrajin), med njimi tudi dr. Borisav Jović, Hrvaško je zastopal dr. Franjo Tuđman, iz Slovenije pa so se sestanka udeležili predsednik predsedstva Milan Kučan, premier Lojze Peterle, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, slovenski predstavnik v jugoslovanskem predsedstvu dr. Janez Drnovšek in predsednik slovenske skupščine dr.France Bučar.

Po pogajanjih, ki so trajala celih petnajst ur, so sprejeli skupno deklaracijo:

Na povabilo jugoslovanske vlade se je dne 7.7.1991 ministrska trojka Evropske skupnosti na Brionih sestala s predstavniki vseh strani, ki so neposredno vpletene v jugoslovansko krizo.
Cilj misije treh ministrov je bil, da bi ustvarili ustrezne možnosti za mirna pogajanja med vsemi stranmi. Vse vpletene strani so vzele na znanje deklaracijo Evropske skupnosti in njenih držav članic, sprejeto 5.7.1991, in ponovno potrdile svojo polno zavzetost za uresničevanje predlogov Evropske skupnosti z dne 30.6.1991 z namenom zagotoviti prekinitev ognja in omogočiti pogajanja o prihodnosti Jugoslavije. V zvezi s temi predlogi so nadaljnje modalitete dogovorjene v aneksu I.

Vse strani so se sporazumele, da morajo dosledno spoštovati naslednja načela, da bi zagotovile mirno rešitev:
* le narodi Jugoslavije sami lahko odločajo o svoji prihodnosti
* v Jugoslaviji je nastal nov položaj, ki zahteva skrbno nadzorovanje in pogajanja med različnimi stranmi,
* s pogajanji je treba začeti takoj, najpozneje pa 1. avgusta 1991, in to o vseh vidikih prihodnosti Jugoslavije, brez kakršnihkoli pogojev in na podlagi načel iz sklepnega dokumenta iz Helsinkov in pariške listine o novi Evropi (to se nanaša predvsem na človekove pravice, vključno s pravico naroda do samoodločbe v skladu z listino ZN in ustreznimi normami mednarodnega prava, torej tudi tistimi, ki se nanašajo na ozemeljsko celovitost države),
* kolektivno predsedstvo mora imeti popolna pooblastila in mora igrati svojo politično in ustavno vlogo kar zadeva zvezne oborožene sile - vse strani se bodo vzdržale kakršnihkoli enostranskih korakov in predvsem vseh nasilnih dejanj.

Kar zadeva Evropsko skupnost in njene države članice, bodo ponudile pomoč pri iskanju mirnih in trajnih rešitev za sedanjo krizo pod pogojem, da bodo strogo upoštevane vse navedene obveznosti. V tem kontekstu ES in njene države članice sprejemajo zahteve drugih strani po ponujeni pomoči za lažji potek pogajanj.
Pomagale bodo z nadzorovanjem napredka pogajanj, z ekspertizami za delovne skupine, ki jih bodo ustanovile zainteresirane strani, to pa vključuje med drugim pravna vprašanja, vprašanja, ki se nanašajo na človekov e pravice, vključno s pravicami narodnostnih manjšin, gospodarska in trgovinska vprašanja in vprašanja o varnosti. Glede na odločitve, ki so bile sprejete v Pragi v okviru KEVS, so se članice dogovorile, da bodo čim prej poslale komisijo za nadzor, ki naj bi pomagala pri prekinitvi ognja in nadzorovala izvajanje drugih elementov sporazuma, ki so ga dosegle jugoslovanske strani ob pomoči ES. Smernice za to pripravljalno misijo so navedene v aneksu II.

Vse strani pozdravljajo pričakovani prihod pripravljalne misije visokih funkcionarjev 9.julija 1991
Vse jugoslovanske strani se zavezujejo, da bodo podprle misijo za nadzor, kar ji bo med drugim zagotovilo tudi popolno zaščito in svobodo gibanja.
Vse strani so se sporazumele, da je zaščita manjšinskega prebivalstva vitalnega pomena za uspešen izid pogajanj. Prav tako so potrdile, da bodo v tem pogledu popolnoma spoštovale svoje obveznosti, predpisane z mednarodnim pravom.
Evropska trojka je pripravljena, da bo o razvoju položaja v zvezi s procesom pogajanj obvestila vse države članice KEVS.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Ozemlje Slovenije (zeleno), Hrvaške (rožnato) in Jugoslavije (bledo rumeno) ob podpisu.

07. srpnja 1893. u Zagrebu je rođen Miroslav Krleža (umro 1981.).
Prema više kriterija, Krleža je jedan od najvećih europskih pisaca 20. stoljeća, poglavito u žanrovima poezije ("Balade Petrice Kerempuha"), romana ("Na rubu pameti"), eseja ("Eseji") i dnevničko-memoarske proze ("Davni dani"); usporedi li se umjetnički doseg njegova spisateljstva s onim poznatijih suvremenika, Thomasa Manna, Virginije Woolf, Alberta Camusa, Williama Faulknera ili Aleksandra Solženjicina.

Treba spomenuti i važan Krležin rad na enciklopedistici, gdje je ustrojio Leksikografski zavod koji sada nosi Krležino ime, a koji je po kvaliteti izdanja ravan najvrjednijim svjetskim enciklopedijskim institutima, te čini, uz Maticu, HAZU i Sveučilište, jednu četiri glavne kulturne i obrazovne institucije u Hrvatskoj.

U podnožju vrta kuće na Krležinom gvozdu (kod Dubravkinog puta) gdje je Miroslav Krleža živio gotovo 30 godina, a u povodu godišnjice smrti, 29. prosinca 2004., otkrivena je Krležina skulptura, rad akademske kiparice Marije Ujević Galetović. (Isti odljev postavljen je u Opatiji, Osijeku i Budimpešti.)

[You must be registered and logged in to see this image.]


Iz 'Balada Petrice Kerempuha', 'Khevenhiller':

Nigdar ni tak bilo
da ni nekak bilo,
pak ni vezda nebu
da nam nekak nebu.

Kajti: kak bi bilo da nebi nekak bilo,
nebi bilo nikak, ni tak kak je bilo.
Ar je navek bilo da je nekak bilo,
kaj je bilo, a je ne, kaj neje nikak bilo.

Tak i vezda bude da nekak vre bude
kak biti bude bilo da bi biti bilo.
Ar nigdar ni bilo da ni nišče bilo,
pak nigdar ni nebu da niščega nebu.

Kak je tak je, tak je navek bilo,
kak bu tak bu, a bu vre nekak kak bu!
Kajti nemre biti i nemre se zgoditi,
da kmet nebi trebal na tlaku hoditi.

Nigdar još ni bilo pak nigdar nemre biti,
da kmet neje moral na vojščinu iti.
Kajgod kakgod bilo, opet je tak bilo,
kak je bilo, tak je i tak bude bilo.

Kak je navek bilo, navek tak mora biti,
da muž mora iti festunge graditi,
bedeme kopati i morta nositi,
z repom podvinutim kakti kusa biti.

Kmet nezna zakaj tak baš mora biti,
da su kmeti gladni, a tabornjiki siti.
Ar nigdar ni tak bilo da ni nam tak bilo,
pak nigdar ni nebu da kmet gladen nebu,
kajti nigdar nebu na zemlji ni na nebu,
pri koncu pak Turčin potukel nas se bu.

A kmetu je sejeno jel krepa totu, tam
il v katedrale v Zagrebu,
gda drugog spomenka na grebu mu nebu
neg pesji brabonjek na bogečkem grebu.

LJUDEVIT GAJ

Na današnji dan leta 1809 se je rodil hrvaški pisatelj, politik in pobudnik ilirizma Ljudevit Gaj. Gaj je začel širiti svojo različico črkopisa s črkami Č, Š in Ž, in sicer po češkem vzoru. Pisavo je širil tudi po slovenskih krajih.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]  [You must be registered and logged in to see this image.]
                                                    Ljudevit Gaj

KATARINA VELIKA - KATERINA II.ALEKSEJEVNA

Na današnji dan leta 1762 je Katarina II. Aleksejevna, bolj znana kot Katarina Velika, postala ruska carica in ostala na prestolu vse do smrti.

[You must be registered and logged in to see this link.]

EKATARINA VELIKA

"U svakom porazu ja sam video deo slobode, kad je gotovo za mene znaj, tek je počelo".
[You must be registered and logged in to see this link.]


[You must be registered and logged in to see this image.]
                                           Katarina Velika - Katarina II.Aleksejevna

KARTUZIJANSKI SAMOSTAN PLETERJE - DOMUS SANCTISSIME TRINITATIS

Na današnji dan leta 1407 je z ustanovno listino Celjskega grofa Hermana II. ustanovljen Kartuzijanski samostan Pleterje.
Kartuzija Pleterje je katoliški samostan, kjer se menihi posvečajo hoji za Kristusom v izključno kontemplativnem življenju.

KARTUZIJANSKI RED

* 1084  - Sveti Bruno s šestimi tovariši ustanovi prvi samostan v Chartreuse pri Grenoblu (Francija).
* 1090 - Papež Urban II. pokliče sv. Bruna v Rim kot osebnega svetovalca.
Nekaj mesecev kasneje Bruno dobi dovoljenje, da se spet umakne v samoto in ustanovi drug samostan v Kalabriji (Italija).
* 1101 - Smrt sv. Bruna.
* 1122-1127 - Gvigo, peti prior samostana v Chartreuse, opiše Običaje (Consuetudines) skupnosti, ki postanejo prvi zakonik samostanov, ki se želijo držati načina življenja Brunove družine.
* 1132 - Snežni plaz poruši prvi samostan. Gvigo ga obnovi na današnjem mestu.
* 1141 - Prvič se zbere generalni kapitelj, ki ima odslej najvišjo oblast v kartuzijanskem redu.
[You must be registered and logged in to see this link.]

KARTUZIJA PLETERJE

* 1403 - Celjski grof Herman II. ustanovi Kartuzijo Pleterje.
* 1406 - Dovršitev gradnje samostana.
* 1471 - Pri turškem napadu je kartuzija uničena. Obnovljeni samostan je videti kot utrdba.
* 1593 - Zaradi materialnega in duhovnega razpada kartuzije nadvojvoda Ferdinand II. odvzame Pleterje kartuzijanom in jih da jezuitom iz Ljubljane.
* 1772 - Po ukinitvi jezuitskega reda postane Pleterje državna last.
* 1839 - Pleterje postane zasebna last.
* 1899 - Kartuzijanski red odkupi Pleterje. Začne se gradnja nove kartuzije.
* 1904 - Konec obnovitvenih del v kartuziji. 4. novembra je pleterska cerkev posvečena Mariji - »Prestol Svete Trojice«.
* 1943 - Pri partizanskem napadu pogori 17 celic.
[You must be registered and logged in to see this link.]

URNIK

Kartuzija je zaprta za obiskovalce. Tudi za duhovne vaje ne sprejemamo niti posameznikov niti skupin (glede možnosti za kandidate glej Sprejem).

Možen je ogled stare gotske cerkve in multivizijske predstavitve o zgodovini kartuzije in življenju kartuzijanov. Ogled je potrebno naročiti na tel. 07 30 81 225.
Za skupine je skupna cena za ogled multivizije in muzeja na prostem 4 € po osebi, za mladino pa 3 €. V prodajalni je možen nakup izdelkov in pridelkov kartuzije.
[You must be registered and logged in to see this link.]

JOSIP BROZ TITO IN JOVANKA OBISKALA PLETERJE

Predsednik rebublike Josip Broz Tito je 3 septembra 1964 v opoldanskih urah v spremstvu soproge Jovanke Broz, sekretarja CK ZKS Mihe Marinka in predsednika skupščine SRS Ivana Mačka ter hrvašhega književnika Miroslava Krleže in njegove žene Bele, obiskal kartuzijo Pleterje in gostišče Grič pri Brežicah.

Predpisi reda belih menihov dovoljujejo ogled samostana samo soprogi najvišjega državnega predstavnika in ženam iz njenega ožjega spremstva
3.september 1964

[You must be registered and logged in to see this link.]

      [You must be registered and logged in to see this image.]

10. srpnja 1856. u selu Smiljan kod Gospića, rodio se Nikola Tesla. (Umro u New Yorku 7. siječnja 1943.)
Budući izumitelj svjetske slave pohađao je osnovnu školu u Smiljanu, a istu je završio u Gospiću. Maturirao je na Višoj realnoj gimnaziji u Rakovcu kod Gospića, a 1875. upisao se na Visoku politehničku školu u Grazu. (Zbog gubitka stipendije odustaje od studija prije treće godine.)
1880. pokušava upisati studij u Pragu što mu ne uspijeva pa godinu kasnije počinje raditi u Budimpešti te sudjeluje u izgradnji prve telefonske centrale, gdje je načinio niz tehničkih poboljšanja. Već je za vrijeme studija upozorio na nedostatke istosmjernog elektromotora. U nastojanju da razvije zamišljeni sustav izmjeničnih struja, otišao je 6. lipnja 1884. u SAD, gdje se s preporukom voditelja Edisonova predstavništva u Europi zaposlio kod T. A. Edisona.....

Teslini izumi:
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]

Zoran I (citat):

BRIONSKA DEKLARACIJA

Na današnji dan leta 1991 so se na Brionih sešli predstavniki Slovenije, SFRJ-ja in Evropske skupnosti ter sprejeli Brionsko deklaracijo. Z deklaracijo je bil uveden trimesečni moratorij na slovensko osamosvajanje in končana 10-dnevna vojna za osamosvojitev.

Delegacija Evropske unije, ki so jo sestavljali zunanji ministri Nizozemska Hans van den Broek, Luksemburga Jaques Poos in Portugalske Joao de Deus Pinheiro, se je na Brionih sestala s slovensko, hrvaško in jugoslovansko zvezno delegacijo.

V jugoslovanski delegaciji so bili predsednik vlade Ante Marković, notranji minister Petar Gračanin, zunanji minister Budimir Lončar in pomočnik obrambnega ministra Stane Brovet ter člani predsedstva SFRJ (brez predstavnikov srbskih pokrajin), med njimi tudi dr. Borisav Jović, Hrvaško je zastopal dr. Franjo Tuđman, iz Slovenije pa so se sestanka udeležili predsednik predsedstva Milan Kučan, premier Lojze Peterle, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, slovenski predstavnik v jugoslovanskem predsedstvu dr. Janez Drnovšek in predsednik slovenske skupščine dr.France Bučar.

Po pogajanjih, ki so trajala celih petnajst ur, so sprejeli skupno deklaracijo:

Na povabilo jugoslovanske vlade se je dne 7.7.1991 ministrska trojka Evropske skupnosti na Brionih sestala s predstavniki vseh strani, ki so neposredno vpletene v jugoslovansko krizo.
Cilj misije treh ministrov je bil, da bi ustvarili ustrezne možnosti za mirna pogajanja med vsemi stranmi. Vse vpletene strani so vzele na znanje deklaracijo Evropske skupnosti in njenih držav članic, sprejeto 5.7.1991, in ponovno potrdile svojo polno zavzetost za uresničevanje predlogov Evropske skupnosti z dne 30.6.1991 z namenom zagotoviti prekinitev ognja in omogočiti pogajanja o prihodnosti Jugoslavije. V zvezi s temi predlogi so nadaljnje modalitete dogovorjene v aneksu I.

Vse strani so se sporazumele, da morajo dosledno spoštovati naslednja načela, da bi zagotovile mirno rešitev:
* le narodi Jugoslavije sami lahko odločajo o svoji prihodnosti
* v Jugoslaviji je nastal nov položaj, ki zahteva skrbno nadzorovanje in pogajanja med različnimi stranmi,
* s pogajanji je treba začeti takoj, najpozneje pa 1. avgusta 1991, in to o vseh vidikih prihodnosti Jugoslavije, brez kakršnihkoli pogojev in na podlagi načel iz sklepnega dokumenta iz Helsinkov in pariške listine o novi Evropi (to se nanaša predvsem na človekove pravice, vključno s pravico naroda do samoodločbe v skladu z listino ZN in ustreznimi normami mednarodnega prava, torej tudi tistimi, ki se nanašajo na ozemeljsko celovitost države),
* kolektivno predsedstvo mora imeti popolna pooblastila in mora igrati svojo politično in ustavno vlogo kar zadeva zvezne oborožene sile - vse strani se bodo vzdržale kakršnihkoli enostranskih korakov in predvsem vseh nasilnih dejanj.

Kar zadeva Evropsko skupnost in njene države članice, bodo ponudile pomoč pri iskanju mirnih in trajnih rešitev za sedanjo krizo pod pogojem, da bodo strogo upoštevane vse navedene obveznosti. V tem kontekstu ES in njene države članice sprejemajo zahteve drugih strani po ponujeni pomoči za lažji potek pogajanj.
Pomagale bodo z nadzorovanjem napredka pogajanj, z ekspertizami za delovne skupine, ki jih bodo ustanovile zainteresirane strani, to pa vključuje med drugim pravna vprašanja, vprašanja, ki se nanašajo na človekov e pravice, vključno s pravicami narodnostnih manjšin, gospodarska in trgovinska vprašanja in vprašanja o varnosti. Glede na odločitve, ki so bile sprejete v Pragi v okviru KEVS, so se članice dogovorile, da bodo čim prej poslale komisijo za nadzor, ki naj bi pomagala pri prekinitvi ognja in nadzorovala izvajanje drugih elementov sporazuma, ki so ga dosegle jugoslovanske strani ob pomoči ES. Smernice za to pripravljalno misijo so navedene v aneksu II.

Vse strani pozdravljajo pričakovani prihod pripravljalne misije visokih funkcionarjev 9.julija 1991
Vse jugoslovanske strani se zavezujejo, da bodo podprle misijo za nadzor, kar ji bo med drugim zagotovilo tudi popolno zaščito in svobodo gibanja.
Vse strani so se sporazumele, da je zaščita manjšinskega prebivalstva vitalnega pomena za uspešen izid pogajanj. Prav tako so potrdile, da bodo v tem pogledu popolnoma spoštovale svoje obveznosti, predpisane z mednarodnim pravom.
Evropska trojka je pripravljena, da bo o razvoju položaja v zvezi s procesom pogajanj obvestila vse države članice KEVS.
[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                       Ozemlje Slovenije (zeleno), Hrvaške (rožnato) in Jugoslavije (bledo rumeno) ob podpisu.

TO je bila izdaja i kraj Sfrj

11. srpnja 911. godine sklopljen je važan sporazum između Vikinga i francuskog (zapadnofranačkog) kralja Karla III. u mjestu Saint-Clair-sur-Epte. Tim su sporazumom Vikinzi dobili pravo naseljavanja na velikom području sjeverozapadne Francuske. Upravo po Vikinzima ta je zemlja zatim dobila ime Normandija (Vikinge su nazivali i Nortmanni).
Razlog zašto je francuski kralj prihvatio takvo naseljavanje barbarskih stranaca proizašao je iz nužde. Naime, Vikinzi su prethodno godinama pljačkali francuska područja. Zalijetali su se pomoću svojih brodova s mora tokovima francuskih rijeka i napadali lokalne gradove. Poharali su čak i Pariz, prodiranjem niz rijeku Seinu. Na kraju je francuski kralj Karlo III. ponudio Vikinzima da se nasele na području današnje Normandije, a da zauzvrat prestanu pljačkati njegovu zemlju. Time je nastala slavna Normandija, a prvi njen poglavar bio je vikinški vođa Rolon, i to kao vazal francuskog kralja.

Normandija je dobila status vojvodstva, a njeni su vojvode – Rolonovi potomci – postali izuzetno važni igrači na polju europske politike u srednjem vijeku. Naime, Rolonov je praprapraunuk Vilim Osvajač, kao vojvoda od Normandije, osvojio Englesku i postao engleski kralj. Pojedini normanski moćnici kasnije su stvorili države i u južnoj Italiji, a bili su utjecajni i na području istočnog Jadrana.

[You must be registered and logged in to see this image.]

CLERMONT - PRVI PARNIK


Na današnji dan leta 1807 so v New Yorku splavili prvi parnik Clermont konstruktorja Roberta Fultona, s katerim je požel velik uspeh. Izvedel je prvo revolucijo v zgodovini prometnih sredstev in velja za izumitelja parnika.

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                              Parnik Clermont

[You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]    [You must be registered and logged in to see this image.]
Belle of Louisveille, najstarejši še delujoči parnik                    Največji RMS Titanic                            Robert Fulton - 1909 zlati dolar 14 mm
          v ZDA, zgrajen je bil 1912.

POTRES V POSOČJU

Na današnji dan leta 2004 je Posočje prizadel potres z močjo 4,9 po Richterjevi lestvici. Najhuje je bilo v Čezsoči in širši okolici Bovca.

Epicenter potresa je bil približno štiri kilometre severno od Kobarida, na meji z Italijo, potres, ki se je zgodil ob 15. uri in 4 minute, pa so čutili tako po Sloveniji kot tudi v predelih Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške.
Potres je poleg gmotne škode med prebivalci povzročil predvsem veliko strahu – obudil je spomin na veliko noč 12. aprila 1998, ko je Posočje stresel potres z močjo 5,6 po Richterjevi lestvici in povzročil pravo razdejanje.
Po intenziteti je bil potres 2004 nekajkrat šibkejši od potresa 1998, vendar je na določenih območjih dosegal krajevne učinke za celo stopnjo višje kakor leta 1998 (v Čezsoči in delu Bovca). Po nekaterih analizah je imel potres krajevne učinke enake 9. stopnji.

[You must be registered and logged in to see this link.]

[You must be registered and logged in to see this image.]
                                                                      Potres leta 2004

[You must be registered and logged in to see this image.]
V Breginjskem kotu, v vaseh Ladra, Smast, Trnovo in Srpenica je po majskem potresu leta 1976
                       ostalo brez strehe nad glavo 80 odstotkov prebivalstva.

[You must be registered and logged in to see this image.]   [You must be registered and logged in to see this image.]
              Potres v Zgornjem Posočju leta 1998                                                Neprevozne ceste leta 2004

Grupa The Rolling Stones održala je svoj prvi koncert, 12. srpnja 1962., u klubu Marquee u Londonu, na adresi Oxford Street 165 (danas najprometnija trgovačka ulica u čitavoj Europi). Na tom prvom koncertu nastupila su šestorica: Mick Jagger, Keith Richards, Brian Jones, Ian Stewart, Dick Taylor i Tony Chapman. Do danas su ostali u grupi samo Jagger i Richards, koji su i izvorno činili jezgru. Njih dvojica su se poznavali od djetinjstva, kad su bili školski kolege (obojica su rođena u gradiću Dartfordu u Kentu).
Ime grupe The Rolling Stones izabrao je Brian Jones, i to impulzivno. Naime, kad je telefonom razgovarao s vlasnikom lokala, ovaj ga je upitao kako se zove njihova novonastala grupa. Jonesa je nakratko uhvatila panika jer još nisu imali ime. Pogled mu je pao na ploču blues pjevača Muddy Watersa, na kojoj je bila pjesma Rollin’ Stone. Grupa se prvo doista nazivala The Rollin’ Stone, a kasnije su dodali slovo g.

[You must be registered and logged in to see this image.]

Kamen iz Rosette (Rosetta stone), koji je omogućio dešifriranje egipatskog hijeroglifskog pisma, pronađen je 15. srpnja 1799. i pripada najvažnijim arheološkim otkrićima svih vremena. Kamen su otkrili francuski vojnici koji su u to doba ratovali u Egiptu pod vodstvom Napoleona Bonapartea. Ta Napoleonova ekspedicija u Egipat jedna je od najneobičnijih vojnih avantura u povijesti. Naime, mladi 28-godišnji Napoleon je iz Francuske isplovio za daleki Egipat prethodne godine s ogromnom flotom od 40.000 vojnika, 10.000 mornara, 27 ratnih i 400 teretnih brodova, ali i mnoštvo znanstvenika.
Kamen je slučajno otkopan dok su Francuzi utvrđivali jednu tvrđavu, pokraj grada Rašida u delti Nila. Ugledao ga je francuski časnik Pierre-François Bouchard kako viri iz zemlje. Francuzi su Rašid nazivali Rosette, pa je kamen prozvan po francuskoj verziji imena tog grada. Navedeni časnik obavijestio je nadređenog generala o otkriću kamena, a ovaj ga je poslao znanstvenicima u Kairo da ga prouče. Znanstvenici su vrlo brzo uvidjeli značaj kamena, jer je on sadržavao isti natpis na tri pisma – hijeroglifskom, demotskom (pojednostavljeno egipatsko pismo) i grčkom. General Napoleon, koji se u to vrijeme vratio iz napada na Palestinu, osobno je pogledao kamen.
Dvije godine kasnije, francuska vojska u Egiptu je poražena i predala se, a svi pronađeni antikviteti u posjedu Francuza (uključujući i kamen iz Rosette) morali su biti predani Britancima. Iako se dalo naslutiti da će se pomoću tog kamena moći dešifrirati egipatski hijeroglifi, to je uspjelo Francuzu Jean-François Champollionu tek 23 godine kasnije. Danas je originalni kamen iz Rosette u British Museumu u Londonu.

[You must be registered and logged in to see this image.]

Za ovaj kanen iz Rossete(Rosseta stone)prvi put cujem.Pazljivo sam procitao ceo clanak.Svaka cast Max imas od mene veliki +,ako admini nam vrate tu privilegiju garant.