FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA 22.12.1941 - 18.07.1991

Sva(t)ko ima pravo na sjećanja - Свако има право на сећања - Vsak ima pravico na spomine - Секој има право на сеќавање - Gjith kush ka të drejt për kujtime - Mindenkinek joga van az emlekeihez
 
HomeEventsRegistracijaLogin

 

 Na današnji dan

Go down 
Idi na stranicu : Previous  1, 2, 3 ... , 11, 12, 13  Next
AutorPoruka
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime13.01.20 22:14

COSTA CONCORDIA

Dolžina: 290,20 m
Širina: 35,50 m
Ugrez: 8,20 m
Teža: 114,147 GT
Motorji: 6 × Wärtsilä 12V46 = 76,640 kW
Hitrost: 19,6 vozlov
Maksimalna hitrost: 23 vozlov
Število potnikov: 3.780
Število članov posadke: 1.100
Palube: 13 (1 Norveška, 2 Švedska, 3 Belgija, 4 Grčija, 5 Italija, 6 Velika Britanija, 7 Irska, 8 Portugalska, 9 Francija, 10 Nemčija, 11 Španija, 12 Avstrija in 13 Poljska) 

Na današnji dal leta 2012 je ob obali toskanskega otoka Giglio 42 ° 21′55 ″ S 10 ° 55′17 ″ E  nasedla potniška ladja Costa Concordia; v brodolomu je življenje izgubilo 32 ljudi.

Nesreča se je zgodila, ker je kapitan Francesco Schettino turistično križarko preusmeril preblizu obale, da bi njegov vodja strežbe Antonello Tievoli lahko "pozdravil" svoj otok; kapitan, ki je bil eden od tistih, ki so z ladje pobegnili prvi, je za nesrečo krivil indonezijskega krmarja, češ da ni pravilno razumel in izpolnil njegovih navodil. Na krovu je bilo v času nesreče 3.206 potnikov in 1.023 članov posadke iz 70 držav.

Ko so bili preživeli potniki evakuirani, se je pojavil strah pred ekološko katastrofo: delno potopljena, na bok prevrnjena ruševina bi kaj lahko zdrsnila v globljo vodo in če bi se iz nje izlila nafta, bi bilo to za turistično območje usodno. Nafto so iz ladje uspešno izčrpali dva meseca po nesreči, še pol leta kasneje pa so jo s hidravličnim sistemom dvignili in postavili pokonci na podvodne stebre, ki so jih zavrtali v morsko dno. Strokovnjaki so operacijo, ki je bila največja te vrste v zgodovini, označevali za tvegano, saj so se bali, da se bo ladja med njo prelomila. Stroški reševanja so septembra 2014 znašali 799.000.000 $, končni stroški, vključno z razgradnjo pa 2.000.000.000 $. Razgradnja Costa Concordia je bila končana 7 julija 2017.

https://www.youtube.com/watch?v=clOafQOf3k4


Na današnji dan - Page 12 Costa_10
                                                  Costa Condordia 28.septembra 2011 na Palmi de Malorca v Španiji

Na današnji dan - Page 12 300010
                                                                    Potopljena Costa Concordia na otoku Giglio

Na današnji dan - Page 12 Podere10
                              Na trupu Costa Concordie je zevala 53 metrov dolga poškodba boka in velikanska luknja

Na današnji dan - Page 12 Costa-11
                                                          Reševanje Costa Concordie je bilo drago, težko in dolgotrajno

Na današnji dan - Page 12 Reuter11
                                                                   Costa Concordia leta 2014 na poti v Genovo

Na današnji dan - Page 12 Reuter10
                                                        Costa Concordio so privlekli do Genove, kjer je šla na razrez

Na današnji dan - Page 12 Costa_11
                                                   Costa Concordia 12.septembra 2015 v doku Superbacino v Genovi
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime18.01.20 20:56

GILLES VILLENEUVE & 70 LET

Na današnji dan bi eden najbolj priljubljenih dirkačev v Formuli 1 Gilles Villeneuve dopolnil 70 let.

Kot ljubitelj avtomobilov in dirkanja že v mladosti, je začel profesionalno kariero dirkača v seriji dirk po snegu v rodni provinci Quebec. Kasneje se je preselil v enosedežne dirkalnike, osvojil ameriško in kanadsko prvenstvo Formule Atlantic in nato mu je McLaren leta 1977 ponudil dirko v Formuli 1 na Veliki nagradi Velike Britanije. Za preostanek sezone ga je najel aktualni prvak Ferrari v šele peti sezoni profesionalnega dirkanja v kateri koli seriji. V Ferrariju je ostal do svoje smrti v sezoni 1982, do katere mu je uspelo v kratki karieri osvojiti šest zmag. V sezoni 1979 je končal kot drugi v prvenstvu za moštvenim kolegom Jodyjem Scheckterjem.  
Villeneuve se je smrtno ponesrečil 8.maja v trčenju pri 200 km/h z dirkačem Marcha, Jochenom Massom, na treningu pred Veliko nagrado 1982 v Zolderju. Nesreča se je pripetila le dva tedna po hudem sporu z moštvenim kolegom Didierom Pironijem glede Pironijevega prehitevanja Villeneuva na Veliki nagradi San Rema v Imoli. V času smrti je bil Villeneuve zelo priljubljen tako med gledalci Formule 1, kot tudi med žurnalisti, na katere je imela njegova smrt globok vpliv. Od sezone 1982 je postal ikona v zgodovini Formule 1, znan po izjemni kontroli dirkalnika, agresivnem dirkanju in po tem, da ni nikoli odnehal. Njegov sin, Jacques Villeneuve je postal prvak Formule 1 v sezoni 1997 in prvak serije Champ Car leta 1995 ter zmagovalec istega leta legandarne dirke Indianapolis 500.

https://www.youtube.com/watch?v=lDfRD9QnU34
https://www.youtube.com/watch?v=Z8o2NhQo6gg
https://www.dailymotion.com/video/x1sgi4m


DOSEŽKI

Starti: 68
Osvojene točke: 101
Prva mesta: 6
Druga mesta: 5
Tretja mesta: 2
Stopničke: 14
Pole position: 2
Najhitrejši krogi: 8

Na današnji dan - Page 12 Z_197410
                                        Dirkaško kariero je Gilles Villeneuve začel z motornimi sanmi že leta 1974


Na današnji dan - Page 12 1280px21
                                               Gilles Villeneuve je leta 1973 dirkal v Formuli Ford z Magnum-Ford MkIII

Na današnji dan - Page 12 Waterm10
      Poleti 1977 je Giles Villeneuve vozil 4 dirke v prvenstvu CanAm v Wolf Dallara WD1 Chevrolet za Walter Wolf Racing

Na današnji dan - Page 12 12164710
                                                    Bil je eden najbolj neustrašnih dirkačev v zgodovini Formule 1

Na današnji dan - Page 12 Img62810
                               Barve na čeladi in kombinacije mu je izbrala žena Joann

Na današnji dan - Page 12 Img62910
   Bil je zelo navezan in ponosen na družino žena Joann, sin Jacques in hčerka Melanie

Na današnji dan - Page 12 Mclare10
                            Gilles Villeneuve na McLaren M23 na njegovi prvi dirki Formule 1 leta 1977 v Veliki Britaniji

Na današnji dan - Page 12 A53ff210
         Na dirki na Japonskem leta 1977 je na svoji 2.dirki s Ferrarijem povzročil nesrečo Ronnie Petersonu na Tyrellu

Na današnji dan - Page 12 Gilles11
                                                 Svojo prvo zmago je dosegel leta 1978 na domači dirki v Kanadi

Na današnji dan - Page 12 Img63010
                       Gilles Villeneuve ob svoji prvi zmagi leta 1978 v Kanadi

Na današnji dan - Page 12 Villen11
Gilles Villeneuve se je na dirki Race of Champions v Imoli leta 1979 boril z Nikijem Laudo na Brabhamu in kljub trčenju prišel do cilja kot 3

Na današnji dan - Page 12 Ferrar23
                          Enzo Ferrari je imel med dirkači najraje Gillesa Villeneuva, saj mu je bil kot, da je njegov sin

Na današnji dan - Page 12 Ferrar22
                          Gilles Villeneuve na Ferrari 312T3 leta 1979, ko je dosegel skupno 2 mesto v prvenstvu Formule 1

Na današnji dan - Page 12 Gilles10
Nepozabni in legendarni dvoboj leta 1979 v Dijonu med Gillesom Villeneuvom Ferrari 312T4 in Renejem Arnouxom na Renaultu RS10

Na današnji dan - Page 12 19193810
                                                Še danes so njegovi podvigi in vožnje povsem na meji nekaj nepozabnega

Na današnji dan - Page 12 A8095110
  Najbolje se je počutil za volanom svojega Ferrarija v ozadju vidimo legendarnega Enza Ferrarija, ki budno spremlja dogajanje

Na današnji dan - Page 12 Img62710
 S Ferrarijem 126 C turbo z legendarno številko 27 je leta 1981 zmagal na dirki v Montecarlu

Na današnji dan - Page 12 12172910
                                                Ob prostih trenutkih se je z ženo Joann privoščil tudi kakšno sliko

Na današnji dan - Page 12 Gilles13
          Gilles Villeneuve s Ferrarijem vozil čez vse meje in povzročil pravo vročico "Febbre Villeneuve" v Italiji in po svetu

Na današnji dan - Page 12 Villen10
                                              Gilles Villeneuve je na Ferrari 126 CK v sezoni 1981 zmagal še v Španiji

Na današnji dan - Page 12 Gilles12
                                                       Gilles Villeneuve je v svoji zadnji sezoni vozil Ferrari 126 C2

Na današnji dan - Page 12 Ferrar31
Z njegovin Ferrari 308 GTS je prevozil 432 km med Montecarlom in Modeno v 2 urah in 25 minut s povprečno hitrostjo 178 km/h

Na današnji dan - Page 12 Ferrar32
   Njegov Ferrari 308 GTS s šasijo št.21.371 in tablico MO439235 je bil leta 2018 prodan za 269.375 € v avkcijski hiši Sotheby’s
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime22.01.20 21:35

KRALJICA VIKTORIJA

Na današnji dan leta 1901 je umrla britanska kraljica Viktorija, ki je bila okronana za kraljico Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske 20. junija 1837, 1. januarja 1877 pa je postala še cesarica Indije. Njena vladavina je trajala več kot 63 let, kar je dlje, kot je vladal kateri koli angleški monarh. Do leta 2015 je bila njena vladavina rekordna med britanskimi monarhi, vladala je namreč 63 let, presegla pa jo je njena prapravnukinja, ki trenutno vlada že 68 let, vrnila monarhiji sijaj, doživela šest atentatov in preživela viktorijansko obdobje, ne da bi bila pri tem sama zelo viktorijanska.

Viktorija pripada hiši Hanoverancev, ki se je z njo tudi zaključila. Nasledil jo je namreč Edvard VII., ki je bil del hiše Saxe-Coburg-Gotha. Obdobje Viktorijine vladavine je bilo zaznamovano z veliko širitvijo britanskega imperija. Njeno obdobje, imenovano tudi viktorijanska doba, je predstavljalo vrh industrijske revolucije, čas velikih socialnih, ekonomskih in tehnoloških sprememb. Po njej so poimenovali Viktorijine slapove ter Viktorijino jezero.

Viktorija je bila hči princa Edwarda, ki je bil četrti sin kralja. Zgodilo se je, da sta leta 1820 umrla tako kralj kot Viktorijin oče. Skrb za njeno vzgojo je bila tako popolnoma prepuščena njeni materi, princesi Viktoriji iz hiše Saxe-Coburg-Saalfeld. Ko so umrli tudi očetovi bratje, ki zakonskih otrok niso imeli, je postala edina naslednica. Tako je bila pri 18 letih okronana za kraljico, ki pa v času ustavne monarhije ni imela več takšnih pooblastil, kot v preteklosti. Javnost jo je pričela dojemati kot nacionalno ikono, ki so jo povezovali s strogim odnosom do osebnostne morale.

Leta 1840 se je Viktorija poročila s princem Albertom ( Saxe-Coburg-Gotha). V zakonu se jima je rodilo devet otrok, ki so se poročili v različne vladarske rodbine v Evrope, kar je Viktoriji prineslo vzdevek Babica Evrope. Po Albertovi smrti se je za nekaj časa umaknila iz javnega življenja, kar je pripomoglo h krepitvi republikanizma, ki pa je izgubil svojo moč, ko je kraljica ponovno pričela graditi na javni podobi. Njena doba – viktorijanska – je nasledila gregorijansko. prišlo je do premika od racionalizma k romanticizmu ter misticizmu,  ki sta se dotikala religije, socialnih vrednot ter umetnosti. Čas njenega vladanja je bil označen tudi s terminom Pax Britannica, ki pomeni obdobje relativnega miru. V času razcveta industrije se je povečalo tudi število prebivalstva: leta 1851 sta imela Anglija in Wales 16,8 milijona prebivalcev, ob njeni smrti leta 1901 pa 30,5 milijona prebivalcev. Prebivalstvo Irske pa se je občutno zmanjšalo zaradi velike lakote. Prav tako se je precej prebivalstva izselilo v iskanju boljših pogojev (ZDA, Južna Afrika, Kanada, Nova Zelandija, Avstralija itd.)

Viktorija je imela devet otrok

Prvo hčer Victorio je kraljica rodila novembra 1840, v letu, ko se je tudi poročila. Natanko leto pozneje ji je sledil Edvard VII., ki je po Viktorijini smrti postal britanski kralj. Princesa Alice je na svet prijokala aprila 1843, princ Albert avgusta 1844, princesa Helena maja 1846, princesa Louise marca 1848, princ Arthur maja 1850, tri leta pozneje se je družini pridružil princ Leopold in aprila 1857 še princesa Beatrice.


Na današnji dan - Page 12 Dronni10
                                     Osemnajstletna Kraljica Viktorija po kronanju

Na današnji dan - Page 12 O_252210
                                   Kraljica Viktorija in princ Albert na poročni dan

Na današnji dan - Page 12 54547611
Leto 1840 je bilo za Viktorijo zelo pomembno, takrat se je namreč poročila in rodila prvega otroka
                                                         – princeso Victorio

Na današnji dan - Page 12 765px-10
                                                                     Kraljica Viktorija in številčna družina

Na današnji dan - Page 12 9c120510
Družina Alberta in Viktorije, njuni otroci so se poročili po evropskih dvorih, v prvi svetovni vojni pa so se vnuki borili drug proti drugem                                      

Na današnji dan - Page 12 54547210
   Kraljičin drugi otrok in najstarejši sin Edvard VII. je Veliki Britaniji vladal od leta 1901 do 1909
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime23.01.20 21:40

JOŽE PLEČNIK

Jože Plečnik se je rodil na današnji dan leta 1872 v Ljubljani, kjer je obiskoval ljudsko šolo, nato pa umetnoobrtno šolo v Gradcu. Leta 1895 se je vpisal na dunajsko umetnostno akademijo, kjer je arhitekturni oddelek vodil Otto Wagner, in po koncu študija tudi delal v njegovem ateljeju.
Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega pa je sprejel tudi mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano.

V Ljubljani se je ob načrtovanju posameznih stavb posvečal manjšim urbanističnim ureditvam, izrisal pa je tudi dva splošna urbanistična načrta za slovensko prestolnico, ki sta ostala le na papirju.
Med njegova pomembnejša ljubljanska dela spadajo stavba Narodne in univerzitetne knjižnice, Žale (Vrt vseh svetih), Tromostovje s Pokritimi tržnicami, Čevljarski most, Križanke, most čez Gradaščico, cerkev sv. Frančiška Asiškega Šiški, bežigrajski stadion ... Med ureditvami izstopa zasnova Vegove ceste vse do trnovske cerkve ter Trnovski pristan z nabrežji Ljubljanice.
Plečnik je umrl 7. januarja 1957 na svojem domu v Trnovem.

Njegovo delo so v šestdesetih in sedemdesetih letih v večji meri zanemarjali, v osemdesetih in devetdesetih pa je s postmodernizmom prišla nova doba rabe klasičnih oblik in motivov v arhitekturi in s tem obnovljeno zanimanje za Plečnikove stvaritve, zlasti po Plečniku posvečeni izredno obiskani pariški razstavi leta 1986. Po njem so poimenovali največja slovenska priznanja na področju arhitekture, od leta 1973 vsako leto Sklad Jožeta Plečnika objavi razpis za Plečnikovo nagrado in Plečnikove medalje.

https://www.dnevnik.si/1042734432
https://www.delo.si/evropa-smo-ljudje/evropa-od-blizu/dve-mesti-en-arhitekt-227722.html
https://www.istockphoto.com/photos/joze-plecnik?mediatype=photography&phrase=joze%20plecnik&sort=mostpopular
https://www.dreamstime.com/photos-images/joze-plecnik.html
https://www.youtube.com/watch?v=evv9nhqJdcU

Na današnji dan - Page 12 Assets11
                                Plečnikove umetnine so v Ljubljani ob Ljubljanici na skorajda vsakem koraku

Na današnji dan - Page 12 P1070110
                                                                                Katedrala v Trnovem

Na današnji dan - Page 12 65189110
                                                                           Tromostovje v Ljubljani

Na današnji dan - Page 12 12137010
                                                        Znameniti Plečnikov obelisk na dvorišču praškega gradu

Na današnji dan - Page 12 Novasl10
                         Plečnikova nikoli uresničena želja - zgradba skupščine, zaradi katere je hotel porušiti Ljubljanski grad
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime25.01.20 17:36

SVETOVNI DAN PROTI 5G

Na današnji dan 2020 je Društvo Čisto Modro nebo s koalicijo društev in civilnih gibanj proti 5G je v Ljubljani pripravilo javni shod proti vzpostavitvi tehnologije 5G. Kot menijo, jo v Sloveniji uvajamo brez testiranj glede varnosti za ljudi in brez presoje vplivov na okolje. Protest proti 5G sicer poteka tudi v nekaterih drugih državah po svetu.

"Trdijo, da ni učinkov elektromagnetnega sevanja. Vendar pa, vas je po dolgotrajnem telefoniranju kdaj bolela glava? Mi smo dokaz za škodljivost elektromagnetnega sevanja," je zbrane nagovoril predsednik društva Čisto Modro nebo Stojan Svet. Kot poudarjajo organizatorji protesta, so z vzpostavitvijo tehnologije 5G brez ustreznih testiranj kršeni zakonski in podzakonski predpisi, ogrožena pa naj bi bila tudi varnost ljudi, živali, rastlin in celotnega ekosistema.

Približno 200 zbranih je zato danes na Prešernovem trgu od vlade zahtevalo, da prepreči vzpostavitev omrežja 5G in tako zaščiti zdravje državljanov. Zdravje pred profitom, 5G - to je samomor, 5G škoduje okolju, čebelam in rastlinam ter 5G je biološki eksperiment, je le nekaj sloganov, s katerimi so na transparentih opozarjali na po njihovem mnenju škodljive posledice vpeljave nove tehnologije.

Organizacija STOP5international, ki združuje prostovoljna združenja in posameznike po svetu, je sicer današnji dan razglasila za svetovni dan proti 5G. Kot izhaja iz zapisanega na njeni spletni strani, protesti proti 5G danes potekajo tudi v nekaterih drugih državah po svetu.

Vzpostavljanje omrežij 5G po svetu že od začetka spremljajo opozorila o njihovih domnevnih škodljivih učinkih in varnostnih tveganjih, burna razprava zagovornikov in nasprotnikov uvajanja 5G poteka tudi v Sloveniji. Ministrstvo za javno upravo je v petek v zvezi s tem pripravilo posvet, na katerem je bilo znova slišati nasprotujoča si mnenja o tej tehnologiji.

Na ministrstvu poudarjajo, da se država zaveda pomislekov in zadržkov, ki jih ima del državljanov do uvajanja tehnologije 5G, a mora upoštevati vse vidike ter obenem spoštovati domačo in evropsko zakonodajo. Zavzeli so se za argumentirano razpravo, ki temelji na preverjenih dejstvih.

Mobilna omrežja pete generacije se sicer vse hitreje uveljavljajo po svetu. Kot prva je storitve v komercialnem mobilnem omrežju 5G v začetku lanskega aprila ponudila Južna Koreja, prva v celoti pokrita država pa je julija lani postal Monako. Eno osrednjih vprašanj ob tem ostaja sodelovanje kitajskega Huaweija, ki mu ZDA očitajo škodljivo delovanje.

V Sloveniji sodi pristojnost za podelitev ustreznih radijskih frekvenc operaterjem elektronskih komunikacij pod okrilje Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos). A postopek podeljevanja frekvenc, namenjenih uvajanju 5G, še ni bil uveden.

Vlada je namreč rok za podelitev frekvenc za mobilne tehnologije postavila do 30. junija letos. Pogoj za začetek postopka podelitve pa je po pojasnilih Akosa strategija upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, ki čaka na vladno potrditev.
https://www.24ur.com/novice/slovenija/mi-smo-dokaz-za-skodljivost-elektromagnetnega-sevanja.html
https://siol.net/digisvet/novice/na-javnem-posvetu-o-omrezju-5g-je-zavrelo-517153
https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/ostra-izmenjava-mnenj-na-javnem-posvetu-o-tehnologiji-5g.html

Na današnji dan - Page 12 Fd38eb10
                                                         Pravica do zdravega življenjskega okolja
                                  
Na današnji dan - Page 12 02610010
                                                                  Naša naloga je varovanje otrok pred 5G

Na današnji dan - Page 12 05ec3510
                                                                             5G mora v ambulanto
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime26.01.20 10:53

LETO PODGANE

Kitajsko leto podgane traja od 25. januarja 2020 do 11. februarja 2021

V letu podgane previdno, zadnje se je končalo katastrofalno

Kitajci praznujejo novo leto po lunarnem koledarju, ki bo po kitajskem horoskopu, tokrat v znamenju podgane. Ob izteku leta ognjenega prašiča, jasnovidci napovedujejo, da bo leto kovinske podgane prineslo velike spremembe.

Kitajski horoskop pozna drugačne živali kot zahodna astrologija. Začne se s podgano, nadaljuje z volom, tigrom, zajcem, zmajem, kačo, konjem, kozo, opico, petelinom, psom in konča s prašičem.
Danes, ko se za Kitajce začenja novo leto, bodo vstopili v leto podgane. Nazadnje je bilo to kitajsko astrološko znamenje na vrsti leta 2008, naslednjič pa bo leta 2032.
Vsako znamenje v kitajskem horoskopu je povezano z osnovnima pojmoma v kitajski filozofiji jin in jang ter z enim od petih elementov: kovino, ognjem, lesom, zemljo in vodo, ki se menjajo vsako leto. Tokratno leto podgane je v znamenju kovine.

ZADNJE PODGANJE LETO SE JE ZA FINANČNE TRGE KONČALO KATASTROFALNO

Kitajski jasnovidci letom podgan posvečajo posebno pozornost, saj se s tem znamenjem začne nov cikel v lunarnem koledarju, piše STA. Kot poudarjajo, je začetek novega dvanajstletnega cikla pravi čas, da ljudje poskusijo nekaj novega. Kdor želi v svoji karieri kaj spremeniti ali išče srečo v ljubezni, ima v letu podgane dobre obete.
A leto 2020 ne bo za vse pozitivno. Previdni morajo biti zlasti vlagatelji, pravi hongkonški mojster feng šuja Raymond Lo, ki je spomnil, da se je tudi zadnje podganje leto 2008 končalo katastrofalno za finančne trge. "Rast se bo bistveno upočasnila," napoveduje Lo.

SREČNE ŠTEVILKE, BARVE IN ROŽA

V znamenje podgane spadajo - po kitajskem koledarju - rojeni v letih 1924, 1936, 1948, 1960, 1972, 1984, 1996 in 2008. Podgana je najbolj kompatibilna z volom, zmajem in opico, najslabše odnose pa naj bi imela s konjem, kozo in zajcem.
Podgana je v zahodni astrologiji najbližje strelcu, ki je zimsko znamenje, prav tako podgano zaznamuje zimski letni čas. Podgana je vodno znamenje, tako kot velja za predhodno, lansko znamenje prašiča.
Srečne številke podgane so dve, tri, šest in osem, izogiba pa naj se štirici, petici in devetici. Srečne barve so zlata, modra in zelena, izogiba pa naj se rumeni in rjavi. In srečna roža? Lilije vseh vrst.

KOPIČENJE STVARI LAHKO PRIVEDE DO NEPOTREBNEGA ZAPRAVLJANJA

V kitajski kulturi so podgane znamenje bogastva in blaginje. Zaradi svoje intenzivne reprodukcije so nekoč številni zakonci molili k njim v želji po otroku.
Ljudje, rojeni v letu podgane, so optimistični in energični ter zelo priljubljeni pri drugih ljudeh. So tudi občutljivi na mnenja drugih, a zelo trmasti, ko gre za njihovo mnenje. So prijazni, a ker jim primanjkuje komunikacijskih sposobnosti, lahko njihove besede delujejo nevljudno in nesramno.
Kar zadeva finančni vidik, imajo radi varčevanje in so nemalokrat skopi, a jih lahko njihova ljubezen do kopičenja stvari privede do nepotrebnega zapravljanja.

KARIERA, ZDRAVJE IN ŽIVLJENJSKI SLOG

Ker sta za podgane značilni neodvisnost in domišljija, jim zelo ustreza kreativno delo pisatelja, urednika ali umetnika. Če pa se pridružijo neki ekipi, lahko to ovira njihovo ustvarjalnost.
Zelo so pozorne na podrobnosti, zato so dobre pri tehničnih opravilih, na primer v inženirstvu in arhitekturi. Ker jim primanjkuje poguma, pa niso primerne za delo policista, politika ali zabavljača.
Za ljudi, rojene v letu podgane, naj bi bilo značilno, da jih pogosto ujame prehlad, a nimajo resnejših bolezni. So pa občutljivi na velike spremembe temperatur, ne ustreza jim ne mraz ne vročina.
Za bolj zdravo življenje bi morali bolj paziti na redno uživanje zajtrka, zmerno telovadbo in optimističen pogled na stvari.

ENI PODGANI JE USPELO ZASLOVETI PO VSEM SVETU

Podgane v popkulturi niso tako uspešne kot, na primer, prašiči, njihovo predhodno znamenje v kitajskem horoskopu. Je pa eni podgani uspel veliki met, saj jo poznajo po skoraj vsem svetu.
Gre za Remyja, slavno podgano iz animiranega filma Ratatouille, ki sanja o tem, da bi postal veliki šef kuhinje, čeprav je kuharski poklic podganam izredno nenaklonjen.
Film iz leta 2007 je bil izjemno uspešen in je osvojil celo oskarja za najboljši animirani film leta.
https://siol.net/trendi/horoskop/v-letu-podgane-previdno-zadnje-se-je-koncalo-katastrofalno-517041


Na današnji dan - Page 12 Podgan10
                                                                           2020 Kitajsko leto podgane

Na današnji dan - Page 12 16e86610
                                                                          Remy iz animiranega filma Ratatouille

The Perth Mint Avstralija

* 1,5710 g - čistina AU 999,9/1000 = 107,27 €
* 3.133 g - čistina AU 999,9/1000 = 185,33 €
* 7,8070 g - čistina AU 999/1000 = 421,02 €
* 15,5940 g - čistina AU 999/1000 = 795,65 €
* 31,162 g - čistina AU 999/1000 = 1.527,07 €
* 62,3300 g - čistina AU 999/1000 = 3.025,60 €
https://www.moro.si/si-cenik/
Na današnji dan - Page 12 62330011
Zlati lunin koledar - miš 2020 - Kovnica The Pert Mint Avstralija
               
Na današnji dan - Page 12 3112-g10
Platinasti lunin koledar - miš 2020 - Kovnica The Perth Mint Avstralija

Na današnji dan - Page 12 1000-g11
Srebrni lunin koledar - miš 2020 - Kovnica The Perth Mint Avstralija
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime27.01.20 21:01

EDVARD KARDELJ - SPERANS

Na današnji dan leta 1910 se je rodil slovenski politik in marksistični teoretik, publicist in predvojni komunist Edvard Kardelj - Sperans.

Rojen je bil v delavski družini v Ljubljani. Leta 1926 se je kot 16-letnik včlanil v mladinsko organizacijo jugoslovanskih komunistov (SKOJ), dve leti pozneje je postal član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ). Zaradi aktivnega delovanja v prepovedani stranki KPJ je bil februarja 1930 v Beogradu aretiran in obsojen na dve leti ječe.

Po izpustitvi iz zapora se je leta 1932 vrnil v Ljubljano, kjer so ga imenovali za člana novega Pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo. Edvard Kardelj je nato skupaj z Borisom Kidričem in Francem Leskoškom postal eden od članov novega vodstva slovenskih komunistov, potem ko so nekateri starejši vodilni slovenski komunisti izstopili ali bili izločeni iz KPJ-ja.

Aprila 1937 je na Čebinah organiziral sestanek, na katerem so ustanovili Komunistično partijo Slovenije (KPS) kot sestavni del Komunistične partije Jugoslavije (KPJ).

27. aprila 1941 je bil eden izmed pobudnikov ustanovitve Protiimperialistične fronte. Kljub okupaciji Jugoslavije od sil osi KPJ tedaj še ni imela za cilj osvoboditve izpod okupatorja. Šele po napadu na Sovjetsko zvezo je Kardelj pozval k oboroženemu odporu proti okupatorju in predstavnikom drugih slovenskih političnih strank. Protiimperialistično fronto so preimenovali v Osvobodilno fronto. V času druge svetovne vojne je bil član Vrhovnega štaba NOV in POJ.

Edvard Kardelj je bil nato od leta 1946 do 1948 predsednik kontrolne komisije, v letih od 1948 do 1953 zunanji minister Jugoslavije, leta 1949 so ga zaradi političnih zaslug imenovali za častnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Leta 1953 je postal predsednik izvršnega sveta Jugoslavije, pozneje predsednik jugoslovanske ljudske skupščine in je do smrti 1979 zasedal najvišje funkcije v državni oblasti. Bil je najvišji in najvplivnejši funkcionar Zveze komunistov Slovenije (KPS) in Zveze komunistov Jugoslavije (KPJ).

Med letoma 1979 in 1990 je nosila njegovo ime tudi Univerza v Ljubljani, in sicer Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Po razpadu režima so večino objektov preimenovali, nekateri objekti (npr. Kardeljeva ploščad v Ljubljani) pa so še ohranili njegovo ime.

https://zdjp.si/wp-content/uploads/2015/10/ASHS_21-2011-2_Pirjevec-Joze.pdf

SREČA

 »Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična stranka. Srečo si lahko človek ustvari samo sam. Toda ne sam kot posameznik, ampak samo v enakopravnih odnosih z drugimi ljudmi. V teh odnosih mora samoupravno in svobodno obvladati svoje posamezne in splošne družbene odnose ter - v ustreznih demokratičnih organizacijskih oblikah - tudi državo, sistem in politično stranko kot instrumente svojega lastnega samoupravljanja. Avantgardne sile socializma in socialistična družba imajo lahko potemtakem samo en cilj - da glede na možnost danega zgodovinskega trenutka ustvarjajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko - na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev - svobodno delal in ustvarjal za svojo srečo. To je samoupravljan.«
Edvard Kardelj: Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja
https://www.marxists.org/slovenian/teor_jug_soc/edvard_kardelj/poglavje_01.htm


Na današnji dan - Page 12 10424610
                                                      Edvard Kardelj in Josip Broz Tito v času NOB

Na današnji dan - Page 12 Edvard11
                                                      Edvard Kardelj in Josip Broz Tito na Visu v času NOB

Na današnji dan - Page 12 Marsha10
               Edvard Kocbek za Edvardom Kardeljem in na desni Titom na Visu maja 1944

Na današnji dan - Page 12 222-no10
Josip Broz Tito, Koča Popović in Edvard Kardelj, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta na ustanovnem zasedanju neuvrščenih držav, Beograd, 1961

Na današnji dan - Page 12 O_454410
                                                          Vladimir Bakarić, Josip Broz Tito in Edvard Kardelj

Na današnji dan - Page 12 E30f0f10
Odnos Tita in Kardelja je ena najbolj perečih jugoslovanskih zagonetk. Njuna zgodovina je polna konfliktov, a tudi prijateljstva.


Zoran I: komentar modifikovan dana: 28.01.20 21:21; prepravljeno ukupno 6 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime28.01.20 20:31

CIRIL KOSMAČ

Na današnji dan leta 1980 se je poslovil pisatelj, prevajalec in scenarist Ciril Kosmač.

Zaradi sodelovanja v organizaciji TIGR je bil leta 1929 kot eden prvih Slovencev aretiran, vendar so ga leta 1930 na tržaškem procesu oprostili zaradi mladoletnosti. Nato je prebegnil v Ljubljano, kjer je sodeloval pri različnih organizacijah in časopisih.

Zatem je odšel v Pariz (1938) in se pozneje preselil v London (1942), kjer je delal na radiu BBC. Leta 1944 se je vrnil v domovino in se pridružil partizanom.
Po vojni je bil urednik Slovenskega poročevalca, Tovariša in dramaturg pri Triglav filmu. Od leta 1961 je bil član SAZU-ja. Štiri leta pozneje je prejel Župančičevo nagrado. Leta 1968 je postal predsednik Društva slovenskih pisateljev. Leta 1979 mu prisodijo Prešernovo nagrado, ki pa je naslednjega leta ni mogel prevzeti, saj je umrl 28. januarja 1980 v Ljubljani. Pokopan je na pokopališču v Ročah nad Slapom ob Idrijci.

Kosmača uvrščamo v povojno slovensko pripovedništvo, in sicer v socialni realizem. Pisal je v glavnem kratko prozo in je s svojimi zgodbami arhaičnemu tolminskemu svetu postavil svojevrsten spomenik, predvsem z liki svojih del, kot so Tantadruj, očka Orel ali Črnilogar. Knjiga Balada o trobenti in oblaku je bila prevedena v kar petnajst jezikov, romanu Pomladni dan pa pripisujejo velik vpliv na razvoj slovenske pripovedne proze.

Po njegovem scenariju je nastal tudi prvi slovenski zvočni in igrani celovečerni film Na svoji zemlji.

https://www.kcktolmin.si/ciril-kosmac-zivljenjepis-in-dela/
http://www.tol-muzej.si/razstave/stalne-razstave/kosmaceva-domacija
https://www.student.si/aktualno/nina-kosmac-vnukinja-cirila-kosmaca-imam-se-za-otroka-tretje-kulture/

Na današnji dan - Page 12 1410
                                                              Ciril Kosmač

Na današnji dan - Page 12 Bevk10
                                       France Bevk, Cene Vipotnik, Ciril Kosmač in Kajetan Kovič na obisku v Cerknem


Na današnji dan - Page 12 Kosmac10
                                                         Kosmačeva domačija in muzej na levem bregu reke Idrijce

Na današnji dan - Page 12 Dedek-10
                                                                            Ciril Kosmač in vnukinja Nina
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime02.02.20 15:30

02022020

DANES JE NEPONOVLJIV DAN

Današnji dan je nekaj posebnega. Tako z leve kot z desne se namreč bere enako – 02022020 (pravopisno ustrezni zapis je sicer 2. 2. 2020). Gre za t. i. palindromni dan, kakršnih je v 21. stoletju le nekaj.

»Število 2 simbolizira odnose, povezovanje, komunikacijo in odnos, ki ga gojimo do sebe. Na ta dan bi se lahko skrhali dolgotrajni odnosi, ki ne temeljijo na spoštovanju. Pojavila bi se lahko potreba po pogovoru in po premoči. Zelo verjetno je, da vam bo kdo stopil na žulj. Naš ego bo deloval močneje, zato se bomo težje prilagajali. Čez dan bi lahko doživeli oba ekstrema počutja: lahko boste polni energije, neučakani, morda celo vzkipljivi ali pa ravno obratno, utrjeni, ''cunjasti' in naravnost črnogledi. Zaradi močnega vpliva dvojke bi se naš pogled na situacijo ali neko osebo lahko dobesedno postavil na glavo. Možno je torej, da boste o nečem drastično spremenili mnenje.

Najpomembnejši odnos, ki ga gojimo celotno življenje, je odnos do sebe. Energija dneva bo krepila samopodobo in notranjo moč, zato počnite nekaj, kar vam bo dalo občutek smisla.«

Kako lahko energijo dneva uporabimo?

ODNOSI: Postavite se zase in končno postavite mejo. Povejte, kaj in zakaj vas moti. Spregovorite o svojih potrebah.

OSEBNO: Bodite odločni. Postavite si nove cilje, za katere menite, da so nedosegljivi. Zaupajte vase!

POSEL: Razmislite o povezovanju z nekom, ki vam lahko svetuje ali pomaga.

Današnji dan je ugoden dan tudi za poslovni dogovor ali pogovor z nekom, kogar se sicer bojite ali doživljate kot večvredne od sebe.

Naslednji podoben datum, a energijsko mnogo bolj eksploziven zaradi še ene ničle bo 20.02.2020 (20. 2. 2020). »Takrat bo definitivno kaj 'počilo',« pravi Lili Sorum.
https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/clanek/numerologinja-sporoca-danes-je-neponovljivi-dan-274680
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime07.02.20 22:00

CHARLIE CHAPLIN

Na današnji dan leta 1914 se je Charlie Chaplin prvič pojavil kot The Little Tramp (Potepuh) v Kid Auto Races at Venice, komediji studia Keystone, ki še danes sodi med najslavnejše v filmski zgodovini. Takšni so bili začetki uspešne kariere verjetno najbolj prepoznavne osebe nemega filma, ki ji je leta 1972 ameriška filmska Akademija podelila oskarja za življenjsko delo. Charlie Chaplin je umrl pet let pozneje v švicarskem mestu Vevey, ki leži nedaleč od Lozane.

KO SEM SE ZAČEL RESNIČNO IMETI RAD

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem spoznal, da sem vedno in ob vsaki priložnosti
na pravem mestu in ob pravem času,
in da je vse kar se dogaja pravilno -
od takrat dalje sem lahko miren.
Danes vem, da se to imenuje ZAUPANJE.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem lahko spoznal,
da so čustvena bolečina in trpljenje
za mene samo opozorila,
da živim v nasprotju z lastno resnico.
Danes vem, da se to imenuje BITI VERODOSTOJEN.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem
in lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast.
Danes vem, da se to imenuje ZRELOST.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem si prenehal krasti prosti čas,
in prenehal sem ustvarjati mogočne projekte za prihodnost.
Danes počnem samo to, kar ustvarja zadovoljstvo in radost,
tisto, kar ljubim in kar ustvarja smeh v mojem srcu,
na moj lasten način in v mojem osebnem ritmu.
Danes vem, da se to imenuje ČASTITOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se osvobodil vsega,
kar ni bilo zdravo zame, od jedi, ljudi, stvari, situacij
in od vsega, kar me je vedno ponovno povleklo nižje,
proč od samega sebe.
Na začetku sem to imenoval "zdravi egoizem",
a danes vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem prenehal imeti vedno prav,
tako sem bil manj v zmoti.
Danes sem spoznal, da se to imenuje SKESANOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se odrekel življenju v preteklosti,
in da skrbim glede prihodnosti.
Sedaj živim samo v tem trenutku, v katerem se vse začenja.
Tako živim danes in to imenujem ZAVEDANJE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem spoznal, da lahko od svojih misli zbolim in da sem lahko slaboumen.
Ko pa sem spet našel moči svojega srca,
je razum dobil pomembnega partnerja.
To vez danes imenujem MODROST SRCA.

Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav,
konfliktov in problemov s samim seboj in drugimi,
ker tudi zvezde sem ter tja trčijo med seboj
in nastanejo novi svetovi.
Danes vem: TO JE ŽIVLJENJE.

* Charlie Chaplin, sebi, za 70. rojstni dan. RIP
prevedel in obelodanil - Janez Kozamernik


Na današnji dan - Page 12 800px-28
                                                 Charlie Chaplin - The Little Tramp

Na današnji dan - Page 12 Little10
                                  Charlie Chaplin - The Little Tramp

Na današnji dan - Page 12 800px-29
                                                           Charlie Chaplin - The Little Trump - odhaja v zgodovino
Na vrh Go down
arcibald01
Podporučnik
Podporučnik
arcibald01

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
BROJ POSTOVA: : 1658
REPUTACIJA : 64
ČLAN OD: : 2013-12-19

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime08.02.20 10:00

Prešernov dan (s polnim uradnim imenom Prešernov dan, slovenski kulturni praznik) je osrednji slovenski kulturni praznik in državni praznik - dela prost dan v Republiki Sloveniji, ki ga praznujemo na 8. februar, obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.


Na današnji dan - Page 12 390px-Pre-ern-Goldenstein
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime16.02.20 20:57

VALENTINO ROSSI

Na današnji dan leta 1979 se je rodil italijanski motociklist Valentino Rossi in ima 41 let. V razredu do 125 ccm je debitiral 31. marca 1996 na VN Malezije, v sezoni 1997 pa je že postal svetovni prvak. Dve leti pozneje je bil najboljši v razredu do 250 ccm. Med letoma 2001 in 2003 je dobil skupni seštevek v kraljevskem razredu s Hondo, potem pa je prestopil v Yamaho in bil nepremagljiv še v sezonah 2004, 2005 in 2008.Prvo dirko je zmagal pred 21 leti 311 dnevi leta 1996 na GP Češki.P
Pri Yamahi so objavili, da bo v sezoni 2021 za njih vozil Fabio Quartataro, zato, se bo moral tudi Valentino Rossi odločiti kako in kje naprej.

ANKETA:

* 30% - je glasovalo, da bo Valentino Rossi dirkal tudi v sezoni 2021 in sicer s številko 46 v moštvu Yamaha Petronas; 
* 24% - je glasovalo, da bo Valentino Rossi še v tej sezoni objavil konec dirkanja in upokojitev;
* 19% - je glasovalo, da bo dirkaško pot nadaljeval v Rallyu, Nascarju, itd...;
* 14% - je glasovalo, da bo nadaljeval svojo pot kot team manager;
* 13% - je glasovalo, da bo nadaljeval z drugim motorjem, kot Ducati Pramac oziroma Aprilia;
14.februar 2020
https://motosprint.corrieredellosport.it/news/motomondiale/moto-gp/2020/02/14-2742722/cosa_far_rossi_nel_2021_ecco_i_risultati_del_sondaggio/

DOSEŽKI:

Zmage: 115
Drugo mesto: 65
Tretje mesto: 52
Stopničke: 232
Pole Position: 65
Najhitrejši krogi: 95
Svetovna prvenstva: 9 - 1997, 1999, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2008, 2009,
Točke: 6247

http://www.valentinorossi.com/en/
https://www.facebook.com/ValentinoRossiVR46Official/
http://www.motogp.com/en/riders/Valentino+Rossi

VALENTINO ROSSI & LEWIS HAMILTON

Srečala sta se 13.decembra 2019 na dirkališču Tormo v Španiji in zamenjala vlogi, pri tem sta se zelo zabavala in uživala, skupaj sta osvojila 15 naslovov svetovnega prvaka. 
https://www.youtube.com/watch?time_continue=5&v=3V6RQFbsIr4&feature=emb_logo


Na današnji dan - Page 12 Valent11
                                                  Valentino Rossi na Aprilia 125 ccm leta 1996

Na današnji dan - Page 12 Maxres11
                                              Valentino Rossi na 250 ccm leta 1999 na dirki v Mugellu

Na današnji dan - Page 12 65007810
                                                                     Valentino Rossi na Yamahi M1

Na današnji dan - Page 12 Valent11
                                                                   Valentino Rossi na Ducati leta 2012 v Avstraliji

Na današnji dan - Page 12 14380510
                                              Valentino Rossi je na zadnji dirki v Qatarju dosegel odlično 3.mesto

Na današnji dan - Page 12 Valent10
                                                          V Fioranu je leta 2005 je preizkusil tudi Ferrari Formula 1

Na današnji dan - Page 12 Ferrar10
                                                       Valentino Rossi je v Fioranu preizkusil najnovejši Ferrari 488 Pista

Na današnji dan - Page 12 Valent13
                                                       Valentino Rossi je v Fioranu pokazal vse svoje mojstrovine

Na današnji dan - Page 12 18214410
                                                                  Zmagal je rudi na zadnjem Rallyju Monza

Na današnji dan - Page 12 09332610
                                                   Tudi v letošnjem letu je napovedal boj za 10 naslov svetovnega prvaka

Na današnji dan - Page 12 09354910
                                                               Valentino Rossi na svojih in mejah svoje Yamahe

Na današnji dan - Page 12 Rossi10
           13.decembra 2019 sta se s Svetovnim prvakom Lewisom Hamiltonomv Formuli 1 preizkusila tudi na motorju

Na današnji dan - Page 12 11111112
                                       Tokrat je Lewis Hamilton na motorju Yamaha in Valentino Rossi v Mercedesu AMG F1

Na današnji dan - Page 12 14380310
                                                       S svojo Yamaho bosta tudi v letu 2020 nerazdružljiva

Na današnji dan - Page 12 800px-30
                             Tudi letos bo Valentino Rossi razveseljal svoje navijače

Na današnji dan - Page 12 18524010
                                               Valentino Rossi na testiranjih 8.februarja 2020 s svojo Yamaho v Sepangu
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime26.02.20 21:43

VICTOR HUGO

Na današnji dan leta 1802 se je rodil francoski pesnik, pisatelj in dramatik Victor Hugo, najpomembnejši predstavnik francoske romantike. Z Notredamskim zvonarjem je ustvaril zgodovinski roman, katerega središče je pariška katedrala, njena na novo odkrita arhitekturna lepota in življenje okoli nje. Vse je naslikano v močnih kontrastnih barvah. Leta 1824 je ustanovil revijo La Muse francaise, glasilo francoskih romantikov. Ukvarjal se je tudi s politiko in bil nekaj časa poslanec v parlamentu, v času Napoleona III. pa je moral v izgnanstvo, kjer je preživel 19 let. Umrl je leta 1885.

DELA:

* Nouvelles Odes (1824)
* Bug-Jargal (1826)
* Han d'Islande (1823)
* Ode i balade (1826) zbirka
* Cromwell (1827) esej
* Les Orientales (1829)
* Zadnje leto obsojenih (Le Dernier jour d'un condamné), (1829)
* Hernani (1830) igra
* Cerkev Notre-Dame (1831), (Notre-Dame de Paris) - Tudi Zvonar Notre-Dame
* Marion Delorme (1831)
* Jesensko listje ('Les Feuilles d'automnes) (1831)
* Kralj uživa (Le roi s'amuse), (1832)
* Lucrèce Borgia (1833)
* Marija Tudor (1833)
* Mirabeau (1834)
* Littérature et philosophie mêlées (1834)
* Claude Gueux (1834)
* Angelo (1835)
* Les Chants du crépuscule (1835)
* Les Voix intérieures (1837)
* Ruy Blas (1838)
* Les Rayons et les ombres (1840)
* Rajna (1842)
* Les Burgraves (1843)
* Napoléon mali (1852)
* Les Châtiments (1853)
* Pisma Louisu Bonapartu (1855)
* Les Contemplations (1856)
* La Légende des Siècles (1859)
* Nesrečniki (1862), (tudi l'Miserables, poznan tudi kot muzikal)
* William Shakespeare (esej) (1864)
* Les Chansons des rues et des bois (1865)
* Les Travailleurs de la Mer (1866)
* Pariz - vodič (1867)
* Človek, ki se smeje (1869), (L'Homme qui rit)
* Leto groze (1872)
* Triindevetdeset (Quatre-vingt-treize) (1874)
* Mes Fil (1874)
* Actes et paroles — Avant l'exil (1875)
* Actes et paroles - Pendant l'exil (1875)
* Actes et paroles - Depuis l'exil (1876)
* La Légende des Siècles - 2. dio (1877)
* Umetnost bivanja (1877)
* Histoire d'un crime 1. dio (1877)
* Histoire d'un crime 2. dio (1878)
* Papa (1878)
* Religions et religion (1880)
* L'Âne (1880)
* Les Quatres vents de l'esprit (1881)
* Torquemada (1882)
* La Légende des siècles Tome III (1883)
* L'Archipel de la Manche (1883)

DELA - POSTHUMNO

* Théâtre en liberté (1886)
* Satanov konec (La fin de Satan) (1886)
* Choses vues - 1. serija (1887)
* Toute la lyre (1888)
* Alpe i Pireneji (1890)
* Bog (1891)
* Francija in Belgija (1892)
* Toute la lyre - nouvelle série (1893)
* Correspondances - Tome I (1896)
* Correspondances - Tome II (1898)
* Les années funestes (1898)
* Choses vues - 2. serija (1900)
* Post-scriptum de ma vie (1901)* Dernière Gerbe (1902)
* Mille francs de récompense (1934)
* Océan. Tas de pierres (1942)
* Pierres (1951)
* Pogovori z večnostjo
* Kar nekaj Hugojeve poezije so priredili v libreto Verdija

Na današnji dan - Page 12 800px-31
                                                         Victor Hugo leta 1929

Na današnji dan - Page 12 Victor10
                                                             Victor Hugo

Na današnji dan - Page 12 Victor11
                                              Victor Hugo Notredame leta 1831

Na današnji dan - Page 12 Ebcose10
                                       Victor Hugo Les Misérables 1862

Na današnji dan - Page 12 800px-32
                                                Victor Hugo 5 Frankov leta 1959
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime01.03.20 19:21

SANDRO BOTTICELLI & ALESSANDRO DI MARIANO DI VANNI FILIPEPI

Na današnji dan leta 1444 ali 1445 (vprašljivo), se je rodil italijanski slikar Alessandro di Mariano di Vanni Filipepi, bolj znan kot Sandro Botticelli.
Bil je eden osrednjih slikarjev obdobja florentinske zgodnje renesanse, ki ga je sto let kasneje Giorgio Vasari v Boticellijevem življenjepisu opisal kot zlato dobo.

Njegova najbolj produktivna leta so bila tista v 80. letih 15. stoletja. Uveljavil se je kot eden najbolj zaželenih slikarjev, njegov sloves pa se je po odhodu v Rim, kjer je ustvarjal po naročilu samega papeža, le še povečal. V večno mesto ga je leta 1481 povabil takratni papež Sikst IV., ki si je zaželel stenske poslikave v svoji kapeli, danes poznani kot Sikstinska kapela, in papeževih prostorih.

Leta 1482 se je Botticelli vrnil v Firence, kjer je postal, kot ga je v svojih 'Življenjih' označil Vasari, goreči Savonarolov privrženec. V tistem desetletju so nastala Botticellijeva najslavnejša profana dela, kot so Pomlad, Venera in Merkur ter Rojstvo Venere, antično motiviko pa je nato pod vplivom tega vplivnega pridigarja opustil, po Savonarolovi smrti pa je slikal le še v mračnem asketskem slogu.
Umetnik je umrl leta 1510.

Na današnji dan - Page 12 Sandro10
                                                                 Sandro Botticelli

Na današnji dan - Page 12 1280px39
                                                                       Pomlad (La Primavera), 1478/1482

Na današnji dan - Page 12 Bottic10
                                               Kaznovanje upornikov, detajl freske v Sikstinski kapeli, 1481–1482

Na današnji dan - Page 12 1280px40
                                                                          Venera in Mars okoli 1483

Na današnji dan - Page 12 1280px41
                                                                   Rojstvo Venera (La nascita di Venere), 1486

Na današnji dan - Page 12 1280px42
                                                             Parisova sodba (Il giudizio di Paride) 1485 - 1488

Na današnji dan - Page 12 1280px43
                                                                              Apelovo obrekovanje, okoli 1495

Na današnji dan - Page 12 Pallas10
                     Minerva in Kentaver (Pallade e il centauro), 1482/83 ali po 1485
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime02.03.20 19:01

MARIO ANDRETTI

Mario Andretti se je rodil 28.februarja 1940 v Motovunu na Hrvaškem in je praznoval 80 let.
Mario Gabriele Andretti, bolj znan kot Mario Andretti, je upokojeni italijansko-ameriški dirkač Formula 1, svetovni prvak v sezoni 1978 s šestimi zmagami in eden najuspešnejših avtomobilističnih dirkačev v zgodovini ZDA. V sezoni 1977, sezoni pred naslovom, je osvojil tretje mesto v prvenstvu s štirimi zmagami (eno več kot prva dva, Niki Lauda in Jody Scheckter), a tudi kar sedmimi odstopi, ki so ga stali boljše uvrstitve. Med letoma 1965 in 1994 je vsakič nastopal na dirki Indianapolis 500, dosegel je eno zmago leta 1969, dve drugi mesti v letih 1981 in 1985 ter eno tretje mesto, prvič ko je nastopal, leta 1965.
Tudi oba njegova sinova, Michael in Jeff, sta dirkača, tako kot tudi pokojni nečak John ter vnuk Marco.
V dolgoletni dirkaški karieri je dirkal z moštvi Lotus, STO Corporation, Ferrari, Parnelli, Alfa Romeo in Williams. Prav tako je edini dirkač, ki je zmagal 500 milj Daytone leta 1967, 500 milj Indianapolisa leta 1969 in Svetovno prvenstvo Formule 1 leta 1978 ter Ameriško prvenstvo CART leta 1984.

Nastopi: 131
Zmage: 12
Stopničke: 19
Pole position: 18
Najhitrejši krogi: 10
Točke: 180
Svetovni prvak:
* Formula 1 - 1978
* Serija CART (ZDA) - 1984

Na današnji dan - Page 12 Img81410
                               Jubilejna revija Autosprint posvečena Mario Andretti

Na današnji dan - Page 12 B3-bg611
                                                     Mario Andretti na dirkah v šestdesetih letih preteklega stoletja

Na današnji dan - Page 12 H2y3l610
                                                                Leta 1968 je debitiral v Formuli 1 z Lotusom 49B

Na današnji dan - Page 12 Https_10
                                                 Leta 1969 je zmagal na legendarni dirki 500 milj Indianapolisa

Na današnji dan - Page 12 6-197010
                                                       Leta 1970 je tekmoval v Daytoni s Ferrari 512S

Na današnji dan - Page 12 48437210
                                                                Leta 1971 je Mario Andretti dirkal na Ferrari 312 B

Na današnji dan - Page 12 Ferrar34
                                                                Leta 1972 je Mario Andretti dirkal na Ferrari 312B2

Na današnji dan - Page 12 0cef1710
                                                     Leta 1972 je Mario Andretti dirkal na Ferrari 312 PB v Sebringu

Na današnji dan - Page 12 200710
                                                            Leta 1974 je dirkal v Kanadi z Parnelli VPJ4

Na današnji dan - Page 12 Tumblr10
                                                         Leta 1974 je Mario Andretti v Monzi dirkal z Alfa Romeo 33TT12

Na današnji dan - Page 12 Parnel10
                                                             Leta 1975 je Mario Andretti dirkal za moštvo Parnelli Jones

Na današnji dan - Page 12 Lotus_10
                                                                Leta 1976 je z Lotusom 77 zmagal na Japonskem

Na današnji dan - Page 12 Andret10
                                                Leta 1977 je Mario Andretti dirkal z Lotusom 78 in zmagal štirikrat

Na današnji dan - Page 12 2010-110
                                           Leta 1978 je Mario Andretti postal z Lotus 79 Svetovni prvak v Formuli 1

Na današnji dan - Page 12 9a0e9611
                                                         Leta 1981 je dirkal za Alfa Romeo tudi v Montecarlu

Na današnji dan - Page 12 9926fd10
                                                Leta 1982 je dirkal z Williamsom FW07 v Long Beachu

Na današnji dan - Page 12 Ferrar33
                                                    Leta 1982 je s Ferrarijem v Monzi dosegel pole position

Na današnji dan - Page 12 1993an10
                                     Leta 1993 in 1994 je dirkal v seriji CART za moštvo Newman Haas

Na današnji dan - Page 12 Mario-10
                                        Lani avgusta je bil na 400 Charlotte Motor Speedway častni voznik Pace Car

Na današnji dan - Page 12 Avto_f10
                                     Mario Andretti je zapeljal z dirkalnikom tudi ameriškega predsednika Donalda Trumpa
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime08.03.20 13:06

8.MAREC - DAN ŽENA

Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga po svetu že od leta 1917 praznujejo vsako leto 8. marca.

Ameriške socialistke so 8. marca 1910 prvič manifestirale za žensko enakopravnost. V spomin na te demonstracije je političarka Klara Zetkin še istega leta na 2. ženski konferenci v Kobenhavnu predlagala ta dan za mednarodni praznik žensk.

Na ta dan praznujejo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost ter dosežke žensk. Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka in socialistka Klara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933).

Zetkinova se je začela za enakopravnost žensk bojevati leta 1889. Pobudo za dan, posvečen ženskam, je dala na 2. mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvi dan žena (takrat še ni bil mednarodni) so praznovali v ZDA 28. februarja 1909, ko ga je razglasila Socialistična stranka Amerike.

Prvič so medarodni praznik praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Takrat je za praznik vseh žensk veljal še 19. marec. Mednarodni dan žena se na 8. marca praznuje od leta 1917.
Praznik je nastal tudi v spomin na vse ženske (bilo jih je več kot 140), ki so umrle v požaru v newyorški tovarni Triangle leta 1911. 8. marec so pozneje izbrali zato, ker so v New Yorku na ta dan leta 1857 ženske, zaposlene v tekstilni industriji, prvič stavkale.

Leta 1908 je več kot 15 tisoč žensk protestiralo v New Yorku, saj so želele višjo plačo in volilno pravico. 8. marca 1913 so ženske po Evropi imele mirovne shode. V Rusiji, Belorusiji, Makedoniji, Moldaviji in Ukrajini je ta dan državni praznik.

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno leto pozneje. Pomembna letnica v boju za enakopravnost je 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka na graški fakulteti doktorirala iz filozofije.

Ženske so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 so v ustavo SFRJ dodali določilo, da ima vsaka ženska svobodo pri odločanju o rojstvu otrok, tri leta pozneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.



Na današnji dan - Page 12 Dscn3118
                                   Ob današnjem prazniku tudi Idrijska čipka simbolizira veliko srce matere in ženske
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime15.03.20 17:15

MOŠA PIJADE

Na današnji dan leta 1957 je umrl Moša Pijade, revolucionar, publicist, slikar in novinar, soustanovitelj jugoslovanske komunistične partije. Leta 1925 je bil kot urednik glasila Komunist obsojen na 20 let ječe, kjer je prevedel Marxov Kapital. Med narodnoosvobodilnim bojem je sodeloval v vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske, februarja leta 1942 je oblikoval fočanske predpise, leto pozneje pa je bil izbran za podpredsednika Avnoja.

Moša Pijade je bil rojen v Beogradu premožni družini judovskega porekla. V svojem rodnem kraju je zaključil nižjo gimnazijo in se zatem vpisal na študij slikarstva, ki ga je vodil od Beograda preko Münchna do Pariza med letoma 1905 in 1910. Zraven tega se je aktivno ukvarjal z novinarstvom, katerega prve korake je napravil leta 1910, pomemben pa je njegov položaj sekretarja Združenja novinarjev v letih 1911 in 1912. Leta 1919 je izdajal časopis Slobodna reč.

1. januarja 1920 je Moša Pijade postal član Komunistične partije Jugoslavije ter bil v naslednjih dveh letih član njenega izvršnega odbora, medtem pa urednikoval tako časopisu Slobodna reč kot časopisu Organizovani radnik. Zaradi komunistične aktivnosti je bil aretiran in obsojen na zaporno kazen, zaradi česar je v zaporih Sremska Mitrovica in Lepoglava preživel leta 1925-1939. V slednjem je prevedel Marxov Kapital v srbohrvaščino in spoznal Josipa Broza Tita, v znak dobrega prijateljstva mu je naslikal tudi portret. Po prihodu na prostost je ponovno živel v Beogradu kot slikar, nakar so ga 1941. leta zopet obsodili na zaporno kazen ter ga poslali v koncentracijsko taborišče Bileča. Tam je dočakal pričetek druge svetovne vojne v Jugoslaviji.

Moša Pijade se je zatem znašel med organizatorji trinajstojulijske vstaje v Črni Gori, nato pa bil član vrhovnega štaba Narodnoosvobodilnih in partizanskih odredov Jugoslavije (NOPOJ), kot partizan pa je nastopal z imenom Čika Janko. V prvi polovici leta 1942 so pod peresom Moše Pijade nastali Fočanski predpisi, ki so na osvobojenem ozemlju omogočali organizacijo življenja in sistema narodnoosvobodilnemu odboru. Moša Pijade se je novembra 1942 udeležil prvega zasedanja AVNOJ v Bihaču, na drugem zasedanju novembra 1943 v Jajcu pa je bil njegov podpredsednik in soavtor nekaterih pomembnih sklepov zasedanja. V Jajcu je novembra 1943 prav tako ustanovil telegrafsko agencijo novonastale Jugoslavije, Tanjug. Jeseni 1944 in v začetku 1945 je potoval kot politični predstavnik v Moskvo.

Po koncu vojne je bil Moša Pijade v Beogradu izvoljen za poslanca ljudske skupščine Federativne federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ) in Ljudske republike Srbije. Bil je eden od šestih podpredsednikov prezidija zvezne skupčine (kot zastopnik Srbije), predsednik sprva izvršilnega, zatem pa zakonodajnega odbora narodne skupščine FLRJ je bil do januarja 1953, od takrat pa do 28. januarja 1954 pa je zasedal funkcijo podpredsednika zveznega izvršnega sveta. Njegova zadnja funkcija, ki jo je zasedel po odstopu oz. odstavitvi Milovana Đilasa, je bil položaj predsednika zvezne ljudske skupščine. Na tem mestu je sodeloval pri ustvarjanju zakonodajnega sistema in novega ustavnega reda.

Kot predstavnik FLRJ se je udeležil pariške mirovne konference leta 1946, nadalje pa vodil jugoslovanske delegacije v Združenem kraljestvu, Franciji, Turčiji, Gržiji in Češkoslovaški. Politična kariera mu je prinesla članstvo v politbiroju CK KPJ (1948), kasneje izvršnem odboru centralnega komiteja (CK) Zveze komunistov Jugoslavije, zveznem odboru Socialistične uveze delovnega ljudstva (SZDL) in centralnem odboru Zveze Borcev. Poleg tega je bil član Srbske akademije znanosti in umetnosti, Združenja novinarjev in Združenja likovnih umetnikov Jugoslavije.
Leta 1955 je izstopil iz političnega življenja in se odselil v Pariz, kjer je umrl 15. marca 1957.
Moša Pijade je imel čin rezervnega generalmajorja Jugoslovanske ljudske armade (JLA). 

ODLIKOVANJA

* narodni heroj
* red junaka socialističnega dela
* red bratstva in enotnosti
* red partizanske zvezde
* red zaslug za ljudstvo
* red narodne osvoboditve
* red za hrabrost

https://sl.wikipedia.org/wiki/Mo%C5%A1a_Pijade

Na današnji dan - Page 12 Pijade10
                           Moša Pijade in Josip Broz Tito v zaporu Lepoglava leta 1928

Na današnji dan - Page 12 Moea_p10
                                      Politični zapornik Moša Pijade s svojimi tovariši v zaporu Sremski Mitrovici leta 1934

Na današnji dan - Page 12 Anti-f10
                                                                Josip Broz Tito in Moša Pijade novembra 1943 v Jajcu

Na današnji dan - Page 12 11542410
Ivo Lola Ribar, Moša Pijade, Vladimir Velebit, Ivan Ribar, Vlado Ribnikar, Lepa Pijade, Olga Humo in Jara Ribnikar novembra 1943 v Jajcu

Na današnji dan - Page 12 67745910
                                                                  Moša Pijade na II.zasedanju Avnoja v Jajcu

Na današnji dan - Page 12 40c44c11
 Ob razglasitvi enotne vlade Demokratične federativne Jugoslavije na sliki Ivo Lola Ribar, Aleksandar Rankovič, Josip Broz Tito,
                                                                        Moša Pijade in Edvard Kardelj

Na današnji dan - Page 12 Tito1110
V.Kongres ZKJ leta 1948 od desne proti levi: Milovan Đilas, Aleksandar Ranković, Moša Pijade, Josip Broz Tito, Edvard Kardelj
                                                                        in Franc Leskovšek Luka

Na današnji dan - Page 12 1952_110
                                     Josip broz Tito in Moša Pijade ter Vladimir Bakarić leta 1952 ob ogledu avtorskih portretov

Na današnji dan - Page 12 Stevan10
              Moša Pijade februarja 1957 odhaja na mirovno konferenco v Pariz in London

Na današnji dan - Page 12 Moea_p11Na današnji dan - Page 12 Mosa-p12Na današnji dan - Page 12 Znacka10
              Moša Pijade znamka za 5 din iz leta 1968 in Fočanski predpisi znamka za 3,50 din leta 1982            Značka Moša Pijade
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime16.03.20 15:09

ALDO MORO

Na današnji dan leta 1978 so italijanske rdeče brigade ugrabile politika in nekdanjega premierja Italije Alda Mora. Po 55 dneh neuspelih zahtev so pripadniki rdečih brigad voditelja krščanskih demokratov in zmernega socialista usmrtili, njegovo telo pa odvrgli na neki ulici v Rimu.

Ena najbolj znanih levičarskih terorističnih skupin v zahodni Evropi so bile italijanske Rdeče brigade. Nastale so v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, najbolj dejavne pa so bile v sedemdesetih letih. Delovale so po zgledu latinskoameriških gverilskih gibanj.

Najbolj znana teroristična akcija Rdečih brigad sta bila ugrabitev in umor italijanskega predsednika vlade, krščanskega demokrata Alda Mora, leta 1978. Povod za ugrabitev Mora je bila njegova napoved, da bo v vlado povabil tudi komuniste. Italijanski organi pregona so jedro organizacije razbili konec osemdesetih let, a še danes so dejavne posamezne speče celice, znane kot Nuove Brigate Rosse.

Rdeče brigade so v obdobju od leta 1974 do 1988 prevzele odgovornost za 88 umorov. Njihove žrtve so bili povečini pripadniki oboroženih sil, generali, preiskovalci in tožilci. Organizacija se je financirala z ropi bank in finančnih ustanov.


Na današnji dan - Page 12 Index18
                                                                                           Aldo Moro

Na današnji dan - Page 12 Moro_a10
                                                                      Predsednik vlade Giulio Andreotti in Aldo Moro

Na današnji dan - Page 12 Aldo-m10
                                                                            Henry Kissinger in Aldo Moro

Na današnji dan - Page 12 72569511
                                                      Aldo Moro na obisku pri papežu Paolo VI

Na današnji dan - Page 12 Aldo_m13
                                        Aldo Moro in Richard Nixon leta 1970

Na današnji dan - Page 12 Via_fa11
                                                   Napad na Alda Mora in blokada spremstva v Via Fani

Na današnji dan - Page 12 6fd57810
                                                                  Usmrtitev spremljevalcev in ugrabitev Alda Mora

Na današnji dan - Page 12 Aldo_m11
                                Aldo Moro je bil v ujetništvu Rdečih Brigad celih 55 dni

Na današnji dan - Page 12 50665911
                                                          Alda Mora so 9.maja 1978 našli v Renault 4

Na današnji dan - Page 12 Aldomo10
                                                                Memorial Aldo Moro na Via Caetani v Rimu

Na današnji dan - Page 12 Logo_u10
       Univerza v Bari poimenovana Aldo Moro
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime17.03.20 17:00

TINA MAZE

Na današnji dan leta 2013 je slovenska smučarka Tina Maze osvojila veliki kristalni globus in postala najboljša smučarka sezone. Velikemu je dodala še dva mala kristalna globusa.

Mazejeva je v sezoni osvojila 11 zmag in skupaj 24-krat stala na stopničkah zmagovalnega odra. S tem je podrla rekord največ osvojenih stopničk v sezoni, z zbranimi 2.414 točkami pa je presegla tudi rekord največ osvojenih točk v eni sezoni in prehitela znamenitega avstrijskega smučarja Hermanna Maierja.

V sezoni 2012/13 je osvojila veliki kristalni globus za skupno prvo mesto v svetovnem pokalu ter prvi mesti v veleslalomskem in superveleslalomskem seštevku ter drugi mesti v slalomu in smuku.
Tina Maze se je rodila 2. maja 1983 v Slovenj Gradcu. Januarja 1999 je pri 15 letih debitirala v svetovnem pokalu. Pri 17 letih se je udeležila svojega prvega svetovnega prvenstva, naslednje leto pa olimpijskih iger, na katerih je veleslalomsko preizkušnjo končala na 12. mestu. Kariero je začela kot specialistka za veleslalom, nato pa je začela tekmovati še v vseh drugih disciplinah.

Prvo zmago v karieri je dosegla leta 2003 v Söldnu in skupni seštevek končala na 38. mestu z doseženimi 190 točkami, vsemi v veleslalomu. Sezona 2005 je bila uspešnejša, saj je trikrat zmagala v veleslalomu ter bila še dvakrat tretja v superveleslalomu. Sezono je končala na 10. mestu s 650 točkami, od tega jih je 366 osvojila v veleslalomu, v katerem je bila v skupnem seštevku četrta. Naslednjo sezono je s 525 točkami končala na 14. mestu. Sezona 2007 ni bila tako uspešna, saj se niti enkrat ni uvrstila na zmagovalni oder, med deseterico pa je tekme končala le trikrat. Sezono je končala na 30. mestu z 268 točkami. Februarja 2008 je v St. Moritzu dobila svoj prvi smuk v karieri, to je bila tudi prva ženska smukaška zmaga za Slovenijo. Sezono je končala 28. z 287 točkami.

Začetki, ko je Tina Maze zapustila slovensko reprezentančno ekipo in začela trenirati s svojo ekipo Team to aMaze, so bili težki. Z visokimi številkami se je počasi začela prebijati med najboljše. Odločitev se je obrestovala na domačem veleslalomu v Mariboru, kjer je zmagala leta 2009. Sezono je končala na šestem mestu z osvojenimi 852 točkami.

V naslednji sezoni se je trikrat povzpela na oder za zmagovalce; zmagala je v veleslalomu v Garmischu ter bila druga v veleslalomu in slalomu. Petnajstkrat se je uvrstila med deseterico ter bila četrta v skupnem seštevku. Sezono 2011/2012 je začela z nekaj dobrimi rezultati in stopničkami. Prvo zmago sezone je dosegla v Trbižu v superkombinaciji. Na stopničkah je stala osemkrat, skupni seštevek pa končala na 3. mestu s 1139 točkami. Na svetovnem prvenstvu v Garmischu je osvojila srebro v superkomninaciji ter zlato v veleslalomu. Sezona 2012 je bila zelo nenavadna. Zmagala ni na niti eni tekmi, desetkrat stala na stopničkah, nekajkrat pa le za las zgrešila zmago. 1402 osvojenih točk je zadostovalo za skupno drugo mesto.
Sezona 2012/2013 je bila sezona podiranja rekordov. Končala jo je z 11 zmagami in postavila rekord po številu osvojenih točk 2.414.

https://www.instagram.com/tinamaze83/
https://twitter.com/tinamaze
https://cosmopolitan.metropolitan.si/zvezde/foto-tako-je-svoje-prvo-poletje-s-hcerko-prezivela-tina-maze/
https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/tina-maze-je-videti-fantasticno-to-dokazuje-slika-na-instagramu/

TINA MAZE LENZIA

https://zlatarnacelje.com/si/kolekcije/srebrnik-tina-maze
https://zlatarnacelje.com/si/kolekcije/tina-maze

MY WAY IS MY DECISION

https://www.youtube.com/watch?v=0qcEVMS4sFI
https://www.youtube.com/watch?v=yZ_qK43NaZY

Na današnji dan - Page 12 Maze-110
                                                             Tina Maze na Olimpijskih igrah v Vancouvru leta 2010

Na današnji dan - Page 12 Ero0zw10
               Na Olimpijskih igrah leta 2010 je zmagala Victoria Rebensburg, druga je bila Tina Maze in tretja Elisabeth Görgl

Na današnji dan - Page 12 Tina-m14
                                              Tina Meze s srebrnima olimpijskima medaljama iz Vancouvra leta 2010

Na današnji dan - Page 12 Maze_a10
                                                              Tina Maze na treningu smuka v Aareju leta 2011

Na današnji dan - Page 12 Tina_m10
                                             Tina Maze v sezoni 2013 osvojila veliki kristalni globus in dva mala kristalna globusa

Na današnji dan - Page 12 Bgrhmp10
                          Na Olimpijskih igrah v Sochiju leta 2014 sta si zlato medaljo delili Dominique Gisin in Tina Maze

Na današnji dan - Page 12 Tinama10
                           Na Olimpijskih igrah v Sochiju je Tina Maze osvojila dve zlati medalji

Na današnji dan - Page 12 Srebrn12Na današnji dan - Page 12 Tina_m12Na današnji dan - Page 12 Cekin-10
   1 unčni srebrnik 2500x3 komadov Lenzia Tina Maze s koščkom njenih smuči 2011, njene čelade in vgrajenega diamanta rekordne sezone z 2414 točkami
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime19.03.20 19:24

PINK PANTER

Na današnji dan leta 1963 je svet prvič videl (in takoj vzljubil) Pink Panterja - rožnata zver se je pojavila v začetni in odjavni špici komedije Blaka Edwardsa.

Film Pink Panter z Davidom Nivenom, Petrom Sellersom in Robertom Wagnerjem v glavnih vlogah je postal prvi iz daljše serije filmov o nerodnem inšpektorju Jacquesu Clouseauju, ki skuša najti diamant "rožnati panter". A ker je bil animirani panter iz špice tako priljubljen, je dobil lastno animirano serijo, ki je na koncu štela kar 124 risank.

Vsaj prva leta naslovni junak skoraj ni govoril, ampak se je (s slovito glasbo Henryja Mancinija v ozadju) posluževal predvsem situacijske komike in absurdnega humorja.

PINK PANTHER ROŽNATI DIAMANT

Si lahko želite še več?
Priznana avstralska kovnica The Perth Mint je izdala zlato palico in palico iz platine s podobo Pink Pantherja, hudomušnega junaka komičnih risank. Za piko na i sta v vsako palico vdelana prestižna Argyle Pink diamanta, zelo redka prelepa roza diamanta.
Privlačne na pogled so palice izdelane v masah 31,1035 g in 311,035 gramov ter v ekstremno nizkih nakladah. V masi 31,1035 gramov je na svetu izdelanih le 300 zlatih palic in 35 palic iz platine. Zgolj osem je 311,035 gramskih zlatih palic.
Vsaki palici pritiče prav posebna embalaža, luksuzna črna šatulja s modernim prozornim podstavkom v obliki diamanta. Na vsaki palic je vgravirana serijska številka kovanja, ki je zapisana tudi na priloženem certifikatu o pristnosti.
Nakup:
* 31,1035 g zlata palica = cena 5.125 €
* 31,1035 g palica iz platine = cena 7.625 €
* 311,035 g zlata palica = cena 34.770 €
* Naročilo lahko oddate na moro@moro.si
https://www.moro.si/pink-panther-investicijske-palice-s-prestiznih-roznatim-diamantom/

https://www.youtube.com/watch?v=ivkkpPXlBfs
https://www.youtube.com/watch?v=Nsyb9OEF4sU
https://www.youtube.com/watch?v=ligYjFT33uY
https://www.youtube.com/watch?v=7UwhsvzQzUc
https://www.youtube.com/watch?v=I0mXZKVXdQI
https://www.youtube.com/watch?v=YVCsvEkQs20
https://www.youtube.com/watch?v=0tlikHCOE54
https://www.youtube.com/watch?v=RHd8Gy-mk_g
https://www.youtube.com/watch?v=Wg5ChyHn8o4
https://www.youtube.com/watch?v=y2N9_M0x1Xs
https://www.youtube.com/watch?v=_MMJGYHMon8
https://www.youtube.com/watch?v=Z7tDeq2pdGU
https://www.youtube.com/watch?v=zg8uLixz27c
https://www.youtube.com/watch?v=nqBjR8P0cNk
https://www.youtube.com/watch?v=hInzAyjetiA
https://www.youtube.com/watch?v=uYnxpFa5Opo
https://www.youtube.com/watch?v=_rd6Ad6F-80
https://www.youtube.com/watch?v=VTNvhkYdrak
https://www.youtube.com/watch?v=LMtZxfmEifU
https://www.youtube.com/watch?v=bFoBJceSvf8
https://www.youtube.com/watch?v=wOnPp7EPTNA
https://www.youtube.com/watch?v=Ww6o_8SwTZI
https://www.youtube.com/watch?v=ap90npnxZzs
https://www.youtube.com/watch?v=Y-aejq-cOM8
https://www.youtube.com/watch?v=iYF7-NG0Krw
https://www.youtube.com/watch?v=TLmSTSRIdgk

Na današnji dan - Page 12 24012d10
                                                                Pink Panther

Na današnji dan - Page 12 Maxres19
                                                                                             Valentine Day

Na današnji dan - Page 12 22047910
                                                                 Pink Panther

Na današnji dan - Page 12 Dxnpig10
                                                                 Pink Panther

Na današnji dan - Page 12 73832910
                                                                 Pink Panther

Na današnji dan - Page 12 Pink-p10
                                                                Investicijske palice Pink Panther z rožnatim diamantom
Na vrh Go down
mirko bratuš
Poručnik
Poručnik


Orden Narodne Armije sa srebrnom zvijezdom (III.) NA
Orden za vojne zasluge sa srebrnim mačevima VZ
JM10 JM
Jubilarna Medalja 7 g. JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2872
REPUTACIJA : 206
ČLAN OD: : 2012-04-15
DOB : 72

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime19.03.20 21:55

Z veseljem jih bom gledal te dni.Hvala
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime21.03.20 14:01

AYRTON SENNA DA SILVA

Na današnji dan leta 1960 se je rodil brazilski dirkač formule ena Ayrton Senna. Senna je bil trikrat svetovni prvak, njegovih rekordnih 65 najboljših štartnih mest pa je leta 2006 v Bahrajnu izenačil šele Michael Schumacher. 1. maja 1994 se je v Imoli v najbolj krvavem koncu tedna v zgodovini formule ena (umrl je tudi Avstrijec Roland Ratzenbereger) brazilski šampion kot prvi svetovni prvak ubil med dirko.

Priljubljeni Brazilec je v 7. krogu v zelo hitrem zavoju Tamburello zletel s proge in s hitrostjo 307 km/h trčil v betonski zid. Njegov dirkalnik je povsem zmečkalo, iz njega so ga rešili dobri dve minuti po trku.
Že takoj po nesreči so mu nudili prvo pomoč, vodja dežurne zdravniške službe, profesor Sid Watkins, je nemudoma izvedel traheotomijo in zahteval, da se ga čim prej s helikopterjem prepelje v bolnišnico Maggiore v Bologno. Senni na veliko žalost ljubiteljev kraljice motošporta ni bilo več pomoči, umrl je nekaj ur pozneje.
Nad dirkaškim koncem tedna ob koncu aprila in na začetku maja 1994 je lebdel hudič. Že na sobotnih kvalifikacijah se je smrtno ponesrečil avstrijski dirkač Roland Ratzenberger, dan pozneje pa je proga življenje vzela še Senni, v dirkalniku katerega so po tragični nesreči našli zvito avstrijsko zastavo, ki jo je želel trikratni svetovni prvak razviti ob častnem krogu po koncu nedeljske preizkušnje.

Senna je v formuli ena pustil neizbrisen pečat. V desetih letih je na 162 dirkah zmagal 41-krat, 80-krat se je uvrstil na zmagovalni oder, 65-krat je dirke začel z najboljšega štartnega položaja, 19-krat je na nedeljskih preizkušnjah odpeljal najhitrejši krog. Naslove svetovnega prvaka je osvojil v letih 1988, 1990 in 1991.
Številni Brazilci so tedaj njegovo smrt dojeli kot nacionalno tragedijo, brazilska vlada pa je razglasila tridnevno žalovanje. Kmalu po novici o njegovi smrti se je na ulicah Sao Paula, Sennovega domačega kraja, zbralo okrog tri milijone ljudi, kar še danes velja za največji zbor žalujočih v sodobnem času. Njegova sestra Viviane je pozneje razkrila, da je na dan tragične dirke odprl Biblijo in prebral, da bo tisti dan prejel največje darilo od vseh - Boga.

EAU ROUGE & SPA Francorchamps

Legendarno voznik Ayrton Senna je dobil bronasti kip v naravni velikosti, ki ga prikatuje v kotu Eau Rouge, eni najekstremnejših ovinkov na stezah Formule 1. Umetnik Paul Oz je izbral pozicijo Senne potem ko je prečital njegov izrek, ki ga je izgovoril leta 1993:
"Če odvzamete Eau Rouge, odvzemate razlog zaradi katerega se bavim s tem poslom". Po 12 mesecih natančnega dela s fotografijami in 3D modeliranjem, da bi se povečala točnost, so bile narejene tri identične skulpture.
Ena bo nameščena v dobrodelni fundaciji Instituta Ayrton Senna, druga pa bo živela v McLarnovem tehnološkem institutu, skupaj z avtomobili, ki jih je vozil Ayrton Senna s katerimi je postal trikratni svetovni prvak v Formuli 1.

Zadnja skulptura pa bo na prodaj z izhodiščno ceno 199,000 funtov, pri čemer pa bo 10% prodajne cene donirano Institutu Ayrtona Senna.
Paul Oz je spregovoril o legi ki jo je ovekovečil:
"To je mesto, ki je večini čudno, tako, da celo nekateri njegovi občudovalci ne cenijo njegove ekstremnosti, ki je obstajala celo v devetdesetih, čeravno sedaj še mnogo več. Če me navdušuje ena stvar, ki me osrečuje, je to dinamika in ravnotežje položaja".

"Če odvzamete Eau Rouge, odvzemate razlog zaradi katerega se bavim s tem poslom".
Ayrton Senna, Spa Francorchamps, 1993

https://www.youtube.com/watch?v=uiLubadXiK4
https://www.youtube.com/watch?v=gcJQC-1keb4
https://www.youtube.com/watch?v=_64k44_pm_M
https://www.youtube.com/watch?v=ekzXk0AQcx8
https://www.youtube.com/watch?v=esfRhf5hxJc
https://www.youtube.com/watch?v=TYGET3UCmhQ
https://www.youtube.com/watch?v=ayjOW5DnwgM
https://www.youtube.com/watch?v=HM6MzcdK62k
https://www.youtube.com/watch?v=CX2Sd_Ww-HA
https://www.youtube.com/watch?v=2f9pumnvqDI
https://www.youtube.com/watch?v=1NjSIZfG5rk



USPEHI

Svetovni prvak: 1988, 1990, 1991
Dirk: 162
Zmag: 41
Drugo mesto: 23
Tretje mesto: 16
Stopničke: 80
Točke: 610
Pole position: 65
Najhitrejši krogi: 19
Vozil za moštva: Toleman-Hart, Lotus, McLaren-Honda, Williams,

https://www.youtube.com/watch?v=9J0nNwCw_ko
https://www.youtube.com/watch?v=1jxSjt3wU3s
https://www.youtube.com/watch?v=WJ64COtKm0I
https://www.youtube.com/watch?v=uDAGmI6SH3k
https://www.youtube.com/watch?v=M73b9IDV1T0
https://www.youtube.com/watch?v=n9qZu7h5ys0&feature=emb_rel_err
https://www.youtube.com/watch?v=fRLdTXlAi5I
https://www.youtube.com/watch?v=mSD-VllWlYg
https://www.youtube.com/watch?v=AF4IaMccJz4
https://www.youtube.com/watch?v=yULM-b-h6mw&feature=emb_rel_err
https://www.youtube.com/watch?v=J2JCj_amqqE
https://www.youtube.com/watch?v=omOPU-ejZEg
https://www.youtube.com/watch?v=-pItzcHBHt0
https://www.youtube.com/watch?v=sbTrNKBAfI8



SREBRNIK AYRTON SENNA DA SILVA

Ob 20. letnici smrti trikratnega svetovnega prvaka v Formuli 1 Ayrtona Senne z 41 zmagami, 65 pole position, so v San Marinu izdali srebrnik z nominalno vrednostjo 5€ v 8.000 primerkih. Teža je 18 g, premer kovanca je 32 mm, čistina AG 925.
Cena: 49,90 €

http://aurinum.de/San-Marino-5-Euro-20th-Anniversary-of-Ayrton-Senna-Death-Silver-Proof
http://www.autoevolution.com/news/ayrton-senna-commemorated-with-5-euro-silver-proof-coin-84433.html#agal_0
http://www.ayrtonsenna.com.br/en/produtos/
http://skanfil.no/
http://www.ebay.de/itm/San-Marino-5-Euro-20-Todestag-Ayrton-Senna-Silber-Proof-/390963991381?pt=M%C3%BCnzen_Medaillen&hash=item5b07451355
http://www.ebay.de/sch/sis.html?_nkw=2014+SANMARINO+AYRTON+SENNA+5+SILVER+EURO+PROOF+COIN+FORMULA+1+BRASIL+ITALY+1994&_itemId=261630671876&_trksid=p2047675.m4099
http://www.ebay.de/sch/sis.html?_nkw=Liberia+SILVER+PROOF+5+Dollars+1992+Ayrton+Senna+Formula+Half+999+Ounce+15g&_itemId=311157426437&_trksid=p2047675.m4099
http://www.ebay.de/sch/sis.html?_nkw=BRAZIL+1995+2+Reais+AYRTON+SENNA+SILVER+UNC+10+000+MINTED+RARE&_itemId=351091857149&_trksid=p2047675.m4099
http://www.ebay.com/itm/AYRTON-SENNA-COIN-GOLD-PLATED-24K-MADE-IN-BRASIL-WITH-EXCLUSIVE-/221595393560?pt=US_World_Coins&hash=item33981d5e18

10 $
http://www.ebay.de/itm/MONEDA-Ayrton-Senna-10-Dollars-Liberia-1992-PLATA-Silver-Coin-Formula-One-F1-/321567442043?pt=LH_DefaultDomain_186&hash=item4adee9c47b

20$
https://taxfreegold.co.uk/1992liberia20dollars.html

20 REALOV
http://www.apmex.com/product/67081/1995-brazil-gold-20-reais-ayrton-senna-proof

SREBRNIK AYRTON SENNA DA SILVA - II.del:


Počasi se zaključuje leto obeleževanja ob dvajsetletnici smrti Ayrtona Senne, še vedno pa je veliko aktivnosti, v čast brazilskega trikratnega prvaka v Formuli 1, ki je še vedno v srcih mnogih njegovih navijačev in ljubiteljev Formule 1.

V spomin Ayrtona Senne so izdelali to najnovejši 1 unčni srebrnik, ki je izdelana v francoski firmi Art Mint in ima premer 38,6 milimetrov. Izdelana je bila v omejeni izdaji samo 520 srebrnikov, pod brazilskim oblikovalca Renato Saes in ga sestavlja obris Ayrtona Senne in letnice (1960 - 1994).
Lahko ga kupite na mnogih internetnih straneh, ki se ukvarjajo z numizmatiko ob osnovni ceni srebrnika 119 €.
http://autosprint.corrieredellosport.it/2014/12/07/moneta-celebra-grande-ayrton-senna/22300/
http://www.art-mint.com/ (klikniti morate 7.kvadratek pod sliko)
http://www.ebay.com/sch/i.html?_from=R40&_trksid=p2050601.m570.l1313.TR0.TRC0.H0.Xayrton+senna+silver&_nkw=ayrton+senna+silver&_sacat=0


SENNA FOUNDATION

http://www.ayrtonthemagic.com/pages_eng/becolapersona/fondazione.php
https://whittlesjewellers.co.uk/news/tag-heuer-formula-1-chronograph-senna-edition/


»Da je Mclarnu uspelo zbrati tako veliko vsoto denarja za pomoč Inštitutu Ayrtona Senne je sijajen rezultat za naš odnos z McLarnom. Družina Senna ima z Mclarnom namreč že dolgoletno povezanost in ko se je podjetje odločilo avtomobil iz serije svojih najbolj zmogljivih avtomobilov (Ultimate Series) poimenovati po Ayrtonu, smo takoj pristopili k njim in začeli preučevati možnosti. Sedaj, ko je bil avtomobil tudi uradno razkrit pa lahko javno izrazimo svoje navdušenje nad tem, da smo bili del tega projekta,« pa je ob zaključku dejala Viviane Senna, Ayrtonova sestra in mati Mclarnovega dirkača ter ambasadorja, Bruna Senne.

Izkupiček od prodaje avtomobila bo šel torej za pomoč otrokom in mladostnikom iz revnih družin pri šolanju. Inštitut Ayrtona Senne namreč že več kot dvajset let skrbi za pomoč pri šolanju otrok, na letni ravni pa pomagajo pri šolanju več kot 1,5 milijona otrok.
http://en.lifemag.fr/special-tribute-in-video-for-ayrton-sennas-6-win-record-in-monaco/


Na današnji dan - Page 12 Img47710
                                                                                 Ayrton Senna da Silva

Na današnji dan - Page 12 Ayrton16
                                             Ayrton Senna je bil svetovni podprvak v gokartu leta 1978 in 1979

Na današnji dan - Page 12 Ayrton13
                                                      Ayrton Senna v Montecarlu leta 1984 na Toleman Hart 184

Na današnji dan - Page 12 Filein10
                                                                          Ayrton Senna na Lotus 98T-Renault

Na današnji dan - Page 12 Img61410
         V trenutkih relaksa je prebiral Autosprint za katerega je svojčas pisal članke

Na današnji dan - Page 12 Ayrton14
                                                                     Ayrton Senna na Lotus 99T-Honda leta 1987

Na današnji dan - Page 12 Cb0cfe10
Štirje svetovni prvaki in šampijoni skupaj Ayrton Senna, Alain Prost, Nigel Mansell in Nelson Piquet imajo skupno 11 naslovov

Na današnji dan - Page 12 Img61610
Ayrton Senna je na polovici osemdesetih let uporabljal tudi takšen motorin za vožnjo po Montecarlu

Na današnji dan - Page 12 Ayrton18
                                        Ayrton Senna z McLaren Mp4/4-Honda postane leta 1988 svetovni prvak

Na današnji dan - Page 12 16261211
                                                               Niki Lauda in Ayrton Senna ob podelitvi nagrad FIA

Na današnji dan - Page 12 Ayrton17
                                                Ayrton Senna je leta 1988 testiral tudi Hondo NSX

Na današnji dan - Page 12 Prost_10
       Trčenje med Ayrtonom Senno in Alainom Prostom v Suzuki leta 1989, ki je za vedno zaznamovalo njiju in Formulo 1

Na današnji dan - Page 12 1-37310
V prvem ovinku v Suzuki leta 1990 je prišlo do trčenja med Alainom Prostom in Ayrtonom Senno, ki postane svetovni prvak

Na današnji dan - Page 12 Ccc22e10
                                      Ayrton Senna na McLaren MP4/5B-Honda, ki postane svetovni prvak leta 1990

Na današnji dan - Page 12 16271614
                                                Nigel Mansell Ayrton Senna in Gerhard Berger na zmagovalnem odru

Na današnji dan - Page 12 F1-bri10
                     Na GP v Silverstonu leta 1991 je veliki tekmec Nigel Mansel tako odpeljal Ayrtona Senno do boksov

Na današnji dan - Page 12 Image310
                         3. novembra 1991 je Ayrton Senna v Adelaide zmagal najkrajšo dirko Formule 1 v močnem nalivu

Na današnji dan - Page 12 Img61710
Na dirki SPA 1992 je Arton Senna ustavil svoj McLaren in prvi tekel pomagati ob hudi nesreči dirkača Erica Comas na Ligierju

Na današnji dan - Page 12 20161210
                 Ayrton Senna je 22.decembra 1992 v Firebirdu ZDA testiral Indy Car Penske Pc92in postavil čas 49.09

Na današnji dan - Page 12 Mclare11
                          Ayrton Senna je z McLaren MP4/8 Ford leta 1993 dosegel rekordno šesto zmago v Montecarlu

Na današnji dan - Page 12 19942a10
                                                         Ayrton Senna na GP Brazilije leta 1994 z Williams FW16

Na današnji dan - Page 12 16271211
                                                                  Damon Hill in Ayrton Senna z moštvom Williams

Na današnji dan - Page 12 Img61510
   Doktor Sid Watkins in ostali reševalci so naredili vse mogoče, da bi rešili življenje Ayrtonu Senni

Na današnji dan - Page 12 Img61910
                                       Redko objavljen diagram telemetrije poteka nesreče Ayrtona Senne z Williamsom FW16
Z modro barvo je označena hitrost Williamsa v KM/h
S črno barvo prikazan hidravlični pritisk volana v psi in označuje anomalijo
Z rdečo barvo je prikazan kot odpiranja lopute in pedala za plin v stopinjah
Z modro barvo je prikazana uporabljena moč na volanu v Nm in označuje velik problem
Na premici je s črno barvo označen čas od prehoda ciljne črte v Imoli pa do trenutka nesreče v 11" pa do mirovanja v 13"

Na današnji dan - Page 12 6568_d10
     Ducati je že leta 1996 izdelal omejene jubilejne serije 916 Senna I, II in III ter kasneje 1199 Panigale Senna

Na današnji dan - Page 12 2015-m10
                                           McLaren je leta 2015 predstavil P1 GTR v barvah Ayrton Senna

Na današnji dan - Page 12 2018-m10
                        McLaren Senna bo narejen v 500 primerkih po ceni 750.000 £, ki bodo namenjeni Fundaciji Senna

Na današnji dan - Page 12 Small-10
               Viviane Senna da Silva Lalli in Bruno Senna pred McLaren Senna št.500, ki sta ga prodala za 2 milijona £

Na današnji dan - Page 12 16255110
                                     Ayrton Senna je posebej v dežju pokazak vse svoje sposobnosti in deklasiral tekmece

Na današnji dan - Page 12 Img61810
Ayrton Senna je tudi po 26 letih od svoje smrti še vedno ostal zapisan med legendami in v srcih ljubiteljev

Na današnji dan - Page 12 92505410
                  Spomenik Ayrton Senna v parku pri dirkališču "Enzo&Dino Ferrari" v Imoli obišče vsako leto vse več ljudi

Na današnji dan - Page 12 Big_1511
  160 kg spomenik iz brona prikazuje točen položaj Ayrtona Senne v ovinku Eau-Rouge na dirkališču v SPA-Francorchampsu

Na današnji dan - Page 12 Moeda-11 
                                   Novozelandski jubilejni srebrnik ob 20. obletnici smrti


Na današnji dan - Page 12 G8631110Na današnji dan - Page 12 G1646111
                  Zlatnik Ayrton Senna 20 reais                          Srebrnik Ayrton Senna 5 €

Na današnji dan - Page 12 Fantas10
                                                   Ayrton Senna - San Paulo

Na današnji dan - Page 12 Pttwo10
                                             Ayrton Senna - Bank of England 10 funtov

Na današnji dan - Page 12 1-doll10
                                                    Ayrton Senna - Britanski deviški otoki 1 $
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime22.03.20 18:34

POTRES V ZAGREBU

Na današnji dan 2020 je Hrvaško ob 6.24 stresel močan potres z magnitudo 5,3, ki smo ga čutili tudi prebivalci celotne Slovenije. Poškodovanih je več ljudi, 14-letna deklica je v kritičnem stanju. Poročajo o precejšnji gmotni škodi, odlomil se je tudi del južnega zvonika zagrebške katedrale. Dobre pol ure kasneje je Hrvaško stresel še en potres z magnitudo 5,0 in kasneje še tretji z magnitudo 3,7. Kasneje je bilo še več sunkov.

Prvi potres, ki je trajal nekaj sekund, je imel žarišče sedem kilometrov severno od Zagreba in deset kilometrov pod površjem, je sporočil Evropski sredozemski seizmološki center (EMSC). Točno lokacijo potresa (45.87 N, 16.03 E) lahko vidite na spodnjem zemljevidu.
Minuto čez sedmo uro zjutraj je bil okoli deset kilometrov severno od Zagreba še en potres, ki je imel magnitudo 5,0 in ki so ga prav tako čutili v velikem delu Slovenije. Kasneje, ob 7.41, pa še tretji z magnitudo 3,7.

Oba potresa so čutili prebivalci Slovenije

Agencija RS za okolje (Arso) sporoča, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 5,1 v bližini Zagreba, 115 vzhodno od Ljubljane. Sledili so številni popotresni sunki. Najmočnejši med njimi se je zgodil ob 7.01 z magnitudo 4.4. Oba najmočnejša potresa so čutili prebivalci celotne Slovenije, so še zapisali.

14-letnica hudo poškodovana

Hrvaški mediji poročajo, da je poškodovanih več, hudo poškodovana pa je 14-letnica iz Zagreba. Mediji, na katere smo se sklicevali tudi na Siol.net, so najprej poročali, da je bil poškodovan 15-letni fant in da je umrl. Kot je dejal predstojnik zagrebške pediatrične bolnišnice Goran Roić, je deklica v kritičnem stanju in jo oživljajo. "Otrok je v zelo, zelo kritičnem stanju, a še vedno delamo vse, kar je mogoče," je dejal za televizijo N1.
Zagrebška policija je sporočila, da je v potresu še 14 oseb lažje ranjenih.

Precejšnja gmotna škoda, poškodovana tudi porodnišnica

Potres je poškodoval več stavb, slišalo se je bobnenje, tulile so sirene, predvsem v Zagrebu pa poročajo o precejšnji gmotni škodi. Poškodovanih naj bi bilo najmanj 66 objektov in 23 avtombilov.
Tudi fotografije, ki jih je objavil Evropski sredozemski seizmološki center in ki jih lahko vidite v članku, kažejo na hude poškodbe nekaterih hiš in avtomobilov, na katere so padali zidaki in omet.
Iz Zagreba poročajo tudi o poškodbah na bolnišnicah. Poškodovana je porodnišnica Petrova, zato so iz nje izselili porodnice in novorojenčke. Poškodbe so nastale tudi v bolnišnici Rebro, piše STA.
Direktor zagrebškega kliničnega centra Ante Ćorušić je povedal, da so razmere pod nadzorom, nihče od bolnikov ni poškodovan, tudi vse, kar je nujno za delovanje bolnišnice, deluje. So pa odpustili vse paciente, ki ne potrebujejo nujnega bolnišničnega zdravljenja, še piše STA.

Porušil se je del zvonika na katedrali

Odlomil se je tudi vrh južnega zvonika na zagrebški katedrali. "Na lastne oči sem videl, kako pada," je za HRT povedal predstavnik tiskovnega urada zagrebške nadškofije Borna Puškarić, piše STA. Križ, ki je bil na zvoniku, je padel na rezidenco nadškofa in jo močno poškodoval.
Hrvaški mediji medtem poročajo, da je v potresu poškodovano tudi poslopje hrvaškega parlamenta. Tudi v to stavbo je prepovedan vstop, dokler ne bodo preverili varnosti konstrukcije, piše STA.

Zagrebčani na ulicah

Iz delov Zagreba poročajo, da so ostali brez elektrike in vode. Številni Zagrebčani so na ulicah, saj se bojijo novih sunkov. Tudi hrvaška policija poziva državljane, naj zaradi nevarnosti zapustijo svoja domovanja, saj se lahko poškodovane stavbe še porušijo.
Hrvaški državni vrh poziva k previdnosti. Premier Andrej Plenković je Zagrebčanom priporočil, naj ostanejo pred svojimi stanovanjskimi objekti ter naj še vedno spoštujejo medsebojno razdaljo zaradi nevarnosti širitve novega koronavirusa. Pri čiščenju posledic potresa pomaga tudi hrvaška vojska, ki čisti ruševine, ki jih je največ na starih stavbah v središču mesta, piše STA.

https://www.24ur.com/novice/tujina/mocan-potres-zbudil-stevilne-v-slovenijie.html
https://www.vecer.com/potres-magnitude-5-1-v-blizini-zagreba-stresel-tudi-slovenijo-10145856
https://www.youtube.com/watch?v=evHkGxrUyd8&feature=emb_logo
https://siol.net/novice/svet/ponoci-se-vec-popotresnih-sunkov-v-zagrebu-15-letnica-se-vedno-v-kriticnem-stanju-521503
https://live.finance.si/8959567/V-Zagrebu-razglasajo-naravno-nesreco?src=live
https://www.youtube.com/watch?time_continue=6&v=UmeCm0AP8VQ&feature=emb_logo

Na današnji dan - Page 12 7751905                                                                          Seizmografski prikaz moči in razsežnosti jutranjega potresa

Na današnji dan - Page 12 2-e98011
                                                                            Poškodovani objekti v Zagrebu

Na današnji dan - Page 12 2-133010
                                                                         Uničeni avtomobili na ulicah

Na današnji dan - Page 12 2-133011
                                                                Vsi takšni odlomljeni kosi pričajo o silovitosti potresa

Na današnji dan - Page 12 Ppotre10
                                                       Porušen del zvonika na katedrali

Na današnji dan - Page 12 29f8f310
                                                                              Potres je povzročil veliko uničenje


Zoran I: komentar modifikovan dana: 25.03.20 15:58; prepravljeno ukupno 3 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime23.03.20 19:44

JURIJ VEGA

Na današnji dan leta 1754 se je v vasici Zagorica nad Dolskim rodil slavni matematik in topniški častnik Jurij Vega.

Po končani gimnaziji je študiral filozofijo na liceju v Ljubljani, po koncu študija pa se je zaposlil kot inženir za rečno plovbo pri regulacijskih delih na Savi in Ljubljanici.
Po službovanju v Ljubljani se je 7. aprila 1780 vpisal med topničarje cesarske armade na Dunaju. Ob tem je tudi spremenil svoj dotedanji priimek Veha v Vega. Po osnovnem usposabljanju je leta 1781 postal podporočnik in kmalu tudi učitelj matematike na topničarski šoli. Leta 1781 se je Vega zavzemal za vpeljavo metrskega sistema v Habsburški monarhiji. Njegova zamisel ni prodrla in so jo uvedli šele pozneje leta 1871 v času Franca Jožefa I.
Leta 1784, po izidu prvih dveh delov matematičnih predavanj, je napredoval v poročnika.
20. avgusta 1789 je dosegel tedanji svetovni rekord in izračunal število π na 140 decimalk. S svojo metodo je v prejšnjem de Lagnyjevem izračunu iz leta 1719 našel napako na 113. mestu. Rekord je obdržal 52 let do leta 1841, njegovo metodo pa še danes omenjajo.
Istega leta je tik pred odhodom na bojišče pripravil za tisk tretji del matematičnih predavanj, ki so govorila o mehaniki trdnin. Naslednje desetletje je bil topniški častnik in je večino svojega časa preživel na bojiščih po Evropi. Med letoma 1789 in 1792 je kot stotnik sodeloval v bojih proti Osmanom pri Beogradu. Njegovo poveljstvo nad možnarskimi baterijami je pripomoglo k padcu beograjske trdnjave. Nato je služil na Moravskem, kot major koalicijske vojske pa je pod poveljstvom avstrijskega generala de Wurmserja sodeloval tudi v bojih proti francoskim revolucionarjem.

Nepojasnjena smrt
Svoja zadnja leta je Vega preživel na Dunaju. 17. septembra 1802 je izginil in devet dni pozneje so njegovo truplo našli v Donavi. Okoliščine njegove smrti so ostale nepojasnjene. V dunajskem mrliškem oglednem zapisniku pa je zapisano, da je po utonil pri kopanju.

Zapuščina
Napisal je številne razprave o balonih, geodeziji, meteorologiji in balistiki, o kateri je izdal tudi knjigo, sam pa postal utemeljitelj znanstvene balistike. V Leipzigu je leta 1794 izšlo njegovo najpomembnejše delo, logaritmovniki Zakladnica vseh logaritmov (Thesaurus logarithmorum completus).
Znan je postal po logaritemskih tablicah, ki so jih uporabljali povsod po svetu. Leta 1783 je izdal  sedemmestne logaritme, nato pa še desetmestne. Njegovo ime je doslej edino ime kakega Slovenca, po katerem se imenuje krater na Luni. Bil je tudi član več evropskih akademij in znanstvenih društev.

TRI PRILOŽNOSTNI KOVANCI

Republika Slovenija je izdala ob 250-letnici rojstva matematika Jurija Vege tri priložnostne kovance s kombinacijo upodobitve risbe iz Vegove strokovne razprave o obliki vrteče se Zemlje (osni presek vrteče se krogle) in profila Vegove podobe, povzetega iz doprsnega kipa, ki ga je izdelal kipar Ivan Zajc (1903).

Zlatnik:
* nominalna vrednost: 25.000 SIT,
* čistina: Au 900/1000,
* teža: 7 gramov,
* premer: 24 milimetrov,
* izdano: 300 kovancev.
Srebnik:
* nominalna vrednost: 5.000 SIT,
* čistina: Ag 925/1000,
* teža: 15 gramov,
* premer: 32 milimetrov,
* izdano: 1.500 kovancev.

Priložnostni tečajni kovanec:
* nominalna vrednost: 500 SIT,
* zlitina: jedro 75 Cu 25 Ni / obod 78 Cu 20 Zn 2 Ni,
* teža: 9 gramov,
* premer: 28 milimetrov,
* izdano: 200.000 kovancev.

Na današnji dan - Page 12 Georg_10
                                                                   Jurij Vega

Na današnji dan - Page 12 Vega10
                                                                 Vegove logaritemske tabele

Na današnji dan - Page 12 Unname13Na današnji dan - Page 12 Logari14Na današnji dan - Page 12 Vega412
    FNR Jugoslavija 50 din Jurij Vega 1754 - 1954               Jurij Vega Slovenija 215 Logaritmi 1994                           Jurij Vega Slovenija 60 sit 2005


Na današnji dan - Page 12 Index21 Na današnji dan - Page 12 7-g-2511
                                      Slovenija Jurij Vega 50 Tolarjev                                             Jurij Vega 7 g zlatnik 250 let 1754 - 2004
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik I klase
Zastavnik I klase
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 975
REPUTACIJA : 35
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime25.03.20 22:09

RIMSKA POGODBA

Na današnji dan so leta 1957 so Belgija, Zvezna republika Nemčija, Italija, Francija, Luksemburg in Nizozemska podpisali sporazum o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti.

Rimska Pogodba (tudi Rimski pogodbi), uradno Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo, sta bila mednarodna sporazuma, s katerima sta bili ustanovljeni Evropska gospodarska skupnost (EGS) in Evropska skupnost za jedrsko energijo(EURATOM).  Evropsko gospodarsko skupnost štejemo za naslednika Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki je bila ustanovljena s “Pariško pogodbo” leta 1951. Rimska pogodba je tudi bila osnova za nastanek današnje Evropske unije, ki je nastala z “Maastrichtsko pogodbo” februarja 1992.
Rimska pogodba o EGS ostaja ena od dveh najpomembnejših pogodb v sodobni Evropski Uniji (EU).

Na današnji dan - Page 12 Firma_10
                                                        Podpisniki Rimske pogodbe na Kapitolskem griču v Rimu

Na današnji dan - Page 12 Le_tra10
                  Rimska pogodba 25.marca 1957 je bila ratificirana 1.januarja 1958

Na današnji dan - Page 12 Sloven11
Spominski kovanec Slovenije ob 50.obletnici Rimske pogodbe
Na vrh Go down
Sponsored content




Na današnji dan - Page 12 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 12 Icon_minitime

Na vrh Go down
 
Na današnji dan
Na vrh 
Stranica 12/13Idi na stranicu : Previous  1, 2, 3 ... , 11, 12, 13  Next

Permissions in this forum:Ne možete odgovoriti na teme ili komentare u ovom forumu
FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA 22.12.1941 - 18.07.1991 :: CIVILNA PLATFORMA :: RAZNO-
Idi na: