FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA 22.12.1941 - 18.07.1991

Sva(t)ko ima pravo na sjećanja - Свако има право на сећања - Vsak ima pravico na spomine - Секој има право на сеќавање - Gjith kush ka të drejt për kujtime - Mindenkinek joga van az emlekeihez
 
HomeEventsRegistracijaLogin

Share
 

 Na današnji dan

Go down 
Idi na stranicu : Previous  1, 2, 3 ... , 9, 10, 11  Next
AutorPoruka
arcibald01
Podporučnik
Podporučnik
arcibald01

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
BROJ POSTOVA: : 1503
REPUTACIJA : 60
ČLAN OD: : 2013-12-19

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime14.08.19 9:46

V noči na 13. avgust so leta 1961 vzdolž meje med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom začeli graditi berlinski zid. Ko je bil končan, je meril 165,7 km.
Na vrh Go down
arcibald01
Podporučnik
Podporučnik
arcibald01

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
BROJ POSTOVA: : 1503
REPUTACIJA : 60
ČLAN OD: : 2013-12-19

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime14.08.19 9:53

Na današnji dan:

leta 1927 se je rodil revolucionar in kubanski predsednik Fidel Castro, ki je svojo domovino spremenil v prvo komunistično državo na zahodni polobli.
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime15.08.19 20:11

NAPOLEON BONAPARTE

Na današnji dan leta 1769 se je v Ajacciu, Korzika, rodil francoski general in cesar Napoléon Bonaparte. Bil je sin uradnika plemiškega rodu na Korziki.

Napoleon (rojen kot Napoleone di Buonaparte) je bil član slabše situirane plemiške družine iz Korzike. Doma so govorili izključno korziško. Svoje šolanje je prišel na kadetski šoli v Briennu in ga nadaljeval na Francoski vojaški akademiji.

Napoleon je bil vodja Francije od leta 1799, 18.maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenm Napoleon I le Grand "Napoleon I Veliki". Njegova vladavina je trajala do 6.aprila 1814.

Kot topniški stotnik je bil v Parizu priča francoski revoluciji. Leta 1795 je zadušil upor pariškega ljudstva in tako zaščitil vlado. V vojski je hitro napredoval, ko pa je zavzel pristanišče Toulon, je že s 24 leti postal brigadni general. Leta 1796 je prevzel poveljstvo nad francoskimi četami, ki naj bi jug Francije branile pred Avstrijci, nameščenimi v severni Italiji.

Po nizu bitk in spretnih manevrov je porazil avstrijsko armado, osvojil severno Italijo in postal junak francoskega naroda.

Leta 1797 se je francoska vojska prvič napotila v smeri Dunaja. Napoleonovi vojaki so zasedli Ljubljano in Celovec, avstrijski cesar pa je bil prisiljen podpisati mirovno pogodbo v Campo Formiu leta 1797. Po neuspehu v Egiptu se je Napoleon vrnil v Francijo, izvedel državni udar, odstavil direktorij in razglasil, da je francoska revolucija končana.

Leta 1799 je postal prvi konzul Francije, leta 1804 pa se je razglasil za cesarja Francozov, s čimer je skušal pokazati, da bo nadaljeval tradicijo Karla Velikega in rimskih cesarjev.

Državna uprava je postala v celoti cetralizirana. Vse odnose je urejal Napoleonov civilni zakonik (code civil oz. code Napoleon), vseboval je 2251 členov, ki so določali enakopravnost, svobodo, versko strpnost, nedotakljivost zasebne lastnine, odpravo fevdalnih pravic in druga načela francoske revolucije.

Napoleonova osvajanja so se začela v Italiji. Z zmago nad Avstrijo, Prusijo in Rusijo je Napoleon razbil protifrancoske povezave evropskih držav. Leta 1806 je razpustil Sveto rimsko cesarstvo, nemške državice, razen Avstrije in Prusije, pa povezal v Rensko zvezo. Z ustanovitvijo Ilirskih provinc (1809) je Avstrijo odrezal od morja.

Odkrita nasprotnica Francije je ostala le Velika Britanija, ki je imela močno ladjevje. Leta 1805 je admiral Horatio Nelson pri Trafalgarju v eni najznamenitejših pomorskih bitk uničil francosko in špansko mornarico. Posledično se je Napoleon odločil za celinsko zaporo, ki je prepovedovala trgovanje evropskih držav z Veliko Britanijo.

Leta 1812 se je Napoleon odločil za napad na Rusijo, ker je vse pogosteje kršila celinsko zaporo. Pri Borodinu blizu Moskve je prišlo do bitke, v kateri je sicer Napoleon zmagal, toda njegova armada se je v bojih z rusko vojsko popolnoma izčrpala, Rusi pa so se iz Moskve že prej umaknili. Napoleon je torej zasedel prazno mesto, kjer pa je tedaj izbruhnil požar. Ruski feldmaršal Kutuzov je nato v bitki pri Malojaroslavcu prisilil francosko vojsko k popolnemu umiku. Napoleon je zapustil Moskvo poražen 19. oktobra 1812.

Leta 1813 je pri Leipzigu prišlo do bitke narodov, v kateri je francoska vojska doživela poraz. Leta 1814 je v bitki pri Parizu francoska vojska kapitulirala in Napoleon je bil prisiljen odstopiti. Ruske, pruske in avstrijske čete so vkorakale v Pariz. Ruskemu carju Aleksandru I. je pariški mestni svet predal ključe Pariza.

Napoleona so izgnali na sredozemski otok Elbo. Leta 1815 je z Elbe pobegnil in se odločil za nov pohod na Pariz.

Pri kraju Waterloo (v današnji Belgiji) se je spopadel z zavezniško vojsko združenih ruskih, nizozemskih in pruskih vojakov, vendar je ponovno doživel poraz (Arthur Wellesley, vojvoda Wellingtonski). Po tem dogodku so ga izgnali na oddaljeni otok svete Helene, kjer je zastražen živel do svoje smrti leta 1821. Vzrok smrti je bila zastrupitev z arzenikom.

Na današnji dan - Page 10 Mv5bnj10
                                                         Napoleon Bonaparte

Na današnji dan - Page 10 Tmp71610
                                                  Napoleon Bonaparte na konju

Na današnji dan - Page 10 Napole12
                                                          Po porazu se Napoleon Bonaparte vrača iz Rusije leta 1912
Na vrh Go down
Sloba1
Poručnik
Poručnik
Sloba1

Medalja za Vojne Zasluge VZ
Jubilarna Medalja 10 godina JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 2587
REPUTACIJA : 86
ČLAN OD: : 2014-12-21
DOB : 56
M(j)esto Petrovaradin

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime16.08.19 8:44

На данашњи дан 1921.године умро је Петар I Карађорђевић, краљ Србије и први краљ Срба, Хрвата и Словенаца

Пошто је био краљ Србије за време великих војних победа, остао је упамћен као краљ Петар Ослободилац

Такође, у политичком животу, био је велики демократа и реформаторNa današnji dan - Page 10 Eceydn10
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime27.08.19 14:31

MATI TEREZA & MISIJONARKA DOBROTE

Na današnji dan leta 1910 se je v Skopju rodila albansko-indijska redovnica mati Tereza, s pravim imenom Agnes Gonxha Bojaxhiu.

Njen oče je bil uspešen trgovec, poleg nje pa sta bila v družini še dva otroka, ki sta bila starejša od nje. Pri osemnajstih je dobila dovoljenje, da se lahko priključi irskemu redu nun v Loretu, ki jo je poslal v indijsko mesto Dardžiling za učiteljico.
Leta 1931 se je zaobljubila Bogu in si izbrala ime Marija Tereza v čast Terezi Avilski in Terezi iz Lisieuxa.
Ko se je zaobljubila zadnjič (maja 1937), je sprejela ime mati Tereza. Septembra 1946 je – po njenih besedah – zaslišala poziv Boga, da gre med uboge in umirajoče. Začutila je, da je za zidovi nunskega samostana preveč stran od njih, da bi jim pomagala.
Tako je leta 1948 dobila posebno dovoljenje od papeža Pija XII., da lahko zapusti samostan in živi ter dela samostojno. Oktobra 1950 je ustanovila nov red Missionaries of Charity (misijonarji dobrote) in začela ustanavljati domove (za umirajoče, gobavce, otroke ...). S pomočjo indijskih oblasti se je preselila v zapuščen hindujski tempelj in tam ustanovila brezplačen hospic za uboge.
Leta 1965 ji je papež Pavel VI. dovolil, da svoje delovanje poleg Kalkute razširi še na druga mesta. Red, ki ga je ustanovila, se je kmalu začel širiti po vsem svetu.
Prva hiša za uboge, ki je bila ustanovljena zunaj meja Indije, je bila v Venezueli. Sledile pa so ji v Rimu, Tanzaniji, več državah v Aziji, Afriki in Evropi, vključno z Albanijo. Prvo hišo usmiljenja v ZDA so postavili v Bronxu, New York. Leta 1971 ji je papež Pavel VI. podelil nagrado za mir papeža Janeza XXIII.
Istega leta je prejela še Kennedyjevo nagrado, štiri leta pozneje mednarodno nagrado Alberta Schweitzerja, leta 1985 medaljo predsednika ZDA za svobodo in devet let pozneje še kongresno zlato medaljo. 16. novembra 1996 je prejela častno državljanstvo ZDA, poleg tega pa več častnih doktoratov več različnih univerz.
Leta 1972 je bila mati Tereza nagrajena z Nehrujevo nagrado zaradi promocije mednarodnega miru in razumevanja.
Leta 1979 je za svoje človekoljubno delo prejela Nobelovo nagrado za mir, leto pozneje pa še najvišje indijsko odlikovanje, nagrado bharat ratno. Ko so jo na podelitvi nagrade vprašali, kaj lahko vsakdo naredi za mir na svetu, je preprosto odgovorila: "Pojdite domov in ljubite svojo družino." Istega leta je prejela tudi nagrado balzan. Leta 1983 je med obiskom v Rimu doživela prvi srčni napad, leta 1989 pa še drugega. Leta 1991 je med svojo potjo v Mehiko zbolela za pljučnico, kar je bilo krivo za poslabšanje bolezni srca.
Zaradi slabega počutja in poslabšanega zdravja je ponudila svoj odstop. Ko so nune glasovale za odstop ali proti njemu, je le ona glasovala, da bi odstopila s svojega položaja, vse druge so bile proti. Aprila 1997 je padla in si zlomila ključnico, avgusta je zbolela za malarijo, odpovedal pa ji je tudi levi srčni ventrikel. Umrla je 5. septembra 1997, 13. septembra pa je bila v Kalkuti pokopana z najvišjimi državniškimi častmi.
19. oktobra 2003 jo je takratni papež Janez Pavel II. razglasil za blaženo.

* Prijazne besede so lahko kratke in lahkotne, a njihov odmev je neskončen.
Mati Tereza

* Vedno se srečajmo z nasmehom, kajti nasmeh je pričetek ljubezni.
Mati Tereza

* Kaj lahko narediš za mir na svetu? Pojdi domov in ljubi svojo družino.
Mati Tereza

* Ne moremo vsi delati velikih stvari. Lahko pa delamo majhne stvari z veliko ljubeznijo.
Mati Tereza

* Največja revščina je osamljenost, in občutek, da te nihče ne ljubi.
Mati Tereza

* Če sodiš ljudi, nimaš časa, da bi jih ljubil.
Mati Tereza

* Vsakič, ko se komu nasmehneš, je to dejanje ljubezni, prelepa stvar, dar drugi osebi.
Mati Tereza

* Veliko teže je potešiti lakoto po ljubezni kot lakoto po kruhu.
Mati Tereza

* Če želi ljubezen biti pristna, niso potrebna izredna dejanja. Moramo pa ljubiti, ne da se pri tem utrudimo. Bodi zvest v malih stvareh, kajti v tem je tvoja moč.
Mati Tereza

* Ne vem, kakšna natančno bodo nebesa. Vem pa, da nas Bog, ko bomo umrli in prišli predenj, da nas bo sodil, ne bo vprašal: »Koliko dobrih del si naredil v življenju?«, ampak raje: »Koliko ljubezni si vložil v to, kar si delal?«
Mati Tereza

* Preprosta pot:
Tišina je molitev.

Molitev je vera.
Vera je ljubezen.
Ljubezen je služenje.
Sad služenja je mir.

Mati Tereza

* Sem majhen svinčnik v rokah Boga, ki piše ljubezensko pismo svetu.
Mati Tereza
https://revija.ognjisce.si/90-revija/podarim-ti-misel/misli-po-avtorjih/2253-misli-matere-terezije

Na današnji dan - Page 10 Mother10
                                                                                      Agnes Gonxha Bojaxhiu

Na današnji dan - Page 10 5cd8f010
                                                               Mati Tereza

Na današnji dan - Page 10 Db77c310
                                 19.oktobra 2003 jo je Papež Pavel II razglasil za blaženo


Zoran I: komentar modifikovan dana: 28.08.19 19:21; prepravljeno ukupno 2 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime28.08.19 18:02

JOHANN WOLFGANG VON GOETHE

Na današnji dan leta 1749 se je v Frankfurtu na Maini rodil nemški pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in teoretik Johann Wolfgang Goethe. Študiral je pravo, na vojvodovo povabilo je odšel v Weimar, kjer je opravljal visoke državne funkcije. Vrh njegovega življenjskega dela pomeni dramska pesnitev Faust. Literaturi se je zapisal še z romanom v pismih Trpljenje mladega Wertherja. Avtobiografsko podobo je ustvaril v delu Pesnitev in resnica. Umrl je 22. marec 1832 v Weimarju.

Bil je pesnek, pravnik, direktor gledališča, botanik, politik, filozof, teolog, likovni kritik, glasbeni kritik, knjižničar, potopisec, fizik, literat, romanopisec, dramatik, avtobiograf, diplomat, državnik, polihistor, aforist, pisec dnevnika, mineralog, zoolog, art theorist, odvetnik, skladatelj, libretist.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Johann_Wolfgang_von_Goethe

"Zgrabite trenutek! Tisto, kar lahko storite ali mislite, da bi zmogli, začnite takoj zdaj." 
Johann Wolfgang von Goethe

»Človek bi moral vsak dan slišati vsaj kratko pesem, prebrati dobro poezijo, videti lepo sliko in če bi bilo mogoče, povedati nekaj razumnih besed.« 
Johann Wolfgang von Goethe

"Zmeraj bolj se zavedamo temeljnega dejstva: kjer so živa bitja, tam je atmosfera, tam se diha. To je temeljna zahteva življenja."  
Johann Wolfgang von Goethe

"Olikani ljudje so precej nenaklonjeni barvam. To se dogaja deloma zaradi slabosti vidnega organa, deloma zaradi negotovosti okusa. Žene se oblačijo zato skoraj povsem v belino in možje v črnino."  
Johann Wolfgang von Goethe

Stori vse, za kar misliš ali sanjaš, da je v tvojih močeh. V drznosti se skrivajo genialnost, moč in čarobnost.
Johann Wolfgang von Goethe

Prijatelji nam pokažejo kaj lahko naredimo. Sovražniki pa nas naučijo kaj moramo narediti.
Johann Wolfgang Von Goethe


Na današnji dan - Page 10 220px-10
                                                 Johann Wolfganag Goethe

Na današnji dan - Page 10 260px-10
                                             Johann Wolfgamg Goethe leta 1828

Na današnji dan - Page 10 Goethe10
                                Johann Wolfgang Goethe je opravljal visoke državne funkcije
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime29.08.19 13:47

MICHAEL SCHUMACHER

Na današnji dan leta 2004 je nemški dirkač formule 1 Michael Schumacher še zadnjič v svoji bogati karieri osvojil naslov svetovnega prvaka. To je bil zanj sedmi naslov svetovnega prvaka v formuli 1.

V Spa Francorchampsu v Belgiji si je Michael Schumacher zagotovil tolikšno prednost, da ga nihče od tekmecev ni mogel več ujeti. Sezona 2004 je bila v znamenju Ferrarija, saj je moštvo iz Maranella v tisti sezoni osvojilo 13 dirk. Leta 2012 je Nemec zadnjič dirkal v svetu formule 1.

FORMULA 1 - 2004

GP Avstralije - 1.
GP Malezije - 1.
GP Bahraina - 1.
GP San Marina - 1.
GP Španije - 1.
GP Montecarla - odstopil
GP Evrope - 1.
GP Kanade - 1.
GP ZDA - 1.
GP Francije - 1.
GP Velike Britanije - 1.
GP Nemčije - 1.
GP Madžarske - 1.
GP Belgije - 2.
GP Italije - 2.
GP Kitajske - 12.
GP Japonske - 1.
GP Brazilije - 7.

1. Michael Schumacher - 148 točk
2. Rubens Barrichello - 114 točk
3. Jenson Button - 85 točk
4. Fernando Alonso - 59 točk
5. Juan Pablo Montoya - 58 točk

https://www.youtube.com/watch?v=XaFD1lwXNuM

Na današnji dan - Page 10 Michae10
                                                                          Michael Schumacher in Ferrari 2004

Na današnji dan - Page 10 E3a60c10
                                                   Michael Schumacher je s Ferrari F2004 to sezono zmagal 13 krat

Na današnji dan - Page 10 E9533c10
                                                                     Zmagal je tudi na domači GP San Marino

Na današnji dan - Page 10 16525510
                                                   Z veliko prednostjo je naslov svetovnega prvaka osvojil že v SPA

Na današnji dan - Page 10 65037910
                                                       Michael Schumacher je sezono zaključil z zmago v Suzuki

Na današnji dan - Page 10 14140010
                            Sin Mick Schumacher je 27. in 28. julija 2019 pred GP Nemčije preizkusil očetov Ferrari 2004
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime07.09.19 10:56

LOKOMOTIVA JAROSAVELJ

Na današnji dan leta 2011 je rusko hokejsko moštvo Lokomotiva Jaroslavelj doživelo veliko tragedijo. V letalski nesreči so z izjemo enega umrli vsi člani moštva.

Klubsko letalo jak-42 je padlo kmalu po vzletu z letališča v Jaroslavlju, mestu, ki leži 250 km severno od Moskve.
Letalo naj bi preletelo le kakšnih 500 metrov, ko se je zrušilo, nato pa ga je zajel ogenj. Na krovu letala, ki je bilo namenjeno na uvodno tekmo sezone lige KHL v Minsk, je bilo 37 članov moštva in osem članov posadke, skupaj torej 45 potnikov.

Nesrečo je preživel le eden. Med žrtvami so bili tudi Čehi Karel Rahunek, Jan Marek in Josef Vašiček, slovaški zvezdnik Pavol Demitra, Šved Stefan Liv. Ekipo je vodil Kanadčan Brad McCrimmon, nekdanji pomočnik pri Detroit Red Wingsih.

Na današnji dan - Page 10 64818210
                                                                       Hokejsko moštvo Lokomotiva Jarosavelj


Zoran I: komentar modifikovan dana: 10.09.19 21:26; prepravljeno ukupno 1 puta
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime10.09.19 20:12

CESARICA ELIZABETA - SISSI

Na današnji dan leta 1898 je bila v Ženevi ubita avstro-ogrska cesarica Elizabeta, žena Franca Jožefa, bolj znana kot Sissi. Atentat je izpeljal anarhist Luigi Luceni. Sisi je bila nedvomno ena najbolj priljubljenih kronanih glav vseh časov. Rodila se je 24. decembra 1837 v Münchnu.

Zgodaj zjutraj je cesarica v Ženevi nakupovala igrače za svoje vnuke. Opoldne sta dami odšli iz hotela, da bi se vkrcali na parnik, ki naj bi ju pripeljal v Caux. Na poti do pristanišča je proti njima planil mlad moški, italijanski anarhist, Luigi Lucheni in cesarico podrl na tla. Pomagali so ji vstati in zbrala je še toliko moči, da je prišla na krov. Njena spremljevalka je mislila, da je cesarici slabo, ko se je s poslednjimi močmi vkrcala na ladjo. Odpela ji je bluzo in vsa začudena zagledala mesto vboda, zalito s krvjo. Napadalec ji je namreč v srce zabodel pilo. Za kakršno koli pomoč je bilo prepozno. Umrla je približno po eni uri. Napadalca so aretirali in obsodili na dosmrtno ječo. Če si je Elizabeta resnično želela smrti, jo je ta doletela nenadno in brez bolečin. Pokopali so jo v skladu s tradicijo habsburške monarhije, v cesarski grobnici pod Kapucinsko cerkvijo na Dunaju. Njena predstava o poslednjem potovanju je bila drugačna. Želela si je, da bi bila pokopana na Krfu, na osamljeni gori Aya Kyriaki. »Tu«, se je tolažila, »imam nad sabo samo zvezde in ciprese, ki bodo za mano vzdihovale veliko bolj kot ljudje: tu bo spomin name bolj večen, kot pri mojih podanikih.«

Na Franca Jožefa je cesaričina smrt zelo vplivala. Ko je izvedel novico je odrevenel in se nekaj trenutkov zatem sesedel v naslonjač in vzdihnil: »Nič na tem svetu mi torej ne bo prihranjeno.« In nato je še zamrmral: »Nihče ne ve, kako sva se ljubila.«


Na današnji dan - Page 10 Winter10
                                                 Elizabeta stara 22 let

Na današnji dan - Page 10 Empres10
                                                       Elizabeta leta 1864

Na današnji dan - Page 10 Sis710
      Sissi je bila emancipirana in bila mnogo pred časom, bila je izobražena in je imela rada konje

Na današnji dan - Page 10 Empres11
                                                       Elizabeta leta 1864

Na današnji dan - Page 10 Ferenc10
                                              Kronanje Franca Jožefa in Sisi kot cesarja in cesarice Avstro-Ogrske 8.junija 1867

Na današnji dan - Page 10 Erzseb10
                     Elizabeta kot kraljica Madžarske leta 1867

Na današnji dan - Page 10 48c69a10
              Cesar Franz Jožef I z Elizabeto Sissi in otroci Kronski princ Rudolf, Nadvojvodinjo Marija Valerija in Nadvojvodinja Gizela

Na današnji dan - Page 10 Luigi_10
                                           Trenutek atentata na Sissi in atentator italijanski anarhist Luigi Lucheni
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime11.09.19 22:05

JUAN PABLO MONTOYA

Na današnji dan leta 2004 se je kolumbijski dirkač v formuli ena Juan Pablo Montoya vpisal v zgodovino avtomobilističnega športa.

Voznik takratnega Williams BMW je na kvalifikacijah za veliko nagrado Italije kvalifikacijski krog prevozil s povprečno hitrostjo 262,242 km/h.
S tem je postavil rekordno znamko v najhitrejši povprečni hitrost v zgodovini formule ena, ki je še ni uspelo izboljšati nikomur.
Kolumbijec je rekord postavil v prvem delu kvalifikacij, pozneje pa ni več ponovil tako hitre vožnje in dirko začel na drugem mestu za Brazilcem Rubensom Barrichellom iz Ferrarija.
Na dirki v Monzi je Montoya končal kot peti.

FORMULA 3000
* Evropski prvak v sezoni: 1998

CART
* Svetovni prvak v sezoni: 1999

FORMULA 1
* Dirke: 95
* 1.mesto: 7
* 2.mesto: 15
* 3.mesto: 8
* Stopničke: 30
* Pole position: 13
* Najhitrejši krogi: 12
* Razvrstitev v Svetovnem prvenstvu leta 2002 in 2003: 3

500 MILJ INDIANAPOLIS
* 1.mesto leta 2000 in 2015

https://www.youtube.com/watch?v=6qrCtTC2g4w
https://www.youtube.com/watch?v=SAPG4y-4fYM


Na današnji dan - Page 10 Gettyi12
                                                                                  Juan Pablo Montoya

Na današnji dan - Page 10 Gettyi13
                                                                   Juan Pablo Montoya in Williams BMW FW26

Na današnji dan - Page 10 Gettyi14
                              Juan Pablo Montoya na Williams BMW FW26 in Kimi Raikkonen na Mclaren Mercedes Mp4/19b

Na današnji dan - Page 10 Juanpa12
                   Juan Pablo Montoya z Penske na prvenstvu NASCAR na dirkališču Indianapolis Motor Speedway leta 2014

Na današnji dan - Page 10 Juanpa11
                              Juan Pablo Montoya na prvenstvu IMSA z Acura na dirkališču Elkhart Lake Wisconsin leta 2018
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime12.09.19 21:51

FILIPIDES

Na današnji dan leta 490 pr. n. št. so na vzhodni obali Atike blizu Maratona Atenci premagali desetkrat večjo vojsko perzijskega vladarja Dareja. V bitki je umrlo 192 grških in okoli 6.000 perzijskih vojakov. Vest o zmagi je v Atene prinesel Filipides, ki je pretekel 40 kilometrov, nato je od utrujenosti umrl. Po tem dogodku danes poznamo najdaljšo atletsko disciplino - maraton.

Filipides po spisih Grškega zgodovinarja Herodusa v Perzijski vojnim priteče na cilj dan kasneje, kot je krenil iz Šparte. Na osnovi njegovih spisov Britanski RAF Komandant eskadrilije John Folden in štiri oficirji so leta 1982 prispeli v Grčijo, da bi dejansko preizkusili to teorijo, da je mogoče preteči 250 km v enem dnevu in pol. Tri tekači so uspešno pretekli to dolžino: John Folden (37:37), John Scholtens (34:30) in John McCarthy (39:00). V naslednjem letu so organizirali prvo mednarodno Spartalon dirko.


Na današnji dan - Page 10 Filipi10
                                                                            Filipides

Na današnji dan - Page 10 Images16
                                                                            Pot ki jo je pretekel Filipides

Na današnji dan - Page 10 Marato10
                                                                      Filipides kot simbol modernega Spartalona
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime16.09.19 21:59

DRAGAN DŽAJIĆ

Na današnji dan leta 1979 je na prijateljski tekmi proti Argentini v Beogradu za jugoslovansko nogometno reprezentanco zadnjič nastopil Dragan Džajić, s 85 nastopi rekorder na večni lestvici Plavih po številu odigranih tekem. Jugoslovani, Džajić je v reprezentančnem dresu zadel 23-krat, so gavče premagali s 4:2.

* Crvena zvezda - mladinska ekipa - 1961 - 1963
* Crvena Zvezda - klub - 1963 - 1975 - 590 nastopov - 365 golov
* SC Bastia - 1975 - 1977 - 56 nastopov - 31 golov
* Crvena Zvezda - 1977 - 1978 - 25 nastopov - 5 golov
* Državna reprezentanca Jugoslavije - 85 nastopov - 23 golov

V žrebu na EP 2012 so izbrali najboljšo idealno postavo v formaciji 3-4-1-2, na levem krilu je legendarni nogometaš Crvene Zvezde.
Poleg Džajića nobeden igrales iz prostora bivše SFRJ se ni znašel v postavi. Idealni team sestavljajo:
Dino Zoff, Mathias Zamer, Franc Beckenbauer, Paolo Maldini, Vilfried Van Moer, Gunter Necker, Zinedin Zidane, Michael Platini, Gerd Miller, in Marco Van Basten.

"Smatran je za enega najboljših levih kril v Evropi vseh časov. Džajić je proglašen za najboljšega igralca Evropskega prvenstva 1968 leta. S prelepin loobom je v polfinalni tekmi proti Angiji svojo ekipo odvedel v finale proti Italiji, kjer je bil ravnotako strelec gola. Jugoslavija je bila blizu zmage, pa je Angelo Domenghini izenačil in izsilil podaljšel, v katerem so Italijani zmagali z 2:0. Naprvenstvu leta 1976 je v polfinalu proti Zahodni Nemčiji naredil vodstvo 2:0, pa so kasneje po podaljšku Nemci zmagali z 4:2. Džajić je bil vrhunski dribler z očarljivo levico je zapisano v njegovem opisu.

Na današnji dan - Page 10 Dragan10
                                                               Dragan Džajić

Na današnji dan - Page 10 Dzajic11
                                                     Dragan Džajić

Na današnji dan - Page 10 Ddz00010
                               Dragan Džajič v dresu Crvene Zvezde

Na današnji dan - Page 10 36836410
             Dragan Džajić na tekmi svetovnega prvenstva 1974 med Jugoslavijo in Brazilijo

Na današnji dan - Page 10 11204910
                                                                               Nerazdružljiva tudi v letu 2017

Na današnji dan - Page 10 12102710
                                                       V rojstnem mestu Ub je Dragan Džajić dobil svoj stadion

Na današnji dan - Page 10 Dzajic10
                                                                                 Dragan Džajić z družino

Na današnji dan - Page 10 Mg_70810
                                 Dragan in Branka Džajić z vnukom leta 2018
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime17.09.19 20:18

SIR STIRLING MOSS & 90 LET

Na današnji dan leta 1929 se je rodil Stirling Moss sedaj upokojeni angleški dirkač Formule 1. Velikokrat je označen kot najboljši dirkač vse časov brez naslova. Štirikrat zapored, med sezonami 1955 in 1958 je bil drugi dirkač prvenstva. Svojo prvo zmago je dosegel na domači Veliki nagradi Velike Britanije 1955 z Mercedes-Benzom z moštvom, katerega dirkači so na tisti dirki zasedli kar prva štiri mesta. To je bila tudi edina dirka, ki jo je končal pred Juanom Manuelom Fangiom, moštvenim kolegom, dobrim prijateljem in dirkaškim mentorjem. Čeprav je Fangio zanikal, so se pojavile govorice, da je kot velik gentleman, spustil Mossa v zadnjem ovinku in mu omogočil domačo zmago. V sezoni 1962 se je hudo poškodoval in moral končati kariero v Formuli 1. Razlog, da mu ni uspelo nikoli postati prvak, je tudi, da je raje dirkal v britanskih dirkalnikih, kot tujih; »Bolje častno zgubiti v britanskem dirkalniku, kot zmagati v tujem«.

Dirkal je za moštva: Mercedes -Benz, Maserati, Vanwall, Rob Walker Racing, Lotus;

V dirkaški karieri med letoma 1948 in 1962 je Stirling Moss zmagal 212 dirk od 529, na katerih je nastopil. V eni sezoni se je udeležil kar 62 dirk in v karieri zamenjal kar 83 različnih avtomobilskih znamk.

DOSEŽKI

* Dirk: 66
* Točke: 185,64
* 1 mesto : 16
* 2.mesto: 5
* 3.mesto: 3
* Stopničke: 24
* Pole position: 16
* Najhitrejši krog: 19

https://www.youtube.com/watch?v=UtRWhPQVAY8
https://www.youtube.com/watch?v=cP6HDnMfaSc

MILLE MIGLIA 1955 & 2015

1. maja 1955 sta se 25-letni Stiring Moss in Mercedes 300 SL, številka 722, zapisala v zgodovino avtomobilizma na takrat eni najtežjih dirk na svetu – dirki Mille Miglia (1000 milj). Čeprav je dirka potekala po italijanskih javnih cestah, sta jo skupaj s sovoznikom Denisom Jenkinsonom prevozila v 10 urah 7 minutah in 48 sekundah, s povprečno hitrostjo 98 milj na uro! Rekord še danes ostaja nepremagan in velja za enega največjih dirkalnih dosežkov.

Mercedesovi dirkalniki W 196 R so v letu 1955 veljali za najbolj napredne dirkalnike na svetu – uporabljali so napredne material in zmagali na vsaki dirki, ki so jo zaključili. V tistem času so običajni cestni avtomobili dosegali hitrosti okoli 110-120 km/h, 300 SLR pa je presegel 290 km/h! Danes obstaja le še osem teh dirkalnikov in vsakega nekaj časa se pojavijo na kakšnem dogodku ali dirki.

Po 60 letih sta se Stirling Moss in 300 SLR številka 722 spet združila na italijanskih cestah in se predstavila na 360-stopinjskem videu. S pomočjo sodobne tehnike lahko gledalci kontrolirajo pogled kamere in gledajo vožnjo zmagoslavne dvojice.
https://www.youtube.com/watch?time_continue=469&v=fJsdw-pof1o


Na današnji dan - Page 10 14541510
                                                       90 letni Stirling Moss si ogleduje Mercedes AMG F1 W10 EQ Power+

Na današnji dan - Page 10 Moss_v10
                                                                                        Stirling Moss

Na današnji dan - Page 10 Tony-b10
                                                             Tony Brooks in Stirling Moss leta 1957

Na današnji dan - Page 10 Moss_i10
                                                             Juan Manuel Fangio in Strirling Moss leta 1961

Na današnji dan - Page 10 Moss10
                                                   Denis Jenkinson in Stirling Moss na Mercedes Benz 300 SLR

Na današnji dan - Page 10 Stirli10
                                 Stirling Moss na Ferrari 250 SWB zmagovalec dirke v Goodwood TT leta 1961

Na današnji dan - Page 10 327210
                                                       Stirling Moss je z Lotusom zmagal na GP Montecarlo leta 1961
                                           
Na današnji dan - Page 10 Moss_i11
                                                                                    Stirling Moss

Na današnji dan - Page 10 Moss_i12
                                                                                          Stirling Moss

Na današnji dan - Page 10 D1eaf310
                                                    Stirling Moss je imel veliko nesrečo v Goodwoodu leta 1962

Na današnji dan - Page 10 2009-m10
                                                           Mercedes Benz SLR McLaren Stirling Moss leta 2009

Na današnji dan - Page 10 Moss-s10
                                                                     Jackie Stewart in Stirling Moss

Na današnji dan - Page 10 20i52710
                                           Hans Hermann in Striling Moss na prireditvi Mercedes Cars and Stars leta 2015

Na današnji dan - Page 10 Sir-st10
                 Sir Stirling Moss in Lady Suzie Moss na Aston Martinu DBR1 na prireditvi v Goodwoodu 17.septembra 2019
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime20.09.19 20:45

ALEKSANDER VELIKI

Na današnji dan leta 357 pr. n. št. se je rodil makedonski kralj Aleksander Veliki, eden največjih zavojevalcev vseh časov. Njegov imperij je segal od Indije prek Perzije in Male Azije do Grčije in Makedonije. Aleksander Veliki se je po porazu Perzijskega imperija leta 331 pred našim štetjem kot 25-letni vojskovodja proglasil za azijskega kralja. Še danes velja za enega najuspešnejših vojskovodij v svetovni zgodovini, saj je s svojo vojsko osvojil večino takrat znanega sveta in prišel vse do Indije. Na svojih pohodih si je podredil tudi Egipt. 13. junija 323 pr. n. št. je nenadoma umrl v Babilonu, ne da bi pred tem uredil nasledstvo.

* leto 359 - Filip II zasede prestol
* leto 357 - rojstvo Aleksandra Velikega
* leto 336 - Filip II je ubit
* leto 335 - pohod v S Makedonijo in utrditev oblasti
* leto 335 - 334 priprave na vojno
* leto 334 - osvojitev Male Azije
* leto 332 - obleganje Egipta in Fenicija
* leto 330 - osvojitev Perzepolisa
* leto 324 - prenova Aleksandrove vojske
* leto 323 - Aleksander Veliki umre

Na današnji dan - Page 10 Aleksa10
                                                                 Aleksander Veliki

Na današnji dan - Page 10 Am10
                                          Aleksander Veliki in Roksana Baktrijska s sinom Aleksandrom IV.Makedonskim
  
Na današnji dan - Page 10 1280px29
                                         Upodobitev Aleksandra Velikega na konju Bukefalu (Pompeji, ok. 100 pr. n. št.)

Na današnji dan - Page 10 Macedo10
                                                       Zemljevid prikazuje Aleksandrov imperij v največjem obsegu
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime21.09.19 11:15

LUCIANO KLEVA

Na današnji dan leta 1954 se je v Kopru rodil Luciano Kleva, živel pa je v Izoli. Že od malega je rad risal, v risanju je bil med najboljšimi na osnovni šoli in učitelji so ga spodbujali, naj bi se odločil za likovni študij. Po končani osnovni šoli se je vpisal na italijansko gimnazijo v Kopru, se nato prepisal na italijansko srednjo kovinarsko šolo v Izoli, smer strojno ključavničarstvo in jo uspešno dokončal. Nato se je odločil za študij slikarstva, fotografije in oblikovanja na prestižni umetnostni Akademiji Brera v Milanu. Med študijem je moral poprijeti za vsako delo, saj ga domači niso mogli finančno podpreti. Med drugim je delal tudi v tiskarni Stamperie Sciardelli, kjer so tiskali umetniške grafike. Takrat se je začelo njegovo sodelovanje s fotografom M. Rebuzzinijem iz agencije La Rouge, za katerega je fotografiral prizore iz vsakdanjega življenja v Milanu. V Italiji je odkril nove možnosti izražanja prek fotografije, glasbe, giba, hapeninga, kar je zaznamovalo njegovo nadaljnje življenje. Leta 1980 se je vrnil domov in se v naslednjih dvajsetih letih uveljavil kot slikar, umetniški fotograf in oblikovalec, publicist in glasbenik. Opustil je čisto slikarstvo in se odločil za poseben, njemu lasten spoj slikarstva in fotografije. Ustvaril je niz fotografskih ciklusov, ki so šli od začetne faze lepljenja in fotomontaže, prek sanjske fotografije do nadrealističnih del in končno portretov. Ta zbirka vsebuje tudi ciklus fotografij na temo Istre, ki ima tako umetniški kot tudi dokumentacijski pomen. Zbirko odlikuje črno – bela tehnika, fotografije pa evidentirajo čas in življenjske dogodke. Gre za umetniško interpretacijo in prikaz prebivalcev Istre in njihovega življenja. Poleg tega je grafično opremil tudi večje število knjig, ki jih je izdala založba Lipa. Imel je na desetine samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini. Prejel je številne nagrade, med njimi je bila leta 1998 tudi prestižna Kocjančičeva nagrada za dosežke v kulturi.
V skupini Istranova, ki jo je ustanovil, je s prijatelji oživljal in ohranjal istrsko ljudsko glasbo. Že v mladosti se je začel učiti igranja na kitaro, potem pa je hitro prešel na različne ljudske inštrumente. Bil je tudi član etno glasbene skupine Vruja, ki jo je leta 2001 ustanovil skupaj z Marinom Kranjacem. Igral pa je še v nekaterih drugih glasbenih zasedbah.
Emil Zonta, nekdanji urednik na radiu Koper, je o delu Istranove povedal: »To je bil prvi tovrstni projekt v osrednji Evropi. Prvi so na tak način odkrivali in spoznavali tradicijo, ki je temeljila na multikulturnosti, kar je bilo v tistih časih zelo pomembno in prepotrebno spoznanje za prihodnost tega prostora. Način podajanja glasbe je bil v tem delu Evrope nekaj novega in sprejemljivega za vse generacije. Njihov takratni dosežek je še danes zelo pomemben.”
V galeriji Loža in v palači Gravisi v Kopru je bila od 23. decembra 2004 do 27. februarja 2004 pregledna posthumna razstava njegovih fotografij. Organizatorji razstave so bili Italijanska Unija, Obalne galerije Piran in Skupnost Italijanov “Santorio Santorio” Koper, projekt pa je finančno podprlo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Italije. Dvojezični katalog je avtorja predstavil z izborom reprodukcij, prijatelj Bruno Fonda je prispeval esej, strokovna besedila sta napisali  Aurora Fonda in Nives Marvin, uvodnik pa  Maurizio Tremul, predsednik Italijanske Unije.

Razstave (izbor)

- 20 LET GALERIJE INSULA, GALERIJA INSULA, IZOLA, SLOVENIJA, 10.07.2007 - 31.08.2007
- PODOBE ZALEDJA SLOVENSKIH OBALNIH MEST SKOZ OBJEKTIVE ..., PEČARIČEVA GALERIJA, PIRAN, SLOVENIJA, 17.03.2005 - 27.04.2005
- ZRAK-JEZERO-UMETNOST. CERKNICA 2002, GRAD SNEŽNIK, SNEŽNIK, SLOVENIJA, 02.08.2002 - 30.08.2002 * katalog
- MEDNARODNA LIKOVNA DELAVNICA PIRAN 2002, MINORITSKA CERKEV/SAMOSTAN, PIRAN, SLOVENIJA, 06.06.2002 - 00.00.0000 * katalog
- ABITANTI 1999. MEDNARODNA LIKOVNA DELAVNICA (3), KAVARNA LOGGIA, KOPER, SLOVENIJA, 28.05.1999 - 14.06.1999 * katalog
- 10 LET GALERIJE INSULA-LIKOVNA DEJAVNOST 1988-1998, GALERIJA INSULA, IZOLA, SLOVENIJA, 16.10.1998 - 05.11.1998 * katalog
- ABITANTI 1998. II.MEDNARODNA LIKOVNA DELAVNICA, HOTELI MORJE, PORTOROŽ, SLOVENIJA, 01.06.1998 - 10.06.1998 * katalog
- ARTEOPEN.MILLENOVECENTO97, C.ESPOSITIVO MULTIMEDIALE, ŠTARANCAN/STARANZANO, ITALIJA, 1997 * katalog
- ABITANTI 1997. I. MEDNARODNA LIKOVNA DELAVNICA, HOTELI MORJE, PORTOROŽ, SLOVENIJA, 07.06.1997 - 10.06.1997 * katalog
- DIREKTN'GA IZ MOJ'GA SERCA, KUD FRANCE PREŠEREN, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 18.03.1997 - 07.04.1997 * zloženka
- LADO JAKŠA IN LUCIANO KLEVA.SURREALISTA, GALERIJA B-51, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 15.01.1997 - 05.02.1997
- SLOVENIJA ODPRTA ZA UMETNOST 1996, KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL, SEŽANA, SLOVENIJA, 19.12.1996 - 12.01.1997 * katalog
- ARTE OPEN MILLENOVECENTO'96, C.ESPOSITIVO MULTIMEDIALE, ŠTARANCAN/STARANZANO, ITALIJA, 05.09.1996 - 15.09.1996 * katalog
- LADO JAKŠA IN LUCIANO KLEVA.SURREALISTA, KUD FRANCE PREŠEREN, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 30.07.1996 - 1996
- USTVARJALCI - PRIPADNIKI MADŽARSKE IN ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI, PROSTORI DRŽAVNEGA ZBORA RS, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 29.05.1996 - 1996
- LADO JAKŠA IN LUCIANO KLEVA.SURREALISTA, AVDITORIJ PORTOROŽ, PORTOROŽ, SLOVENIJA, 29.03.1996 - 20.04.1996
- OUT POST VENICE, BENETKE/VENEZIA, ITALIJA, 1995
- FOTOGRAFIJA LETA 1994, CANKARJEV DOM-PREDDVERJE, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 09.03.1995 - 19.03.1995
- SLOVENIJA ODPRTA ZA UMETNOST 1994, GALERIJA KC I.NAPOTNIK, VELENJE, SLOVENIJA, 06.01.1995 - 26.01.1995 * katalog
- SLOVENIJA ODPRTA ZA UMETNOST 1994, KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL, SEŽANA, SLOVENIJA, 02.12.1994 - 04.01.1995 * katalog
- MORJE V DELIH ISTRSKIH LIKOVNIKOV, GALERIJA MEDUZA II, PIRAN, SLOVENIJA, 06.08.1993 - 01.10.1993
- GIGANTI, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 18.05.1993
- UJETI MODO.RAZSTAVA MODNE FOTOGRAFIJE NA SLOVENSKEM, GALERIJA EQURNA, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 25.09.1992 - 15.10.1992 * katalog
- 17.FOTOFORUM, MUVESZETEK HAZA, PECS (PEČUH/PEČUJ), MADŽARSKA / HUNGARY, 08.

Literatura
Milan Gregorič: Ljudje mojega časa. Trst, Mladika 2005.
http://www.primorci.si/osebe/kleva-luciano/936/
https://www.primorske.si/2019/01/15/luciano-kleva-je-sivini-dodajal-barve

ISTRANOVA - 1980 - 1988

Skupina Istranova poizkuša po svoje približati tradicionalno istrsko glasbo današnjemu poslušalcu. Njen osnovni cilj ni statična reprodukcija ljudske pesmi kot izumrlega predmeta niti ekzotični folklorizem v begu pred stvarnostjo. Naj se etnomuzikologi ne zgražajo, če Istranova tradicinalnim istrskim inštrumentom kot so cindre, mišnice, frule, harmonika in violina, dodaja tudi akustična glasbila ljudskih glasbenih kultur, kot so tudi priložnostni inštrumenti (zvonci, pralna deska, lesene žlice, škrtalica,…). Ljudska glasba gotovo ne pristaja na toga glasbena pravila ali omejevanja. Tudi jezikovne razlike niso v istrski kulturi in življenju istrskega kmeta nikoli predstavljale ovir. To je eden izmed razlogov, da imamo adnes možnost srečanja s tako raznolikimi izrazi, značilnimi za vse to, kar pojem istrske glasbe zajema: preproste pesmi, tako nežne kot surove, melodnične, včasih vsakdanje, nekatere še danes družbenokritične in stvarne. Interpretirane pesmi Istranove izhajajo z glasbe istrobeneškega, šavrinskega ter istroromanskega izvora.

* Tre Balli
* Dajte dajte
* Fianona
* Manfrina
* Čičarska Polka
* Jero in campagna
* Kadi son lani tancala
* Roža Katarina
https://www.muzikobala.com/istranova
https://www.youtube.com/watch?v=B-dWKzwOLuo
https://www.youtube.com/watch?v=fdfUkMywxBA
https://www.youtube.com/watch?v=qQC0o4XzPZg
https://www.youtube.com/watch?v=MJfxTpwMptI
https://www.youtube.com/watch?v=1EOR0tY19EU
https://www.youtube.com/watch?v=hi1T1IrD4fU
https://www.youtube.com/watch?v=0ViXx9DRBfo


Na današnji dan - Page 10 Img_0010
                                                                 Luciano Kleva

Na današnji dan - Page 10 012-kl10
            Glasbenik, fotograf, slikar in grafični oblikovalec Luciano Kleva na avtoportretu s sinovoma Janom (levo) in Rokom

Na današnji dan - Page 10 012-kl11
                                                                                     Obrazi Istre

Na današnji dan - Page 10 012-kl12
                                                              Obrazi Istre


Na današnji dan - Page 10 65529110
                              Skupina Istranova - Dario Marušić, Vanda Škrk, Franco Juri, Stevo Pahek in Luciano Kleva

Na današnji dan - Page 10 Istran10
                                                  Istranova (ZKP RTVS, 1982 – LP)

Na današnji dan - Page 10 Istran11
                                            Ča to šuška, ča to gre (Jugoton, 1984 – LP)

Na današnji dan - Page 10 Istran12
                                               Istranova 1982 (ZKP RTVS, 1999 – CD)

Na današnji dan - Page 10 Scan0010
                      Ustanovitelj Vruje je bil Luciano Kleva v kateri igra sedaj tudi sin Rok
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime23.09.19 19:58

VIADUKT ČRNI KAL

Na današnji dan leta 2004 so prometu predali največji in najdaljši slovenski viadukt Črni Kal. Najvišji steber je visok 87,5 metra, skupaj z voziščno (prekladno) konstrukcijo pa 95 metrov. Nad voziščno konstrukcijo je vgrajena 1,2 metra visoka odbojna ograja, ki preprečuje padec z viadukta ter nanjo do 3 metre visoka protivetrna ograja. Je največji in najdaljši premostitveni objekt na slovenskih cestah, za trboveljskim dimnikom pa je tudi najvišji slovenski objekt sploh. S petimi koraki in v horizontalnem radiju 800 metrov premošča Osapsko dolino, umeščen pa je nad vasjo Gabrovica. Z njegovo izgradnjo je bil odpravljen problem spusta avtoceste z nadmorske višine 420 metrov na slovensko obalo, za kar so v letih 1994-1999 preučevali več kot 70 različnih potekov avtoceste.

V viadukt Črni Kal je bilo vgrajenih 50.000 m3 betona, 8.000 ton armaturnega jekla in 1.300 ton kablov za prednapenjanje. Površina viadukta je 28.172 m2.
http://www.ponting.si/sl/objekti/mostovi-in-viadukti/viadukt-crni-kal


Na današnji dan - Page 10 Thumb_11
                                                                        Radius viadukta Črni Kal je 800 m

Na današnji dan - Page 10 Thumb_12
                                                Najvišji steber je visok 87,5 metrov skupaj s preklado pa 95 metrov

Na današnji dan - Page 10 65529210
                                                                       Površina viadukta Črni Kal je 28.172 m2

Na današnji dan - Page 10 Thumb_13
                                                                                    Prava eleganca v zraku

Na današnji dan - Page 10 Thumb_14
                                                            Viadukt Črni Kal je eden najzahtevnejših objektov v Sloveniji

Na današnji dan - Page 10 Viaduk10
                                                   Viadukt je skupaj dolg 1.065 m z glavnimi razponi dolžine 140 m

Na današnji dan - Page 10 Thumb_15
     Kvalitetno projektirana in izdelana protivetrna ograja na viaduktu ob kateri se skorajda ne občuti mogočnih sunkov burje
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime25.09.19 17:22

KRIŠTOF KOLUMB

Na današnji dan leta 1493 je Krištof Kolumb odrinil na svojo drugo pot proti Ameriki. Na tej poti je imel 17 ladij in 1.500 pomorščakov. Na svojih potovanjih je našel Bahame, preiskoval severno obalo Kube in Hispaniole – odkrite otoke je imel za del Azije.

Santa Maria, Pinta, Santa Clara so tri ladje Krištofa Kolumba, ki so leta 1492 plule v Novi svet. Največja od njih je bila Santa Clara, ki je v dolžino merila borih 30 metrov in v širino 6 metrov. Santo Claro pogostokrat identificirajo kar po njenem vzdevku Nina. Te tri ladje predstavljajo začetek slavnih zgodovinskih ladij.

Po lastnih zapisih je prvič šel služit na ladjo, ko je bil star 10 let. Leta 1473 je postal vajenec za trgovskega zastopnika pri vplivnih trgovskih družinah iz Genove. Leta 1479 se je poročil s Filipo Moniz Perestrelo, hčerko portugalskega plemiča genovskega rodu, tega ali naslednjega leta se jima je rodil sin Diego (ta je pozneje postal konkvistador). Filipa naj bi nekaj let pozneje umrla (sodeč po nekaterih virih, pa jo je samo zapustil) in Kolumb si je leta 1487 v Španiji našel ljubimko, Beatriz Enríquez de Arana. Kolumb ni bil učen mož, bil pa je ambiciozen in se je sčasoma naučil latinsko, portugalsko ter kastiljsko.

V Kolumbovih časih je postala svilna cesta, trgovska pot do vzhodne Azije, nevarna, ko se je končalo obdobje, ko so Mongoli vzdrževali mir. V 80. letih 15. st. je z brati razvil idejo, da bi dosegel Indijo s plovbo proti zahodu. Idejo je večkrat predstavil portugalskemu kralju Janezu II., a je ta po posvetu s svetovalci zavrnil financiranje. Zato je odšel k Ferdinandu Aragonskemu in Izabeli Kastiljski, ki sta kljub začetnemu nasprotovanju nazadnje popustila in zagotovila financiranje. Kolumb je leta 1492 prečkal Atlantski ocean in 12. oktobra dosegel Ameriko pod zastavo kastiljske Španije. Čeprav so že okoli 500 let pred njim obale Severne Amerike dosegli Vikingi pod vodstvom Leifa Eriksona, je bila šele Kolumbova odprava začetek obsežnejših stikov med Evropejci in ameriškimi staroselci ter evropske kolonizacije »Novega sveta«. Do konca svojega življenja je priplul še trikrat med 1492 in 1502.


Na današnji dan - Page 10 Cyfthu10
                                                                 Krištof Kolumb

Na današnji dan - Page 10 Kolumb12
                                                                            Odhod ladij iz Palosa v Španiji

Na današnji dan - Page 10 20116010
                                                                           Santa Maria, Pinta in Santa Clara

Na današnji dan - Page 10 Kolumb11
                                                                    Krištof Kolumb s posadko na Santa Marii

Na današnji dan - Page 10 Kolumb10
                                                  Pristanek na otoku, ki ga je Kolumb poimenoval San Salvador

Na današnji dan - Page 10 Colon-10
                                                     Kolumbovo izkrcanje; naslikal Dióscoro Puebla, 1862

Na današnji dan - Page 10 643_1210   

                                                              Krištof Kolumb raziskovalec brez primere          
Na današnji dan - Page 10 Kolumb13
                                                                                 Kolumbove odprave v Ameriko

Na današnji dan - Page 10 Colon-11
                                                                        Krištof Kolumb kleči pred kraljico Izabelo I.

Na današnji dan - Page 10 Return10
                                                     Krištof Kolumb kleči pred kraljem Ferdinandom Aragonskim in Izabeli Kastiljski

Na današnji dan - Page 10 Kolumb14
                                                          Kolumbov kip na Kubi
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime26.09.19 9:08

LEVI STRAUSS

Na današnji dan leta 1902 je umrl nemško-ameriški industrialec, izumitelj džinsa Levi Strauss. Po njem se imenujejo hlače - leviske.
Decembra 1870 je dobil krojač Jacob W. Davis zamisel, da je šive na žepih ojačal z zakovicami, kot so jih uporabljali za konjsko opremo.

Za to zamisel je Strauss 20. maja 1873 prejel patent. Leta 1890 je ustanovil podjetje Levi Strauss & Company. Do danes je to podjetje eden največjih proizvajalcev džinsa in Levis ena najbolj znanih blagovnih znamk. Najbolj znan model je Levis 501, ki so najbolj nošene hlače iz džinsa na svetu.

https://www.levistrauss.com/


Na današnji dan - Page 10 1280px30
                          Rojstna hiša v Buttenheimu na Bavarskem v Nemčiji, kjer se je 26.februarja 1829 rodil Levi Strauss

Na današnji dan - Page 10 Levi-s10
                                                              Levi Strauss

Na današnji dan - Page 10 Levi_s10
                                                              Levi Strauss

Na današnji dan - Page 10 273-2110
                                                      Modre kavbojke Levi Strauss

Na današnji dan - Page 10 65011_10
                                                    Rojstni dan kavbojk

Na današnji dan - Page 10 Images17
                                                            Značilni še dandašnji zaščitni znak kavbojk Levi Strauss
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime26.09.19 23:15

SLOVENSKA ODBOJKARSKA REPREZENTANCA

Na današnji dan leta 2019 so Slovenski odbojkarji so velikem finalu evropskega prvenstva! V prvem polfinalu so pred razprodanimi Stožicami s 3:1 ugnali še svetovne prvake Poljake in si zagotovili najmanj srebrno odličje. V nedeljskem finalu, ki bo ob 17.30 v Parizu, se bodo za zlato kolajno udarili z zmagovalcem petkovega polfinala med Francijo in Srbijo.

Poljska : Slovenija 1:3 (-23, 24, -22, -23)

Poljska: Nowakowski, Muzaj, Konarski, Komenda, Szalpuk, Leon, Wojtaszek (L), Dryzga, Kubiak, Sliwka, Kochanowski, Zatorski (L), Bieniek, Klos
Slovenija: Štern T., Pajenk, Kozamernik, Šket, Gasparini, Vinčić, Štalekar, Štern Ž., Klobučar (L), Kovačič (L), Videčnik, Urnaut, Čebulj, Planinšič

Zmagovalnega konja se ne menja in tudi slovenski selektor Alberto Giuliani ga ni. Začel v je v postavi Klemen Čebulj, Tine Urnaut, Alen Pajenk, Jan Kozamernik, Dejan Vinčić, Mitja Gasparini in Jani Kovačič. Poljaki so tekmo odlično odprli, hitro povedli z 9:4, nato pa je Slovenija po odličnih servisi kapetana Urnauta dosegla kar pet zaporednih točk in ujela favorizirane goste (9:9). Po izidu 10:10 so Poljaki spet povedli in skozi celoten niz vodili za točko ali dve, po bloku nad Gasparinijem pa je so povedli z 20:17, kar je bila lepa zaloga pred samo končnico.
Toda slovenski odbojkarji so že večkrat na tem prvenstvu pokazali, da se ne predajo in po dveh točkah Čebulj in napaki Leona v napadu ponovno ujeli Poljake (20:20). Poljaki po minuti odmora dosegli dve zaporedni točki, nato pa so Slovenci stopili skupaj predvsem po zaslugi vrhunskih servisov Čebulj dosegli štiri zaporedne točke in povedli s 24:22. Izkoristili so druga zaključno žogo, po izjemen bloku Pajenka Leonu se je na semaforju izpisalo 25:23.

Tudi v drugem nizu je Giuliani v igrišču zadržal Tončka Šterna, ki je ob koncu prvega niza zamenjal Gasparinija. Slovenci tudi v drugem nizu niso popuščali. Povedli so s 6:3, nato pa prednost dveh točk držali do sredine nize 17:15. Poljaki so sicer dvakrat izenačili na 17:17 in 19:19, a Slovenci so jim vrnili z dvema zaporednima točkama in v končnico niza prišli s prednostjo dveh točk (21:19). Pri izidu 24:23 za Slovenijo so imeli domači odbojkarji tudi napad za osvojitev drugega niza, a je Leon z blokom zaustavil Čebulja. Po izenačenju je na sceno stopil Bieniek, ki je z asom Poljake popeljal v vodstvo s 25:24, nato pa so slovenske odbojkarje zaustavili še z blokom (26:24). 
Tretji niz so nekoliko bolje začeli Poljaki (6:4), a so izjemni Slovenci po seriji štirih zaporednih točk spet pokazali zobe in na noge dvignili razprodane Stožice (8:6). Po točki Čebulja je Slovenija povedla že z 10:7. Po bloku nad Kubiakom se je ta povzpela še za točko (12:Cool in to je bila prednost, ob kateri so se začele tresti tudi Poljakom. Slovenci niso popuščali in na krilih navijačev prednost le še povečevali (16:11). Proti koncu so gostje sicer malce zapretili, a ko je Štern dosegel as za 21:17, je bilo vsega konec. Končni izid tretjega niza je bil 25:22.

Konec tedna v Pariz

Ne glede na razplet srečanja se bosta obe reprezentanci preselili v Pariz in tam odigrali še eno tekmo. Poraženec se bo v soboto popoldne boril za bron, zmagovalec v nedeljo za zlato. 
Drugi finale bo v petek, ko se bodo gostitelji Francozi udarili s Srbi.
https://siol.net/sportal/odbojka/ep-polfinale-moski-odbojka-finale-508116

POMOČ

Vsi, ki želite pomagati Krisu, lahko to še vedno naredite na naslednja načina:

* na TRR društva Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki, ki vodi akcijo za Krisa, lahko nakažete želeni znesek:
* TRR SI56 0510 0801 6627 635 (sklic: NRC ali 99, namen: ZA KRISA),
* pošljete SMS-sporočilo KRIS5 na 1919, s čimer darujete 5 €.
https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-drzava-ne-placa-zdravljenja-malega-krisa-v-zda-508115
https://www.regionalobala.si/novica/pomagajmo-malemu-krisu-ce-bi-vsak-prispeval-en-evro-bi-malcku-iz-kopra-resili-zivljenje
https://www.primorske.si/primorska/istra/tudi-valentino-rossi-na-pomoc-malemu-krisu

Na današnji dan - Page 10 2-714910
Poleg ostalih športnikov in klubov bo tudi Slovenska odbojkarska reprezentanca pomagala pri zbiranju denarja za Krisa iz Kopra, ki
boleha za zelo redko boleznijo - Spinalna Mišična Atrofija (SMA), saj morajo starši za njegovo zdravljenje v ZDA zbrati 2.267.000 €
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime28.09.19 0:12

SRBSKA ODBOJKARSKA REPREZENTANCA

Srbija : Francija 3:2 (23:25) (25:23) (25:21) (17:25) (15:7)

Francozi v solzah, o zlatu bo odločal balkanski derbi!

Francozi so pravkar s 25:23 dobili napet prvi niz, varovanci nekdanjega slovenskega selektorja Slobodana Kovača pa so se vrnili v drugem (25:23) in pokazali, da galskim petelinom pred domačimi navijači ne bo lahko. Tudi v drugem nizu so srbski odbojkarji na krilih izjemnega korektorja Aleksandarja Atanasijevića, ki je samo v treh nizih dosegel 19 točk, prevladovali in na koncu s 25:21 povedli z 2:1 v nizih.

Srbi so za vstop v finale potrebovali le še niz, galski petelini se pred domačimi gledalci niso predali in v četrtem nizu spet pokazali, zakaj spadajo med najboljše na svetu ter ekspresno hitro izenačili na 2:2 v nizih. V petem nizu smo  bili priča povsem drugačni sliki. Kovačeva četa je povedla s 7:1 to prednost brez težav zadržala zdržala do konca.

Pri Srbih je bil s 27 točkami najboljši Atanasijević, pri razočaranih Francozih pa je zvezdnik Earvin Ngapeth dosegel še dve več (29 točk).

Srbija je edina reprezentanca s 100-odstotnim izkupičkom na letošnjem EP. V skupinskem delu v Bruslju in Antwerpnu je dosegla pet zmag, potem ko je premagala Nemčijo, Slovaško, Španijo, Belgijo in Avstrijo. V osmini je bila boljša od Češke, v četrtfinalu od Ukrajine, v polfinalu pa še od Francije.
https://siol.net/sportal/odbojka/ep-polfinale-moski-odbojka-finale-srbija-508116


Na današnji dan - Page 10 111
                                                         Srbska odbojkarska reprezentanca je premagala Francoze
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime29.09.19 20:58

SRBSKA ODBOJKARSKA REPREZENTANCA OSVOJILA ZLATO MEDALJO

Srbi že 3. evropski prvaki

Na današnji dan je Slovenska odbojkarska reprezentanca je v velikem finalu evropskega prvenstva v Parizu izgubila s Srbijo (1:3) in še drugič v zgodovini osvojila srebrno odličje. Slovenci so tekmo odlično odprli in povedli z 1:0, nato pa so v nadaljevanju Srbi prevzeli vajeti igre v svoje roke in še tretjič osvojili evropsko zlato. V sobotni tekmi za tretje mesto so Poljaki ugnali utrujene domačine.

Srbija: Slovenija 3:1 (-19, 15, -18,-19)

Srbija: Okolić, Kovačević 20, Petrić 12, Čirović, Peković (L), Krsmanović, Ivović, Jovović, Atanasijević 22, Luburić, Majstorović (L), Podraščanin 5, Lisinac 11, Todorović

Slovenija: Štern T. 2, Pajenk 12, Kozamernik 9, Šket, Gasparini 7, Vinčić 1, Štalekar, Štern Ž., Klobučar (L), Kovačič (L), Videčnik, Urnaut 10, Čebulj 15, Planinšič

Slovenci so v postavi Gasparini, Kozamernik, Pajenk, Čebulj, Urnaut, Vinčić, Kovačič hitro pokazali, da imajo jasen cilj. Že od prve točke naprej so z raznovrstno igro Srbom povzročali obilico težav. Od srbskega vodstva z 8:6 se je tehtnica močno nagnila na stran Slovencev, ki do konca niza niso popuščali in so le povečevali prednost. Na koncu je bilo kar 25:19, kar je bil začetek finala, ki smo si ga Slovenci lahko le želeli.

Srbi so se hitro pobrali po hladnem tušu v prvem nizu. Slovenci so povsem popustili na sprejemu, Srbi pa so strnili vrste v bloku in povedli s kar 12:5, kar je bila tudi prednost, ki je zadostovala za izenačitev na 1:1. Srbi so leteli po igrišču, medtem so se slovenski odbojkarji povsem ustavili. Naše napadalce so Srbi v drugem nizu kar sedemkrat ujeli v bloku (25:16).
Odbojkarji v modrih dresih so tudi v tretjem nizu ves čas vodili. Slovenci do sredine niza niso bili daleč (14:11), nato pa spet popustili in nasprotnikom dopustili štiri zaporedne točke (18:11). Dvakratni evropski prvaki so brez težav zadržali prednost in povedli z 2:1 v nizih.

V četrtem nizu so Slovenci povedli s 4:2, potem pa so Srbi zaigrali tako kot v prejšnjih dveh nizih in našim fantom niso dovolili preobrata. Slovenci so bili še zraven pri 12:13, nato pa je spet sledila srbska serija in finale je bil odločen. Pri zmagovalcih, ki so se na koncu ustavili pri 14 blokih, sta blestel Aleksandar Atanasijević (22) in Uroš Kovačević (20), pri Slovencih pa je bil s 15 točkami najboljši Klemen Čebulj.

Organizatorji so po koncu razglasili tudi najboljšega igralca turnirja. Nagrado je zasluženo prejel nekdanji odbojkar ACH Volleyja Kovačević.

Posadka Adrie Airways bo odbojkarje brezplačno prepeljala v Ljubljano
Posadka Adrie Airways bo drugouvrščene odbojkarje prepeljala iz Pariza nazaj v Ljubljano. Zaposleni Adrie bodo čarterski polet z letalom CRJ900 izvedli brezplačno, stroške povratnega leta pa bo krila potovalna agencija Palma. Odbojkarji bodo s pariškega letališča Charles de Gaule poleteli ob 23.45, so sporočili zaposleni Adrie Airways.

Nič jim ni bilo podarjeno
Slovencem na tem prvenstvu, ki ga je poleg Francije, Belgije in Nizozemske gostila tudi Slovenija, ni bilo prav nič podarjeno. V osmini finala so morali izločiti Bolgarijo, sledila je epska predstava proti Rusom, v polfinalu pa so padli še svetovni prvaki Poljaki.
Za Srbe velja nekaj povsem drugega, vse do polfinala niso odigrali resne tekme, za vstop v finale pa pred več kot 12-tisočglavo množico v dvorani Bercy s 3:2 v nizih razžalostili domačine Francoze.

Poljakom končno 3.mesto
 
V soboto je bila odigrana tekma za tretje mesto EuroVolleyja 2019. Poljaki, ki so jih v polfinalu v Stožicah zaustavili ravno Slovenci, so s 3:0 v nizih premagali galske peteline in si okoli vratu obesili bronasto odličje.

Finale si je ogledalo 12.654 gledalcev

V dvorani Bercy v Parizu se je zbralo skoraj 13 tisoč gledalcev (12.654). Od tega med 2.300 in 2.600 Slovencev, srbskih privržencev je bilo približno 400.

NAJUSPEŠNEJŠE DRŽAVE:

14 - Rusija (1950, 1951, 1967, 1971, 1975, 1977, 1979, 1981, 1983, 1985, 1987, 1991, 2013, 2017)

6 - Italija (1989, 1993, 1995, 1999, 2003, 2005)

3 - Češka (1948, 1955, 1958), Srbija (2001, 2011, 2019)

1 - Poljska (2009), Francija (2015), Nizozemska (1997), Romunija (1963), Španija (2007)
https://siol.net/sportal/odbojka/ep-moski-finale-slovenija-srbija-1-508340


Na današnji dan - Page 10 357bc110
                                                   Srbija III. evropski prvaki in Slovenija II.evropski podprvaki

Na današnji dan - Page 10 2210
                                                 Veselje srbskih odbojkarjev po osvojitvi naslova evroskih prvakov

Na današnji dan - Page 10 11110
                                                        Poljska kot aktualni svetovni prvak je osvojila tretje mesto
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime02.10.19 21:29

GIULIANO GEMMA

Na današnji dan leta 2013 je za posledicami prometne nesreče v bolnišnici v mestu Civitalvecchia umrl italijanski igralec Giuliano Gemma, ki je v 60. in 70. letih minulega stoletja zaslovel z vlogami v špageti vesternih. Star je bil 75 let. Igralec je bil v torek soudeležen v čelnem trčenju v Cerveteriju v bližini Rima, kjer je živel.

Gemma je po majhnih vlogah v zgodovinskih filmih, kot sta bila Ben Hur ali Angelika (Angelique, marquise des anges), v 60. letih minulega stoletja po preboju s filmom Adios gringo postal eden najbolj priljubljenih in poznanih igralcev v špageti vesternih (v katerih je včasih nastopal tudi pod psevdonimom Montgomery Wood.); junak je bil, denimo, v filmih Ringo in njegova zlata pištola (Una pistola per Ringo), Preluknjani dolar (Un dollaro bucato) in Dnevi jeze (I giorni dell'ira). Prepoznaven je bil (tudi) po manjši brazgotini, ki jo je dobil, ko je pred njim eksplodirala bomba iz druge svetovne vojne, ki jo je kot otrok našel v travi).

V svoji karieri je nastopil ob številnih velikih imenih sedme umetnosti, denimo ob Kirku Douglasu, Riti Hayworth, Henryju Fondi, Klausu Kinskem, Liv Ullman, Philippu Noiretu, Catherine Deneuve, Ursuli Andress, Senti Berger, Claudii Cardinale in drugih. Leta 1976 je za svojo vlogo v filmu Tatarska puščava (Il deserto dei Tartari) dobil nagrado Davida di Donatella, italijanskega ekvivalenta oskarja.

1958 - Venice, the Moon and You
1959 - A Qualcuna Piace Calvo
1961 - Battle of the Worlds
1962 - My Son, the Hero
1963 - Gepard
1963 - Šeherezada
1963 - Goliath and the Sins of Babylon
1964 - Angélique, Marquise des Anges
1964 - Revolt of the Praetorians
1964 - The Two Gladiators
1965 - Blood for a Silver Dollar
1965 - Adios Gringo
1965 - Ringo in njegova zlata pištola
1965 - Vengeance of the Vikings
1966 - Arizona Colt
1966 - For a Few Extra Dollars
1966 - Angelica and the King
1967 - Dnevi jeze
1967 - Wanted
1967 - I lunghi giorni della vendetta
1968 - A Sky Full of Stars for a Roof
1968 - The Cats
1969 - Sundance and the Kid
1969 - The Price of Power
1970 - Ko so imele ženske še rep
1971 - The Scalawag Bunch
1972 - The Master Touch
1972 - Ben in Charlie
1973 - Tudi angeli jedo fižol
1974 - Charleston
1974 - Somewhere Beyond Love
1975 - Beli, rumeni, črni
1976 - Safari Express
1976 - Africa Express
1976 - The Desert of the Tartars
1977 - The Iron Prefect
1977 - California
1978 - The Greatest Battle
1978 - Corleone
1978 - Silver Saddle
1980 - Operation Leopard
1980 - A Man on His Knees
1980 - The Warning
1982 - Tenebrae
1985 - Tex and the Lord of the Deep
1986 - Let’s Hope It’s a Girl
2001 - Mad Love
2002 - Samurai

https://www.youtube.com/watch?v=SnZXYc2dEeg
https://www.youtube.com/watch?v=4CU991P4ffI
https://www.youtube.com/watch?v=hKYNRdESb8A


Na današnji dan - Page 10 65035710
                                                                                       Guiliano Gemma

Na današnji dan - Page 10 21046310
                                                                                       Giuliano Gemma

Na današnji dan - Page 10 Giulia10
                                                                                       Giuliano Gemma

Na današnji dan - Page 10 Giulia11
                              Giuliano Gemma na premieri filma Oceanovih 12 v Evropi

Na današnji dan - Page 10 Giulia12
                                    Jane Fonda, Giuliano Gemma in hčerka Vera Gemma na II.Rimskem filmskem festivalu

Na današnji dan - Page 10 Giulia13
                       Giuliano Gemma z ženo na Nastri DArgento Ceremony

Na današnji dan - Page 10 Giulia14
              Giuliano Gemma dobitnik nagrade Foreign Press Association Awards
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime04.10.19 14:54

RICHARD NOBLE & THRUST 2

Na današnji dan leta 1983 je Richard Noble postavil nov hitrostni rekord z avtomobilom Thrust 2 v puščavi Black Rock v Nevadi. Njegova hitrost vožnje je bila 633,468 milj na uro ali 1.019,47 km/h.

Dolžina: 8,331 mm
Širina: 2,540 mm
Višina: 2,134 mm
Medosna razdalja: 6,350 mm
Teža: 3.859 kg
Pospešek:
* od 0 do 200 milj v 9 s
* od 0 do 400 milj v 20 s
* od 0 do 600 milj v 40 s
* od 0 do 650 milj v 59 s - dolžina poti 7 milj
* od starta do cilja 10½ milj in 110 s

15 oktobra 1997 je Richard Noble s supersoničnim avtomobilom z dvema motorjema Thrust SSC dosegel novi rekord 763,035 milj  ali 1.227,985 km/h, kar pomeni 1.020 Macha in je prvi presegel hitrost zvoka.

S prototipom Bloodhound SSC bo Andy Green v tem mesecu poskušal preseči mejo 1.000 mph oziroma 1.609,334 km/h.

http://www.bluebird-electric.net/thrust_2.htm
https://www.youtube.com/watch?time_continue=5&v=F_dQhsimKXs
https://www.youtube.com/watch?v=bsZl4_pm5OI
https://www.youtube.com/watch?v=KWIb7T-IzPY
https://www.themanufacturer.com/articles/bloodhound-ssc-his-masters-voice/
https://www.bloodhoundlsr.com/


Na današnji dan - Page 10 Thrust10
                                                                       Richard Noble ob rekorderju Thrust 2

Na današnji dan - Page 10 Thrust11
                                                                                      Thrust 2

Na današnji dan - Page 10 14992410
                                                 Thrust 2 na na slanem jezeru Black Rock Desert, Nevada, U.S.A.

Na današnji dan - Page 10 11111110
                                                                    Thrust 2 je dosegel hitrost 1.019,47 km/h

Na današnji dan - Page 10 Image14
                                                                Thrust SSC je dosegel hitrost 1.227,985 km/h

Na današnji dan - Page 10 Richar10
                            Richard Noble s prototipom Bloodhound SSC, ki bi naj presegel 1.000 mph oziroma 1.609,344kmh

Na današnji dan - Page 10 Bloodh10
                                                                                      Bloodhound SSC
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime07.10.19 14:50

CATS

Na današnji dan leta 1982 so na Broadwayu premierno prikazali predstavo Mačke (Cats), predstavo, ki so jo prikazovali skoraj 18 let. Zadnjič so Mačke nastopile 10. septembra 2000.


Na današnji dan - Page 10 Cats10
                                                                    Cats

Na današnji dan - Page 10 11111111
Originalna igralska zasedba Cats Broadway 1982:Donna King (Bombalurina), Terrence Mann (Tugger),
Betty Buckley (Grizabella), Janet Hubert (Tantomile), Ken Page (Old Deuteronomy), Rene Ceballos
(Cassandra), Cyntia Onrubia (Victoria), Rene Clemente (Coricopat), Cristine Langner (Rumpleteazer)


Na današnji dan - Page 10 Rccl_c10
Mačke Jellicle se vsako leto zberejo, da bi naredile "izbiro jelicle", in se odločijo, katera mačka se bo povzpela na plast Heaviside in se
                                                                       vrnila v novo življenje

Na današnji dan - Page 10 1280px31
                                      Old Deuteronomy, Jemima, Grizabella in Victoria med prireditvijo v Nemčiji leta 2012

Na današnji dan - Page 10 Aniade10
                              Ania Debowska - Cats - predstava v Teatr Muzyczny Roma v Varšavi na Poljskem leta 2007

Na današnji dan - Page 10 1280px32
                                                    Šolska predstava Muzikala Cats v Bangalore v Indiji leta 2014
Na vrh Go down
Zoran I
Zastavnik
Zastavnik
Zoran I

Medalja za Vojne Zasluge VZ
JM10 JM
Prim(j)eran Vojnik PV
BROJ POSTOVA: : 823
REPUTACIJA : 24
ČLAN OD: : 2015-01-02
M(j)esto Izola

Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime09.10.19 13:57

ERNESTO RAFAEL "CHE" GUEVARA DE LA SERNA

Na današnji dan leta 1967 so dan po zajetju zaradi poskusa začetka revolucije v Boliviji usmrtili argentinskega zdravnika in revolucionarja Ernesta Che Guevaro. Star je bil 39 let.

Che je bil rojen 14. junija 1928 v argentinskem Rosariu v družini arhitekta Ernesta Guevare Lyncha.
Kot malček je bil zelo bolan, vse življenje pa je bolehal tudi za astmo. Prvi napad je dobil pri nekaj manj kot dveh letih, ko ga je mati peljala na kopanje v bližnji bazen. Ko je imel dve leti, so se starši preselili v Buenos Aires. Astma ga je napadala vsak dan. Po nasvetu zdravnikov se je družina preselila v Cordobo. Ernesto zaradi bolezni sprva ni mogel redno hoditi v šolo, zato je prvi razred osnovne šole končal zasebno. S športom se je ukvarjal, kot da ne bi bil bolan.

Pogosti napadi astme ga niso mogli odvrniti od učenja in igre. Bil je odličen dijak, eden izmed najboljših v razredu in na šoli. Od malih nog je imel smisel za matematiko in naravoslovje. Izmed športov sta mu bila najbližje nogomet in ragbi. Že v osnovni šoli je veliko bral, še več pa v gimnaziji. Na začetku je bral Alexandra Dumasa in Victorja Huga, ljubil je Baudelairove in Verlainove pesmi. Enako sta ga zanimali književnost in zgodovina. Življenje in razmere v Argentini so ga čedalje bolj spodbujale, da je prebiral tudi knjige o politiki.

Prvo potovanje po Južni Ameriki
V gimnaziji se je tudi začelo njegovo prijateljstvo z Albertom Granadosom. Seznanila sta se prek Tomasa Granadosa, mlajšega Albertovega brata, ki je bil Ernestov sošolec. Naglo sta se spoprijateljila in postala nerazdružljiva prijatelja. Alberto je že hodil na univerzo v Cordobi. Po neki študentski stavki, protestu proti peronističnim metodam pritiska na akademsko svobodo, so zaprli Alberta Granadosa. Mlajši brat Tomas mu je vsak dan nosil hrano v zapor. Nekega dne je peljal s seboj tudi prijatelja Guevaro. Alberto ju je nagovarjal, da bi tudi oni nekaj storili, da bi tudi dijaki šli na ulice Cordobe protestirat proti zapiranju študentov in tako pomagali svojim starejšim tovarišem. Družina pa ni spodbujala njegovih revolucionarnih idej.

Sram ga je bilo, ko se moral seznaniti s kakšnim dekletom. Njihovi družbi se je izogibal. Nežno in sramežljivo je ljubil Chichino Fereire, svojo prvo ljubezen. Sam je peš ali na kolesu obredel pol Argentine, ker je želel spoznati ljudi in jezera svoje domovine. Želel je spoznati Latinsko Ameriko, svojo širšo domovino.

Malo pred tem se je njegova družina preselila v Buenos Aires, kjer se je Guevara na splošno presenečenje družine vpisal na medicinsko fakulteto. Guevara je prekinil študij, ker je hotel z Granadosom prepotovati čimveč Latinske Amerike, da bi proučil razširjenost gobavosti, metode zdravljenja in socialne razmere, iz katerih nastaja. Guevara in Granados sta se na potovanje odpravila brez denarja, s Tomasovim motorjem.

Na pot sta odšla 29. decembra 1951 zgodaj zjutraj. Odpeljala sta se proti Buenos Airesu, da bi se Ernesto najprej poslovil od staršev, dveh bratov in dveh sestra. Na poti v Santiago de Chile se je motor pokvaril, zato sta nadaljevala peš in do konca poletja 1952 obredla vse južnoameriške države. Che se je vrnil domov in v manj kot letu dni opravil še zadnjih enajst izpitov. Marca 1953 je bil že doktor medicine z diplomo medicinske fakultete v Buenos Airesu in z vojaškim pozivom v žepu.
Spet se je odpravil na pot. Prehodil je celo Srednjo Ameriko. Nekaj časa je Guevara pomagal v eni izmed bolnišnic v glavnem mestu Ciudad de Guatemala. Tam se je spoprijateljil s skupino Kubancev, od njih pa je prvič slišal o Fidelu Castru in njegovih načrtih. Spoznal je Perujko Hildo Galea in se z njo poročil. Kmalu je moral zbežati iz države. Zatekel se je v Mehiko, kjer so ga seznanili z Raulom Castrom, Fidelovim mlajšim bratom, s katerim se je takoj spoprijateljil.

Poznanstvo s Castrom je bilo usodno
Decembra 1953 se je seznanil s Fidelom Castrom, s katerim sta se na prvem srečanju pogovarjala osem ur brez prekinitve. Castro mu je pripovedoval o stanju na Kubi in o njegovem načrtu za izkrcanje osemdesetih gverilcev, ki bi tvorili revolucionarno jedro na Sierra Maestri. Guevaro je povabil zraven kot zdravnika ekspedicije. Ernesto je pristal.

Tukaj je Ernesto Guevara dobil svoj vzdevek, po katerem je postal poznan. V argentinskem narečju španskega jezika je "che" zelo pogosta beseda, ki približno pomeni "ej, ti" ali pa se uporablja kar kot mašilo. Guevara jo je pogosto uporabljal tudi, ko je bil že v Mehiki, kjer pa se sploh ne uporablja, razen za označevanje Argentincev. Nekdo iz skupine kubanskih revolucionarjev mu je tako nekega dne preprosto nadel vzdevek "El Che", katerega je obdržal in se od takrat naprej podpisoval z njim celo na vseh uradnih listinah. 2. decembra 1956 so napadli Kubo.

Zmagoslavno vkorakanje v Havano
Po hudih bojih je bilo 1. januarja 1959, ko je osovraženi diktator Batista z letalom zbežal z otoka, konec bojev, naslednjega dne pa je Che Guevara s Camiliom Cienfuegosom in vsemi vojaki vkorakal v Havano. V znak priznanja za vse kar je naredil in dosegel, so Guevaro 9. februarja 1959 razglasili za »kubanskega državljana od rojstva«. Castro je Cheju zaupal izvajanje agrarne reforme in organiziranje kubanskega gospodarstva.

Jeseni leta 1959 je Castro zaupal Cheju oddelek za industrijo v okvirih inštituta za agrarno reformo, ki je bil dejansko ekonomski štab Castrovega režima. Che je leta 1965 izginil iz političnega prizorišča in zapustil Kubo. Che je bil takrat že oženjen s Kubanko Aleido March, ki jo je ljubil. Takoj po končani vojni za Kubo se je leta 1959 ločil od Hilde in se junija oženil z Aleido. Z njo je imel dva sina in hčer.

Che se umakne v Bolivijo
Lov na Cheja je trajal celi dve leti. Agenti CIE so skušali ugotoviti, kam se je zatekel in ga onemogočiti. Bali so se ga zaradi njegovih idej in akcije, ki jo je razglašal in opravljal. Kljub različnim ameriškim ukrepom se je izkušenemu Guevari uspelo ogniti vsem pastem in priti v Bolivijo, kjer je organiziral gverilsko skupino.

Sovražnik mu je bil vedno bolj za petami. Njegova zadnja postaja je bila majhna, skrita in pozabljena vas Igueras, kjer so ga Američani izsledili in ubili. Usodnega dne je v tem odročnem kraju potekala bitka, v kateri je bil Che ranjen, kasneje pa ubit po ukazu bolivijske vojske. Vojaška šefa Barrientos in Ovando sta sklenila, da je treba Guevaro tajno ustreliti, svetu sporočiti, da je podlegel ranam, njegovo truplo sežgati in pokopati v največji tajnosti nekje na robu mesteca Valle Grande, da ne bi nihče vedel, kje je pokopan.

Vseeno mi je če padem, dokler nekdo drug pobere mojo puško in strelja naprej. Che Guevara, Biografija


Na današnji dan - Page 10 0_wjw-10
                                                                       Ernesto Rafael Guevara De La Serna

Na današnji dan - Page 10 Chehig10
                                                       Ernesto Che Guevara

Na današnji dan - Page 10 Che-gu10
                                                        Fidel Castro in Che Guevara tvorca Kubanske revolucije

Na današnji dan - Page 10 719f3510
                                            Che Guevara na obisku pri Josipu Brozu Titu

Na današnji dan - Page 10 12003910
Ob obisku Jugoslavije 19. in 20.avgusta 1959 si je ogledal še Slovenijo in si poleg Litostroja Che Guevara ogledal tudi Muzej
                                                  narodne osvoboditve, današnji Muzej novejše zgodovine

Na današnji dan - Page 10 Images18
                                                            Che Guevara na obisku pri Jawaharlal Nehruju

Na današnji dan - Page 10 Fusila10
                                                     Che Guevara govori na zasedanju Združenih narodov leta 1964

Na današnji dan - Page 10 Che_ha10
                                                    Spomenik Che Guevari stoji skorajda v vsakem kubanskem mestu

Na današnji dan - Page 10 La_hig10
                     V bolivijskem mestecu La Higuera se vsak dan več deset ljudi pokloni spominu na legendarnega Cheja
Na vrh Go down
Sponsored content




Na današnji dan - Page 10 Empty
KomentarNaslov komentara: Re: Na današnji dan   Na današnji dan - Page 10 Icon_minitime

Na vrh Go down
 
Na današnji dan
Na vrh 
Stranica 10/11Idi na stranicu : Previous  1, 2, 3 ... , 9, 10, 11  Next

Permissions in this forum:Ne možete odgovoriti na teme ili komentare u ovom forumu
FORUM BIVŠIH PRIPADNIKA NEKADAŠNJE JNA 22.12.1941 - 18.07.1991 :: CIVILNA PLATFORMA :: RAZNO-
Idi na: